Na podlagi Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 87/12, 109/12 in 76/17), 28. člena Odloka o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode v Občini Idrija (Uradni list RS, št. 15/09, 55/10, 15/14, 34/15, 19/18) in 23. člena Statuta Občine Idrija (Uradni list RS, št. 75/10 – uradno prečiščeno besedilo, 107/13) je Občinski svet Občine Idrija na 26. seji dne 6. 9. 2018 sprejel
T A R I F N I P R A V I L N I K
za obračun odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode v Občini Idrija
S tem tarifnim pravilnikom se določa način oblikovanja cene storitev javne gospodarske službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode (v nadaljevanju: cena storitev).
(1) Tarifni pravilnik velja za vse uporabnike javne kanalizacije, ki so ali bodo priključeni na sisteme, ki so v lasti Občine Idrija in ki so dani v poslovni najem izvajalcu obvezne gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode (v nadaljevanju: izvajalec javne službe).
(2) Tarifni pravilnik velja za vse uporabnike, ki imajo ali bodo imeli lastne objekte za čiščenje komunalnih odpadnih vod, kot so obstoječe greznice, nepretočne greznice in male komunalne čistilne naprave (v nadaljevanju: MKČN).
(1) Ceno storitve javne službe za območje občine predlaga izvajalec z elaboratom o oblikovanju cene izvajanja storitev javne službe in jo predloži občinskemu svetu v potrditev.
(2) Občinski svet potrdi ceno storitev in morebitno subvencijo, izvajalec javne službe pa oblikuje ter na svojih spletnih straneh in na krajevno običajen način objavi cenik s potrjeno ceno storitev.
(1) Cena storitev se obračuna na podlagi opravljene storitve v okviru javne službe skladno s predpisi, ki določajo naloge, ki se izvajajo v okviru javne službe ter drugimi zahtevami in standardi.
(2) Cena storitev mora zajemati vse stroške, ki so potrebni in upravičeni za izvajanje javne službe.
Obračunsko obdobje, za katerega se oblikuje cena, je praviloma koledarsko leto.
(1) Izhodišča za oblikovanje cene storitev so:
– obveznosti iz predpisov, ki urejajo naloge, ki se izvajajo v okviru javne službe,
– drugi predpisi, ki urejajo kvalitativne standarde izvajanja javne službe,
– tehnični standardi izvajanja javne službe,
– podatki iz zadnjega letnega poslovnega poročila izvajalca,
– napovedi količin in ocenjenih stroškov za prihodnje obdobje.
(2) V prejšnjem odstavku navedena izhodišča izhajajo predvsem iz:
– operativnih programov varstva okolja na področju javnih služb,
– programa odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode,
– pogodbe o uporabi javne infrastrukture za izvajanje javne službe,
– medobčinskega sporazuma, v primeru dogovora o koriščenju javne infrastrukture ali v primeru upravljanja skupne javne infrastrukture za več občin,
– obveznosti, ki izhajajo iz občinskih predpisov ali drugih veljavnih pravnih aktov.
Cena storitev je sestavljena iz omrežnine, cene za izvajanje storitev javne službe in okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja komunalne in padavinske odpadne vode (v nadaljevanju: okoljska dajatev), ki se v kalkulaciji cene storitev in na računu prikazujejo kot ločene tarifne postavke.
(1) Omrežnina je del cene, ki pokriva letne stroške javne infrastrukture, ki je namenjena odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode na območju Občine Idrija.
(2) Omrežnino zaračuna izvajalec javne službe glede na zmogljivost priključka, skladno s predpisi, ki urejajo oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb.
Omrežnina vključuje:
– stroške amortizacije ali najema osnovnih sredstev in naprav, ki so javna infrastruktura,
– stroške zavarovanja infrastrukture javne službe,
– stroške odškodnin, ki vključujejo odškodnine za služnost, povzročeno škodo, povezano z gradnjo, obnovo in vzdrževanjem infrastrukture javne službe,
– odhodke financiranja v okviru stroškov omrežnine, ki vključujejo obresti in druge stroške, povezane z dolžniškim financiranjem gradnje ali obnove infrastrukture javne službe odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode, pri čemer se upošteva višina stroškov na podlagi podpisanih pogodb,
– druge stroške, povezane z infrastrukturo.
