Na podlagi drugega odstavka 16. člena Zakona o cestah (Uradni list RS, št. 109/10, 48/12, 36/14 – odl. US, 46/15 in 10/18), 29. člena Odloka o Občinskih cestah v Občini Idrija (Uradni list RS, št. 50/18) in 23. člena Statuta Občine Idrija (Uradni list RS, št. 75/10 – uradno prečiščeno besedilo, 107/13) je Občinski svet Občine Idrija na 26. seji dne 6. 9. 2018 sprejel
o rednem vzdrževanju občinskih cest v Občini Idrija
Ta pravilnik določa vrste in način izvedbe rednih vzdrževalnih del na občinskih cestah (v nadaljnjem besedilu: redno vzdrževanje cest) in potrebni nivo rednega vzdrževanja občinskih cest v Občini Idrija.
Posamezni izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, pomenijo:
1. berma je površina med pobočjem brežine in robnikom vozišča, muldo, koritnico ali robnim pasom;
2. elementarni dogodek je praviloma nepričakovan dogodek na cesti, povzročen zaradi delovanja naravnih sil (npr. slabo vreme, poplave, potres, velike količine padavin, zdrsi pobočij, zemeljski plazovi in usadi, močan veter), zaradi česar sta ogrožena promet in cesta ter je povzročena materialna škoda;
3. geografsko-klimatski pogoji so pogoji, ki jih opredeljujejo vsi vremenski pojavi v določenem časovnem obdobju in na določenem kraju ali področju, skozi katero poteka cesta;
4. hortikulturna ureditev je ureditev okolice z vegetacijo po naprej pripravljenem načrtu;
5. krpanje udarnih jam na asfaltnem vozišču je vgraditev zmesi asfalta ustrezne kakovosti v območju poškodovane asfaltne obrabne ali krovne plasti, na makadamskem vozišču pa krpanje z ustrezno mešanico drobljenca;
6. mrežaste razpoke so med seboj v obliki mreže povezane razpoke krovne plasti asfalta;
7. mulda je plitek, utrjen sestavni del ceste, ki omogoča odvodnjavanje površinske vode z vozne ali pohodne površine in je lahko njen sestavni del;
8. načrt pluženja je načrt plužnih poti po posameznih cestnih odsekih;
9. oprijemljivost je sposobnost prenosa sil v naležni površini pnevmatike s trenjem vozila na vozno površino;
10. poledica je stanje bistveno zmanjšane torne lastnosti vozišča zaradi ledu na vozišču ali drugi prometni površini;
11. poročilo o stanju ceste je poročilo, ki vsebuje strokovno oceno stanja ceste po enem ali več tehničnih kriterijih;
12. posebne naprave in kontrolni sistemi so telekomunikacijske in električne naprave v cestnem telesu, naprave za nadzor prometa (npr. video kamere, radarji), naprave za nadzor stanja vozišč (npr. vremenske postaje), naprave za daljinsko obveščanje in opozarjanje (portali), objekti in naprave za čiščenje padavinskih voda ter ostali objekti in naprave za varovanje cest in okolja;
13. posipanje pomeni raztros snovi za taljenje snega ali ledu ter kamnitega drobirja kot ukrep za povečanje torne sposobnosti vozišča v zimskem času;
14. poškodba zaradi zmrzovanja (zmrzlinska poškodba) je poškodba na cesti, ki je posledica učinkovanja mraza v povezavi z vodo v cestnem telesu ali voziščni konstrukciji;
15. poškodbe zaradi odjuge so poškodbe cestišča, ki nastanejo po dolgotrajni globinski zamrznjenosti voziščne konstrukcije zaradi otoplitve;
16. površinska prevleka pomeni izdelavo zaščitne plasti površine s pobrizgom bitumenskega veziva in posipom zrn drobirja;
17. pregled ceste je strokovni pregled, ki ga vizualno ali z napravami po določenem postopku opravi strokovno usposobljena oseba;
18. pregledniška služba je služba izvajalca rednega vzdrževanja cest, ki v določenem času in razporedu fizično nadzira dogajanja, ki vplivajo na cesto in promet na njej;
19. prevoznost ceste je omogočanje odvijanja prometa;
20. profiliranje vozišča je izdelava ali popravilo vozišča z ustreznim prečnim profilom;