(1) Na uporabnike storitev javne službe se lahko prenese le tisti del najemnine, ki jo občina za uporabo javne infrastrukture zaračuna izvajalcu javne službe in je sorazmeren z deležem zmogljivosti javne infrastrukture.
(2) Najemnina za uporabo javne infrastrukture je namenski prihodek Občine Idrija in se namensko uporablja za investicije in investicijska vzdrževalna dela na tisti javni infrastrukturi, za katero je bila zaračunana.
(1) Če se ob potrditvi cene pristojni občinski organ odloči, da potrjena cena ne pokriva celotne najemnine iz prvega odstavka prejšnjega člena, mora za razliko občina oblikovati subvencijo iz proračuna občine.
(2) Uporabnike, upravičene do subvencije ter višino subvencije s sklepom določi Občinski svet Občine Idrija.
(3) Občina Idrija in izvajalec javne službe vsa ostala vprašanja glede obračuna omrežnine in plačevanja stroškov javne infrastrukture urejata s pogodbo o najemu javne infrastrukture za izvajanje gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode.
(1) Omrežnina se za infrastrukturo javne službe, s katero se izvajajo posamezne storitve javne službe, določi na letni ravni in se obračunava glede na zmogljivost priključkov, določenih s premerom vodomera, skladno z državnim predpisom o oblikovanju cen obveznih gospodarskih javnih služb. Faktor omrežnine 1 se obračuna za vodomere premera DN ≤ 20.
(2) Omrežnina se za posameznega uporabnika iz prve, tretje in četrte alineje drugega odstavka 14. člena tega tarifnega pravilnika določi glede na obračunski vodomer na priključku javnega vodovodnega omrežja (v nadaljevanju: obračunski vodomer). Omrežnina se po posameznih storitvah izračuna tako, da se vsota vseh stroškov omrežnine deli z vsoto faktorjev omrežnine. Tako dobljeni količnik se nato pomnoži s faktorjem omrežnine glede na premer posameznega obračunskega vodomera.
(3) Če je stavba opremljena s kombiniranim obračunskim vodomerom, se za tak vodomer upošteva faktor, določen za vodomer z višjim pretokom.
(4) Če je stavba, za katero se opravljajo storitve odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode, priključena na javno vodovodno omrežje, nima pa obračunskega vodomera, se omrežnina obračuna glede na zmogljivost priključka, določeno s premerom priključka.
(5) Če stavba, za katero se opravljajo storitve odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode, ni priključena na javno vodovodno omrežje in nima obračunskega vodomera, se obračuna omrežnina za priključek s faktorjem 1.
(6) V večstanovanjskih stavbah, v katerih posamezne stanovanjske enote nimajo obračunskih vodomerov, se za vsako stanovanjsko enoto obračuna omrežnina za priključek s faktorjem 1. V primeru, da stanovanjska enota obračunski vodomer ima, se omrežnina obračuna po njegovi dejanski velikosti.
(7) V poslovno-stanovanjskih stavbah se omrežnina posameznim enotam obračuna na način, določen v prejšnjem odstavku tega člena.
(8) V poslovnih stavbah z več enotami se omrežnina enakomerno razdeli med enote po številu enot, ki kanalizacijski priključek uporabljajo.
(9) V primeru, da imata dva stanovanjska objekta eno greznico ali MKČN, se za čistilno napravo (v nadaljnjem besedilu: omrežnina za ČN), na kateri se blato obdeluje, obračuna obema objektoma celotno omrežnino.
(10) V primeru, da ima en stanovanjski objekt dva stanovanjska dela, odpadna voda iz enega se odvaja v greznico, iz drugega pa v MKČN, se omrežnina za ČN obračuna obema stanovanjskima deloma v celoti. Ključ delitve porabe pitne vode v primeru enega vodomera se za obračun okoljske dajatve uskladi z uporabniki.
(11) V primeru, da ima en stanovanjski objekt, v katerem je prijavljeno eno odjemno mesto, dve greznici, dve MKČN oziroma greznico in MKČN, se omrežnina za ČN, na kateri se blato obdeluje, obračuna vsaki greznici in/ali MKČN.
(12) Uporabniki, ki greznice ali MKČN nimajo in se njihove odpadne vode neposredno ali posredno odvajajo v vode oziroma okolje, so dolžni v določenem roku urediti odvajanje odpadnih voda skladno z veljavno zakonodajo.