21. razpoke, stiki in rege so nenačrtovane posamezne tanke zevajoče odprtine na eni ali več veznih plasteh voziščne konstrukcije ali druge prometne površine;
22. rezkanje zglajenih asfaltnih površin je ukrep za začasno povečanje torne sposobnosti vozne površine in odstranitev večje neravnosti;
23. snovi za taljenje snega in ledu so kemične snovi, ki omogočajo pri različnih temperaturnih pogojih taljenje ledu na prometni površini;
24. stanje ceste je lastnost ceste, ki je določena z enim ali več s strokovnimi kriteriji stanja posameznih sestavnih delov ceste;
25. tehnične lastnosti ceste so opredeljene z geometrijskimi in konstrukcijskimi elementi ceste;
26. udarna jama je poškodba asfaltne obrabne ali krovne plasti lokalnega značaja, zaradi katere nastane na vozišču jama z ostrimi robovi;
27. varnostne lastnosti ceste so lastnosti, ki omogočajo ob upoštevanju prometnih predpisov ter drugih razmer na cesti varno uporabo ceste;
28. začasna prometna ureditev je ureditev, ki nastane zaradi fizične dejavnosti na cesti (dela na cesti) in zahteva spremembo obstoječe prometne ureditve.
(2) Izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, katerih pomen ni določen v prejšnjem odstavku, imajo enak pomen, kakor v predpisih, ki urejajo ceste.
Ceste morajo biti vzdrževane tako, da:
– se ohranijo ali izboljšajo njihove prometne, tehnične in varnostne lastnosti,
– se ceste in okolje v največji možni meri zaščitijo pred škodljivimi vplivi cestnega prometa.
(1) Redno vzdrževanje cest se mora izvajati vestno in po pravilih stroke, z uporabo sodobnih tehnologij in mehanizacije ter s strokovno usposobljenimi izvajalci rednega vzdrževanja cest, ki izpolnjujejo predpisane pogoje za izvajanje teh del. Strokovno nadzorstvo nad izvajanjem rednega vzdrževanja cest zagotavlja upravljavec.
(2) Redno vzdrževanje ceste se začne po predaji ceste ali njenega posameznega dela v promet. Redno vzdrževanje cest se praviloma opravlja v času najprimernejših vremenskih, prometnih in drugih razmer za izvajanje teh del. Območje, kjer se izvaja redno vzdrževanje ceste, mora izvajalec rednega vzdrževanja cest označiti in zavarovati s predpisano prometno signalizacijo in prometno opremo v skladu s pravilnikom, ki ureja način označevanja in zavarovanja del na javnih in lokalnih cestah in ovir v cestnem prometu, tako, da je zagotovljena varnost prometa in delavcev pri opravljanju del. Začasno prometno ureditev mora izvajalec rednega vzdrževanja cest odstraniti takoj, ko ni več potrebna.
(3) Izvajalec rednega vzdrževanja cest mora enkrat letno izdelati poročilo o stanju cest, s podatki o potrebni količini del na posameznih delih rednega in investicijskega vzdrževanja cest. Ti podatki so podlaga za izdelavo letnega plana rednega in investicijskega vzdrževanja cest, v katerem so določena v proračunu Občine Idrija potrebna sredstva za izvajanje rednega vzdrževanja cest za naslednje leto. Osnova je Odlok o Občinskih cestah v Občini Idrija. Pri pripravi plana obvezno sodeluje tudi predstavnik posamezne krajevne skupnosti.
(4) Dela rednega vzdrževanja cest, ki so potrebna za omogočanje varnega prometa in ohranitev dobrega stanja cest, so določena v Prilogi 1, ki je sestavni del tega pravilnika. Dela so razvrščena v prednostne razrede glede na kategorijo ceste in pomembnost opravila.
(5) Finančna sredstva, potrebna za redno vzdrževanje cest, se prilagodijo finančnim sredstvom, potrebnim za izvajanje zimske službe tako, da se za neodložljiva dela v prvem prednostnem razredu zagotovijo vsa potrebna finančna sredstva. Za dela v drugem in tretjem prednostnem razredu pa se izdela program glede na preostala razpoložljiva finančna sredstva.
Upravljavec ceste organizira zbiranje podatkov o stanju in prevoznosti cest na področju Občine Idrija. Če se zaradi vremenskih razmer, rednega vzdrževanja ceste, naravnih ali prometnih nesreč ter drugih izrednih dogodkov na ali ob cesti spremenijo pogoji za odvijanje prometa, mora biti zagotovljeno sprotno obveščanje občanov na krajevno običajen način.
(1) Z letnim planom rednega vzdrževanja cest se določijo finančna sredstva v proračunu Občine Idrija, ki jih kot upravljavec cest nameni za dela rednega vzdrževanja.
(2) Redno vzdrževanje cest se izvaja v skladu z letnim planom, ki ga izdela upravljavec cest na podlagi zagotovljenih finančnih sredstev. Del vsakoletnega izvedbenega plana rednega vzdrževanja cest pripravi izvajalec rednega vzdrževanja ceste in ga predloži v potrditev upravljavcu cest.
(3) Izvajalec rednega vzdrževanja ceste pripravi za vsak koledarski mesec mesečni izvedbeni plan rednega vzdrževanja cest, v katerem so določeni posamezni ukrepi na cestah v naslednjem mesecu. Mesečni izvedbeni program rednega vzdrževanja cest potrdi upravljavec cest.
(4) Izvajalec rednega vzdrževanja cest z izvedbenim planom rednega vzdrževanja cest določi obdobja in razpored izvajanja posameznih del, tehnološke postopke, roke izvedbe ter druge pogoje za izvajanje rednega vzdrževanja cest (npr. vrsta del, strojno ali ročno delo, vrsta strojev za izvajanje del, časovno izvajanje del, potrebni tipi zapor cest).
II. NADZOR NAD STANJEM CEST
Nadzor nad stanjem cest zagotavljata upravljavec cest s pregledi cest ter izvajalec rednega vzdrževanja cest s pregledniško službo. Upravljavec cest zbira podatke, ugotovljene s pregledi cest in cestnih objektov, ter vodi evidenco o stanju cest in cestnih objektov. Ugotovitve s pregledov cest in cestnih objektov so podlaga za določanje potrebnih vzdrževalnih ukrepov.
(1) Obdobni pregledi cestnih objektov se opravljajo najmanj enkrat na šest let. Jekleni in betonski cestni objekti se pregledajo najmanj enkrat letno. Pregledajo se vsi deli objekta in na zahtevo upravljavca ceste izvedejo meritve in preizkusi.
(2) Obdobni pregled se zaključi s poročilom o stanju pregledanega dela ceste ali cestnega objekta, ki vsebuje predloge o potrebnih vzdrževalnih ukrepih.
(1) Izredni pregledi cest ali cestnih objektov se opravljajo:
– neposredno ali takoj po dogodkih, kot so naravne nesreče, hude prometne nesreče, požar, eksplozije, posedanje terena, izredni prevozi ter drugi izredni dogodki, ki vplivajo na cesto, oziroma takrat, ko je ogrožena varnost cestnega prometa;
– ob pojavu nenadnih večjih poškodb posameznih elementov ceste ali cestnega objekta;
– pri ugotavljanju sposobnosti ceste ali cestnega objekta za prevzemanje dodatnih ali izrednih prometnih obremenitev;
– pred pretekom garancijske dobe za cesto ali cestni objekt.
(2) Upravljavec ceste določi vsebino in obseg izrednega pregleda ter imenuje komisijo za opravljanje pregleda. Komisija o svojih ugotovitvah sestavi poročilo s predlogom potrebnih ukrepov in določi pogoje za začasno oziroma stalno uporabo ceste ali cestnega objekta.
III. REDNO VZDRŽEVANJE CEST
(1) Redno vzdrževanje cest se izvaja v skladu z izvedbenim planom rednega vzdrževanja in določbami tega pravilnika. Izvajalec rednega vzdrževanja ceste mora o svojem delu voditi evidenco, iz katere mora biti razvidno, kdaj in katera dela so bila opravljena, obseg in trajanje teh del, poraba materialov, uporabljena delovna sila in mehanizacija ter drugi pomembni podatki o opravljenih delih. Redno vzdrževanje cest se opravlja praviloma v času manjšega obsega prometa in, če je mogoče, brez omejitev prometa.