(1) Omrežnina se za posameznega uporabnika iz druge in pete alineje drugega odstavka 14. člena tega tarifnega pravilnika določi glede na tlorisno površino strehe. Omrežnina se po posameznih storitvah izračuna tako, da se vsota vseh stroškov omrežnine deli z vsoto tlorisnih površin streh. Tako dobljeni količnik se nato pomnoži s tlorisno površino posamezne strehe.
(2) Pri izračunu omrežnine se upošteva samo tlorisno površino streh tistih uporabnikov, katerih padavinska odpadna voda s streh se odvaja v javno kanalizacijo.
(3) Med uporabnike, ki uporabljajo storitve iz druge in pete alineje drugega odstavka 14. člena tega tarifnega pravilnika, spadajo tudi uporabniki, ki imajo padavinsko odpadno vodo s streh speljano v zadrževalnik in jo uporabijo kot dodatni vir vode za namene, pri katerih ni treba zagotoviti kakovosti za pitno vodo (splakovanje stranišča, pranje perila, zalivanje ipd.), zadrževalnik pa ima viške padavinske odpadne vode s streh speljane neposredno v javno kanalizacijo.
(4) V primeru, da se komunalna odpadna voda in padavinska odpadna voda z javnih površin ter padavinska odpadna voda s streh odvajata v mešan kanalizacijski sistem, se omrežnina obračuna skladno z 12. členom tega tarifnega pravilnika.
(1) Cena za izvajanje storitev javne službe je del cene, ki pokriva letne stroške izvajanja javne službe.
(2) Cena se ločeno oblikuje in obračuna za:
– odvajanje komunalne odpadne vode in padavinske odpadne vode z javnih površin,
– odvajanje padavinske odpadne vode s streh,
– storitve, povezane z nepretočnimi greznicami, obstoječimi greznicami in malimi komunalnimi čistilnimi napravami,
– čiščenje komunalne odpadne vode in padavinske odpadne vode z javnih površin,
– čiščenje padavinske odpadne vode s streh.
(3) Storitve, povezane z nepretočnimi greznicami, obstoječimi greznicami in MKČN, so:
– prevzem vsebine in ravnanje z vsebino iz nepretočnih greznic,
– prevzem blata in ravnanje z blatom iz obstoječih greznic ali malih komunalnih čistilnih naprav,
– pregled za male komunalne čistilne naprave.
V ceno za izvajanje storitev javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode se lahko vključijo le stroški, ki jih je mogoče povezati z opravljanjem storitev javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode in vključujejo naslednje skupine:
– neposredne stroške materiala in storitev,
– neposredne stroške dela,
– druge neposredne stroške,
– splošne (posredne) proizvajalne stroške, ki vključujejo stroške materiala, amortizacije poslovno potrebnih osnovnih sredstev, storitev in dela,
– splošne nabavno-prodajne stroške, ki vključujejo stroške materiala, amortizacije poslovno potrebnih osnovnih sredstev, storitev in dela,
– splošne upravne stroške, ki vključujejo stroške materiala, amortizacije poslovno potrebnih osnovnih sredstev, storitev in dela,
– obresti zaradi financiranja opravljanja storitev javne službe,
– neposredne stroške prodaje,
– druge poslovne odhodke,
– donos na vložena poslovno potrebna osnovna sredstva izvajalca javne službe.
(1) Odvajanje komunalne odpadne vode se obračuna glede na količino dobavljene pitne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo.
(2) Čiščenje komunalne odpadne vode se obračuna glede na količino dobavljene pitne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo in čisti na komunalni čistilni napravi.
(3) Storitve, povezane z nepretočnimi greznicami, obstoječimi greznicami in MKČN, se obračunajo glede na količino dobavljene pitne vode, ki se odvaja v nepretočno greznico, obstoječo greznico ali MKČN.
(4) Količina dobavljene pitne vode iz prejšnjih odstavkov se ugotavlja skladno s predpisi, ki urejajo oskrbo s pitno vodo.
(1) Ne glede na določbe prejšnjega člena se lahko storitve iz prve, tretje in četrte alineje drugega odstavka 14. člena tega tarifnega pravilnika obračuna tudi glede na dejansko količino odvedene komunalne odpadne vode in padavinske odpadne vode z javnih površin.
(2) Dejansko količino odvedene komunalne odpadne vode in padavinske odpadne vode z javnih površin se ugotavlja na podlagi meritev certificirane merilne naprave, ki jo uporabnik na merilnem mestu vtoka v javno kanalizacijo vgradi in vzdržuje na lastne stroške.
(3) Meritve lahko izvaja uporabnik sam ali druge za to pooblaščene osebe, na stroške uporabnika. O rezultatih meritev je potrebno sproti obveščati izvajalca javne službe.
(4) Uporabnik je dolžan omogočiti izvajalcu javne službe dostop do merilnega mesta ob vsakem času, brez posebnega obvestila ter mu omogočiti pregled delovanja merilne naprave ter izvedbo kontrolnih odčitkov vsaj enkrat letno. Na podlagi kontrolnih odčitkov izvajalec javne službe napravi poračun.
(1) Za stavbe brez obračunskega vodomera, v katerih se ne opravljajo storitve javne službe oskrbe s pitno vodo, se cene storitev iz prejšnjega člena tega tarifnega pravilnika obračunajo na podlagi števila stalno in začasno prijavljenih stanovalcev, ob upoštevanju normirane porabe pitne vode, ki znaša 0,15 m3 na osebo na dan. Zavezanec za plačilo storitev izvajalcu javne službe sporoči podatke o številu stalno in začasno prijavljenih stanovalcev. Sporočene podatke mora izvajalec javne službe upoštevati najpozneje v naslednjem mesecu po preteku meseca, ko so mu bili sporočeni.
(2) V stanovanjski stavbi za posebne družbene skupine, kjer se poraba pitne vode ne ugotavlja z merjenjem njenega odvzema iz sistema za oskrbo s pitno vodo, se za obračun storitev upošteva število uporabnikov stavbe, ki v njej prebivajo več kot šest mesecev v koledarskem letu, v nestanovanjskih stavbah pa tretjina števila uporabnikov stavbe. Pri ugotavljanju števila uporabnikov nestanovanjske stavbe se upošteva število stalnih uporabnikov (število zaposlenih) in število razpoložljivih zmogljivosti (število gostov in drugih uporabnikov stavbe). Uporabnik podatke posreduje izvajalcu pisno.
(3) V primeru, ko uporabnik objekta uporablja več virov pitne vode in so vsi viri merjeni, mora izvajalcu javne službe predložiti podatke o porabi vode iz vseh virov. Na podlagi porabe pitne vode iz vseh virov se izvede obračun. Izvajalec ima pravico preveriti skladnost vodomerov z veljavno zakonodajo in upošteva le količine, merjene z overjenimi vodomeri.
(4) V primeru, ko uporabnik objekta uporablja več virov pitne vode in pri tem ni zagotovljeno ugotavljanje pitne vode iz vsakega od teh virov z merjenjem oziroma vodomeri niso overjeni skladno z veljavno zakonodajo in ni mogoče ugotoviti celotne porabe pitne vode, se poraba pitne vode izračuna na enak način kot v točki 1. tega člena.
(5) Uporabniki, ki imajo lastno zajetje, lahko v skladu z navodili izvajalca javne službe vgradijo obračunski vodomer. Izmerjeno količino dobavljene vode se upošteva pri obračunu storitev odvajanja in čiščenja odpadne vode oziroma storitev, vezanih na greznice in MKČN, če je vodomer pravilno nameščen in overjen.
(6) Če upravljavec ali uporabnik ugotovi, da je vodomer v okvari ali če iz drugega razloga ni mogoče odčitati stanja obračunskega vodomera ali če porabe vode ni mogoče ugotoviti, je osnova za obračun normirana poraba pitne vode, ki znaša 0,15 m3 na osebo na dan. Uporabnik mora najkasneje naslednji mesec od ugotovitve okvare zamenjati okvarjen vodomer, sicer je osnova za obračun normirana poraba pitne vode do namestitve umerjenega vodomera.
(7) V primerih, kjer komunalna odpadna voda ne nastaja (npr. novogradnja, vrtni priključki, nasadi, pašniki ipd.), se storitve, vezane na odvajanje in čiščenje odpadne vode in okoljska dajatev za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih vod, ne obračunajo.
(8) Uporabnikom z greznicami, do katerih ni mogoč dostop z vozilom izvajalca javne službe, se obračuna samo omrežnina za čistilno napravo.