(2) Dela rednega vzdrževanja so:
1. pregledniška služba,
2. redno vzdrževanje prometnih površin,
3. redno vzdrževanje bankin,
4. redno vzdrževanje naprav za odvodnjavanje,
5. redno vzdrževanje brežin in berm,
6. redno vzdrževanje prometne signalizacije in opreme,
7. redno vzdrževanje cestne razsvetljave, naprav in ureditev,
8. redno vzdrževanje vegetacije,
9. zagotavljanje preglednosti,
10. čiščenje cest,
11. redno zagotavljanje prostega profila,
12. redno vzdrževanje drugih funkcionalnih površin,
13. redno vzdrževanje cestnih objektov,
14. intervencijski ukrepi,
15. zimska služba,
16. nadzor osnih obremenitev, skupnih mas in dimenzij vozil.
1. Pregledniška služba
(1) Pregledniška služba mora nadzirati vsa dogajanja, ki lahko vplivajo na cesto in promet na njej ter z vizualnim pregledom preverjati stanje vseh sestavnih delov ceste. Pregledniška služba opravlja tudi manjša vzdrževalna ali zavarovalna dela ter meritve na cesti, ki jih je možno opraviti s predpisano pregledniško opremo in sredstvi, ki so potrebne za izvajanje zimske službe.
(2) Med manjša ali zavarovalna dela na cesti spada zlasti:
– takojšnje zavarovanje nevarnih mest in ovir na cesti,
– odstranjevanje predmetov z vozišča in drugih prometnih površin, ki ogrožajo varnost prometa,
– preprečevanje drsnosti vozišča ob razlitju oljnih tekočin, razsutega tovora, nanosov blata,
– preverjanje in preprečevanje posegov v cestno telo,
– čiščenje sistema za odvodnjavanje, če bi zastajajoča voda ogrožala cesto ali varnost prometa,
– čiščenje in popravilo vertikalne prometne signalizacije, da je zagotovljena njena vidnost,
– čiščenje in manjša popravila prometne opreme,
– obsekovanje in rezanje rastlinja za zagotovitev vidnosti prometne signalizacije v pasu vzdolž vozišča za postavitev prometne signalizacije in v polju preglednosti ter pregledni bermi,
– ravnanje smernikov in stebričkov za zaznamovanje mejnikov,
– ravnanje zimskih kolov,
– dosipavanje bankin,
– ročna košnja v polju preglednosti,
– krpanje udarnih jam,
– kontrola meje cestnega sveta in stanja ter vidnosti mejnikov,
– preverjanje prostega profila,
– nadziranje postavitve in delovanja začasne prometne signalizacije,
– nadziranje stanja brežin in naprav za zaščito ceste pred padajočim kamenjem,
– preverjanje stanja in ustreznosti varnostnih in varovalnih ograj,
– čiščenje območja ceste.
(3) Podatke o ugotovitvah s pregledov in opravljenih delih mora izvajalec rednega vzdrževanja ceste zapisovati in hraniti ter jih posredovati upravljavcu ceste.
(4) O posegu ali uporabi ceste oziroma varovalnega pasu, ki je v nasprotju s predpisi o cestah in pravili cestnega prometa, mora pregledniška služba opozoriti povzročitelja in obvestiti upravljavca ceste, pri hujših kršitvah pa tudi policijo ali inšpekcijo, pristojno za ceste.
(5) Pregledniška služba opravlja preglede cest najmanj enkrat tedensko na lokalnih cestah.
(6) V obdobjih neugodnih vremenskih razmer in v drugih primerih, ki lahko ogrožajo cesto ali promet na njej, je treba pogostost in obseg pregledov prilagoditi razmeram. Pregled se opravi takoj, ko to omogočajo vremenske razmere ali ko preneha nevarnost, zaradi katere je lahko ogrožena varnost preglednika. Glede na potek ceste v prostoru in ogroženost cestnega prometa lahko upravljavec ceste določi pogostnost pregledov glede na stopnjo ogroženosti (npr. padajoče kamenje, zdrsi pobočij, zavarovanje nevarnih zožitev zaradi usadov).