IV. KMETIJSKA GOSPODARSTVA
(1) Plačilo storitev, povezanih z greznicami in MKČN, njihova izvedba ter omrežnina ČN se oprosti tistim kmetijskim gospodarstvom, ki izpolnjeni Vlogi za oprostitev plačila storitve praznjenja grezničnih gošč oziroma blata iz greznic in MKČN (v nadaljnjem besedilu: Vloga) priložijo uradni izpis o površini kmetijskih zemljišč in uradni izpis o številu živali na kmetijskem gospodarstvu, ki prikazuje dejansko stanje. Storitve, povezane z greznicami in MKČN ter omrežnina ČN se oprostijo kmetijskim gospodarstvom z rejnimi živalmi (npr. govedo, konji, prašiči), katerih gnojevka ali gnojnica se lahko meša z grezničnimi goščami oziroma blatom iz greznic in MKČN.
(2) Skladno z zakonodajo se lahko blato iz greznice ali MKČN oziroma komunalna odpadna voda iz nepretočne greznice meša z gnojevko oziroma gnojnico le na tistem kmetijskem gospodarstvu, kjer je komunalna odpadna voda tudi nastala. Prevzem blata ali komunalne odpadne vode iz nepretočne greznice s strani osebe, ki ni izvajalec javne službe (npr. sosednjega kmetijskega gospodarstva), in njuno mešanje z gnojevko oziroma gnojnico drugega (sosednjega) kmetijskega gospodarstva ni dovoljeno.
(3) Uporabniki, ki blato iz lastne stanovanjske stavbe mešajo na lastnem kmetijskem gospodarstvu, ki leži na drugi lokaciji kot stanovanjska stavba, so oproščeni plačila storitev, vezanih na greznice in MKČN ter omrežnine ČN na tistem odjemnem mestu, kjer blato nastaja.
(4) Če sta na območju kmetijskega gospodarstva dve stanovanjski stavbi, odpadna voda iz obeh stavb pa se odvaja v eno greznico, se storitve, povezane z greznicami in MKČN oprostijo obema stavbama, omrežnino ČN pa le tisti, kjer je registrirano kmetijsko gospodarstvo.
(5) Če sta na območju kmetijskega gospodarstva dve stanovanjski stavbi, odpadna voda iz njiju pa se odvaja v dve greznici, se storitve, povezane z greznicami in MKČN ter omrežnina ČN oprostijo le tisti, kjer je registrirano kmetijsko gospodarstvo.
(6) Če je na območju kmetijskega gospodarstva ena stanovanjska stavba z več odjemnimi mesti, odpadna voda pa se odvaja v eno greznico, se storitve, povezane z greznicami in MKČN ter omrežnina ČN oprostijo vsem odjemnim mestom v stanovanjski stavbi.
(7) V primeru, da je iz Vloge ali na kakšen drugačen način razvidno, da postopek obdelave blata pred uporabo v kmetijstvu ne poteka skladno z zakonodajo ali da pri sami uporabi uporabniki kršijo zakonodajo, se lahko takemu uporabniku storitev ne oprosti.
(8) Lastnikom objektov kmetijskega gospodarstva, kjer je bilo v tekočem 3-letnem obdobju praznjenje greznice že izvedeno s strani izvajalca, Vlogo pa je uporabnik vložili naknadno v tem 3-letnem obdobju, se oprostitve v tem obdobju ne upošteva. Uporabnika se pisno obvesti, da bo oprostitev po predložitvi aktualnih dokazil upoštevana v naslednjem 3-letnem obdobju.
(9) Morebitno izvedeno praznjenje že oproščenim kmetijskim gospodarstvom se obračuna po opravljeni storitvi skladno z veljavnim cenikom.
(1) V primeru nenaseljenega oziroma zapuščenega stanovanja (stavbe), tj. stanovanja, ki je že dlje časa opuščeno, ker se je lastnik izselil iz stanovanja, stanovanja pa ni dal v najem, ali ker je lastnik umrl, njegovi dediči pa stanovanja niso dali v najem oziroma ga ne uporabljajo za počitek in rekreacijo in je iz Potrdila iz gospodinjske evidence (število članov gospodinjstva) razvidno, da je stanovanjska stavba prazna, je lastnik oproščen plačila storitev, vezanih na greznice in MKČN, ter omrežnine ČN.