(7) Pregledniška služba mora najmanj enkrat mesečno vizualno pregledati cestne objekte, pri čemer je treba pregledati zlasti elemente, ki so bistvenega pomena za stabilnost, funkcionalnost in trajnost objekta ter varnost prometa.
(8) Pregledniško službo lahko izvajajo strokovno usposobljeni cestni pregledniki. Nadzor nad delom pregledniške službe izvaja upravljavec ceste.
2. Redno vzdrževanje prometnih površin
Redno vzdrževanje prometnih površin, ki so sestavni del javne ceste, obsega čiščenje teh površin ter popravila poškodb (npr. krpanje udarnih jam in mrežastih razpok) oziroma polaganje asfaltne prevleke preko vsega vozišča in robnih pasov, zalivanje posameznih razpok, stikov in reg, rezkanje zglajenih in neravnih asfaltnih površin ali izdelavo asfaltnih prevlek preko zglajenih površin ter popravila drugih podobnih poškodb.
3. Redno vzdrževanje bankin
Bankine morajo biti vzdrževane tako, da so zagotovljene njihove minimalne tehnične lastnosti, ki zagotavljajo bočno stabilnost vozišča in izkopne brežine, enakomerno odtekanje vode z vozišča, omogočajo postavitev prometne signalizacije in prometne opreme in ne ogrožajo varnosti prometa. Vidne in dostopne morajo biti prometna signalizacija in prometna oprema ter cestne naprave in ureditve na bankinah.
4. Redno vzdrževanje naprav za odvodnjavanje
Z območja ceste mora biti omogočen odtok površinskih in talnih voda. Preprečeno mora biti pritekanje vode in nanašanje naplavin z brežin in cestnih priključkov na vozišče. Naprave za odvodnjavanje je treba vzdrževati in čistiti tako, da ne puščajo, da na njih ali v njih voda ne zastaja in da je z vseh sestavnih delov ceste zagotovljeno regulirano odvajanje vode.
5. Redno vzdrževanje brežin in berm
Brežine usekov, zasekov in nasipov morajo biti vzdrževane tako, da sta zagotovljena stabilen nagib in oblika in da se na njih utrjuje ali odstranjuje nestabilni material. Redna vzdrževalna dela na brežinah in bermah obsegajo zlasti:
– vzdrževanje vegetacije,
– utrjevanje in odstranjevanje nestabilnega materiala,
– čiščenje in širitev površin ter vzdrževanje tehničnih zaščitnih naprav.
6. Redno vzdrževanje prometne signalizacije in opreme
Redno vzdrževanje prometne signalizacije in prometne opreme obsega čiščenje ter dopolnitve, nadomestitve ali popravila dotrajane, poškodovane, pomanjkljive ali izginule prometne signalizacije in opreme ter njihovih nosilnih konstrukcij. Prometna signalizacija in prometna oprema na cestah morata biti redno vzdrževani tako, da je zagotovljena njuna stabilnost, brezhibno delovanje in vidnost ter izpolnjevanje zahtev iz pravilnika, ki ureja prometno signalizacijo in prometno opremo na javnih cestah.
7. Redno vzdrževanje cestne razsvetljave, naprav in ureditev
Cestna razsvetljava, naprave in ureditve morajo biti vzdrževane tako, da je zagotovljeno njihovo brezhibno delovanje. Vzroke, ki to preprečujejo, je treba nemudoma odpraviti, če to ni mogoče, pa izvesti ustrezne začasne rešitve in zavarovalne ukrepe.
8. Redno vzdrževanje vegetacije
(1) Na površinah, ki so sestavni del ceste, se vegetacijo kosi, obrezuje in seka najmanj v takem obsegu, da sta zagotovljena prost profil ceste in predpisana preglednost, da so vidne in dostopne prometna signalizacija in prometna oprema ter cestne naprave in druge ureditve.
(2) Vzdrževati je treba tudi cesti bližnja drevesa, ki lahko ogrožajo cesto ali promet na njej.
(3) Vzdrževanje hortikulturnih ureditev v območju cestnega sveta, brežin cestnega telesa za urejenimi površinami za odvijanje kolesarskega in peš prometa znotraj označenih naselij je v pristojnosti upravljalca.
(4) Vegetacija se mora vzdrževati v skladu s pravili stroke. Za zatiranje rasti vegetacije se lahko uporabljajo samo dovoljena sredstva.
9. Zagotavljanje preglednosti
Polje preglednosti mora biti vzdrževano tako, da je zagotovljena predpisana preglednost, če to ni mogoče, pa tako, da je glede na terenske razmere zagotovljena največja možna preglednost.
10. Čiščenje cest
Vsi sestavni deli ceste se čistijo tako, da se odstrani vse, kar lahko negativno vpliva na varnost prometa, funkcionalnost in varovanje okolja.
11. Redno vzdrževanje prostega profila
Prosti profil ceste se redno vzdržuje tako, da vanj ne segajo fizične ovire. Fizične ovire, ki segajo v prosti profil, morajo biti označene s predpisano prometno signalizacijo in prometno opremo.
12. Redno vzdrževanje cestnih priključkov in drugih funkcionalnih površin
Za vzdrževanje individualnih cestnih priključkov je odgovoren lastnik parcele, do katere vodi priključek. Če vodi individualni priključek do parcel več lastnikov, je njihova odgovornost solidarna.
Redno vzdrževanje drugih funkcionalnih površin za umestitev cestnih naprav, objektov in drugih ureditev, namenjenih varnosti, vodenju in nadzoru prometa, vozil ter voznikov, zaščiti ceste in cestnega telesa ter zemljišč in preprečevanju škodljivih emisij prometa obsega popravila, obnove, čiščenje in urejenost travnatih in drugih površin ter redno vzdrževanje opreme na teh površinah.
13. Redno vzdrževanje cestnih objektov
(1) Cestni objekti se redno vzdržujejo tako, da se pravočasno ugotovijo in odpravijo vzroki, ki lahko negativno vplivajo na stabilnost, funkcionalnost in trajnost objekta ter varnost cestnega prometa.
(2) Med dela rednega vzdrževanja cestnih objektov spada zlasti:
– čiščenje prometnih površin in prometne opreme,
– čiščenje ležišč, dilatacij, členkov in drugih dostopnih delov objekta,
– čiščenje odvodnjavanja,
– čiščenje naplavin, nanosov in drugega materiala, ki lahko ogroža cestni promet,
– čiščenje obodnih sten mostov, podpornih zidov, kamnitih zložb ... itd.,
– popravila zaščitnih ograj.
(3) Poleg del iz prejšnjega odstavka se v okviru rednega vzdrževanja cestnega objekta izvedejo tudi manjša dela:
– popravila in nadomestitev izpadlih robnikov,
– popravila posameznih manjših poškodb na konstrukcijskih delih objekta (npr. krpanje odkruškov, zapolnjevanje fug, popravila zaščitne plasti armature, razmajanih kamnov),
– popravila protikorozijske zaščite,
– popravila hidroizolacije in odvodnjavanja,
– popravila izpodjedenih delov stebrov, opornih in podpornih konstrukcij.
14. Intervencijski ukrepi
(1) Izvajalec rednega vzdrževanja ceste mora organizirati dežurno službo in delovne skupine za izvajanje intervencijskih ukrepov zaradi izrednih dogodkov na cesti. O izvajanju intervencijskega ukrepa in vzrokih zanj, predvsem v primeru elementarnih dogodkov, mora takoj obvestiti upravljavca ceste, če je ogrožen ali oviran cestni promet, pa tudi policijo.
(2) Pri naravnih nesrečah (npr. neurje, poplava, plaz, potres, žled), hudih prometnih nesrečah in drugih izrednih dogodkih oziroma na zahtevo policije, mora izvajalec rednega vzdrževanja ceste takoj odpraviti vzroke (npr. poškodbe ceste, ovire na cesti), zaradi katerih je oviran ali ogrožen cestni promet oziroma zaradi katerih lahko pride do hujših poškodb ceste in večje materialne škode. Če to ni mogoče, mora izvajalec rednega vzdrževanja ceste označiti ovire in zavarovati promet s predpisano prometno signalizacijo in prometno opremo, izvesti nujne ukrepe za zavarovanje ceste in, če okoliščine dopuščajo, vzpostaviti prevoznost ceste.
15. Zimska služba
Zimska služba obsega sklop dejavnosti in opravil, potrebnih za zagotavljanje prevoznosti ceste in varnega prometa v zimskih razmerah. Zimske razmere nastopijo, ko je zaradi zimskih pojavov (npr. sneg, poledica) lahko ovirano ali ogroženo normalno odvijanje prometa in pri tem prihaja do odstopanj od sicer zagotovljenih tehničnih lastnosti ceste.
(1) V zimskem obdobju, ki praviloma traja od 15. novembra tekočega leta do 15. marca naslednjega leta oziroma v obdobju trajanja zimskih razmer (npr. na gorskih cestah) se ceste vzdržujejo v skladu z izvedbenim programom zimske službe. Izvedbeni program zimske službe pripravi izvajalec rednega vzdrževanja ceste in ga predloži v potrditev upravljavcu cest najkasneje do 15. oktobra tekočega leta.
(2) Z izvedbenim programom zimske službe se določijo zlasti:
– organizacijska shema vodenja ter pristojnosti in odgovornosti izvajalcev zimske službe s podatki o medsebojni komunikaciji (npr. kontaktni podatki, podatki o centrih obveščanja),
– usklajenost različnih izvajalcev zimske službe na isti cesti v naseljih (npr. vzdrževanje površin za pešce in kolesarje, križišč, priključkov, avtobusnih postajališč in dostopa do njih, odstranjevanje snega, odvoz na deponije),
– lokacije stalnih večjih koncentracij izvora ali cilja pešcev, uporabe objektov ali površin v javni rabi v naseljih (npr. šole, nakupovalni centri, avtobusne postaje, zdravstveni domovi, domovi za ostarele, športni objekti, kulturne ustanove, javna parkirišča),
– vodjo koordiniranega dela različnih izvajalcev,
– seznam pogodbenih izvajalcev,
– razpored pripravljalnih del,
– načrt cestne mreže z oznakami prednostnih razredov in izhodiščna mesta za izvajanje zimske službe,
– seznam posebno težavnih cestnih odsekov ob nastanku neugodnih vremenskih razmer,
– seznam z oznako mest za postavitev prometne signalizacije za čas trajanja zimske službe,
– seznam vremenskih postaj, katerih podatki se upoštevajo pri izvajanju zimske službe,
– razporeditev mehanizacije, opreme, materiala za posipanje in delavcev za izvajanje načrtovanih del,
– seznam posebnih strojev,
– dežurstva, obveznost prisotnosti, stopnje pripravljenosti in razpored delovnih skupin,
– poti posipanja proti poledici in odstranjevanja snega (plužne in posipne poti),
– mesta in način izločanja posameznih vrst vozil ob neugodnih razmerah na cesti,
– način zbiranja podatkov in shema obveščanja javnosti o stanju in prevoznosti cest,
– dela po zimski službi (npr. odstranitev ostankov posipnih materialov, začasno postavljene prometne signalizacije in prometne opreme, cestnih naprav in ureditev za zavarovanje ceste in prometa v zimskem obdobju).
(3) Dela po zimski službi je potrebno izvesti najkasneje v enem mesecu po koncu zimskega obdobja.
Pripravljalna dela se izvajajo pred začetkom zimskega obdobja z namenom, da se omogoči učinkovito delo zimske službe. Pripravljalna dela obsegajo zlasti dela, ki se nanašajo na:
– pripravo mehanizacije, prometne signalizacije in prometne opreme, posipnega materiala,
– pripravo ceste in njene okolice (namestitev dopolnilne prometne signalizacije na nevarnih mestih, postavitev snežnih kolov, namestitev naprav in ureditev za zaščito pred snežnimi zameti – palisade),
– čiščenje in ureditev odvodnih sistemov in vozišča,
– usposabljanje in strokovno izobraževanje za opravljanje del v času zimske službe.
(1) V obdobjih, ko obstaja nevarnost nastanka poledice, se izpostavljeni in prometno nevarni odseki cest posipajo zaradi preprečevanja poledice. Mesta in način posipanja se določijo glede na vremenske razmere, geografsko-klimatske razmere, lego, naklon in kategorijo ceste ter druge lokalne razmere.
(2) Na delih cest, kjer se poledica pogosto pojavlja, je treba namestiti dopolnilno prometno signalizacijo, ki na to nevarnost opozarja.
(3) Za posipanje topilnih sredstev je dovoljeno uporabljati le takšne naprave, ki omogočajo natančno odmerjanje količin. Naprave za merjenje posipa s kemičnimi sredstvi morajo biti predhodno umerjene, kar se dokazuje z dokazilom o kalibraciji take naprave.
(1) Vzdrževanje prevoznosti posameznih cest in dostopnosti v zimskih razmerah je določeno s prednostnimi razredi, v katere so ceste in druge prometne površine razvrščene glede na kategorijo, gostoto in strukturo prometa, geografsko- klimatske razmere in krajevne potrebe. Prednostni razredi za vzdrževanje cest in drugih prometnih površin so določeni v Odloku o kategorizaciji cest v Občini Idrija.
(2) Prevoznost je zagotovljena, če višina snega na cestah I. in II. prednostnega razreda ne presega 10 cm, na drugih cestah pa 15 cm, promet pa je možen z uporabo zimske opreme vozil. Na odsekih cest z vzdolžnim naklonom nad 10 odstotkov se šteje, da je prevoznost zagotovljena tudi, če je promet možen samo z uporabo snežnih verig.
(3) Ne glede na prejšnji odstavek v obdobju izredno močnega sneženja, ob močnih snežnih zametih in snežnih plazovih prevoznosti ni nujno potrebno zagotavljati. Enako velja za poledico, ki je ni mogoče odpraviti z razpoložljivimi tehničnimi sredstvi. Nivo vzdrževanja se v teh primerih prilagaja trenutnim vremenskih in snežnim razmeram.
(4) Načrt pluženja, mesta odvažanja in odlaganja snega se določijo z izvedbenim programom zimske službe. Strojno odstranjevanje snega in ledu je treba izvajati tako, da ne pride do poškodb ceste.
(5) Če na posameznem cestnem odseku izvaja dela zimskega vzdrževanja več izvajalcev, mora biti delo medsebojno koordinirano. Delo koordinira pooblaščena oseba upravljavca ceste, ki je odgovoren za vzdrževanje ceste.
16. Nadzor osnih obremenitev, skupnih mas in dimenzij vozil
Največje dovoljene osne obremenitve ter skupne mase in dimenzije vozil se nadzirajo na lokacijah in v terminih, določenih z izvedbenim programom. Nadzor opravlja izvajalec rednega vzdrževanja s sodelovanjem policije.
IV. OBRAČUN STORITEV IZVAJALCA
(1) Izvajalec rednega vzdrževanja cest je dolžan za vsako storitev po nalogu upravljalca na osnovi letnega ali mesečnega plana izstaviti predračun z vsemi ponudbami podizvajalca, v kolikor je sestavni del predračuna.
(2) Izvajalec rednega vzdrževanja cest je ob izstavitvi računa dolžan upravljalcu obvezno predložiti tudi račun podizvajalca, v kolikor sam izvajalec rednega vzdrževanja cest ne izvaja storitve.
(3) V kolikor izvajalec rednega vzdrževanja cest opravlja storitve sam, veljajo za opravljene storitve cene, ki jih potrdi občinski svet.
(4) V primeru, da v tabeli storitev potrjenih cen s strani občinskega sveta storitve ni vpisane, se obračuna v višini najnižje ponudbene cene treh ponudnikov. Ponudbe kontrolira in potrdi upravljalec.
(5) Upravljalec mora potrditi ali zavrniti račun izvajalca rednega vzdrževanja cest v zakonskem roku.
(6) Izvajalec rednega vzdrževanja cest sme na ceno podizvajalca dodati pribitek na ceno v max. višini 5 %.
Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 007-0002/2018
Idrija, dne 6. septembra 2018
Bojan Sever l.r.