(2) V primeru začasno nenaseljenega stanovanja (stavbe), tj. stanovanja, ki je novo in še ni vseljeno in ima pridobljeno uporabno dovoljenje ali ki je izpraznjeno zaradi začasne preselitve, adaptacije, popravil, ter ali stanovanja, katerega lastnik živi v drugem stanovanju, to stanovanje pa uporablja za počitek in rekreacijo, in ga ne daje v najem drugim osebam, lastnik ni oproščen plačila storitev, vezanih na greznice in MKČN, ter omrežnine ČN.
(1) Odvajanje padavinske odpadne vode s streh se obračuna glede na količino padavin, ki pade na tlorisno površino strehe, s katere se padavinska odpadna voda odvaja v javno kanalizacijo.
(2) Čiščenje padavinske odpadne vode s streh se obračuna glede na količino padavin, ki pade na tlorisno površino strehe, s katere se padavinska odpadna voda odvaja v javno kanalizacijo in čisti na komunalni čistilni napravi.
(3) Za količino padavinske odpadne vode se šteje povprečna letna količina padavin v obdobju zadnjih petih let, ki je izmerjena v okviru meritev državne mreže meteoroloških postaj, preračunana na površino strehe, s katere se padavinska odpadna voda odvaja v javno kanalizacijo.
(1) Ne glede na določbe prejšnjega člena se lahko storitve iz druge in pete alineje drugega odstavka 14. člena tega tarifnega pravilnika obračuna tudi glede na dejansko količino odvedene padavinske odpadne vode s streh.
(2) Dejansko količino odvedene padavinske odpadne vode s streh se ugotavlja na podlagi meritev certificirane merilne naprave, ki jo uporabnik na merilnem mestu vtoka v javno kanalizacijo vgradi in vzdržuje na lastne stroške.
(3) Meritve lahko izvaja uporabnik sam, ali druge za to pooblaščene osebe, na stroške uporabnika. O rezultatih meritev je potrebno sproti obveščati izvajalca javne službe.
(4) Uporabnik je dolžan omogočiti izvajalcu javne službe dostop do merilnega mesta ob vsakem času, brez posebnega obvestila ter mu omogočiti pregled delovanja merilne naprave ter izvedbo kontrolnih odčitkov vsaj enkrat letno. Na podlagi kontrolnih odčitkov izvajalec javne službe napravi poračun.
Okoljska dajatev se uporabnikom obračuna v skladu s predpisom, ki ureja okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja komunalne in padavinske odpadne vode.
Tarifne postavke za obračun pri posameznem uporabniku storitev iz 14. člena tega tarifnega pravilnika so odvisne od obsega storitev javne službe pri posameznem uporabniku in so razvidne iz spodnje preglednice:
KOMUNALNA ODPADNA VODA (KOV) | Odvajanje v javno kanalizacijo in čiščenje na ČN | Odvajanje v javno kanalizacijo in čiščenje na ČN | Odvajanje v javno kanalizacijo in čiščenje na ČN | Odvajanje v G, NG ali MKČN | Odvajanje v G, NG ali MKČN |
PADAVINSKA ODPADNA VODA (POV) | Odvajanje neposredno v vode ali posredno v podzemne vode | Odvajanje v ločen kanalizacijski sistem (meteorna kanalizacija) | Odvajanje v mešan kanalizacijski sistem (fekalna in/ali mešana kanalizacija) | Odvajanje neposredno v vode ali posredno v podzemne vode | Odvajanje v ločen kanalizacijski sistem (meteorna kanalizacija) |
Osnova za obračun | KOV | POV | KOV | POV | KOV | POV | KOV | POV | KOV | POV |
Omrežnina KOV- odvajanje | DN | | DN | | DN | | | | | |
Omrežnina POV- odvajanje | | | | TS | | | | | | TS |
Omrežnina- čiščenje* | DN | | DN | | DN | TS | DN | | DN | |
Storitev KOV- odvajanje | poraba vode | | poraba vode | | poraba vode | | | | | |
Storitev POV- odvajanje | | | | količina padavin | | količina padavin | | | | količina padavin |
Storitev čiščenje | poraba vode | | poraba vode | | poraba vode | količina padavin | | | | |
Storitve, povezane z G, NG, MKČN* | | | | | | | poraba vode | | poraba vode | |
Okoljska dajatev | poraba vode | | poraba vode | | poraba vode | | poraba vode | | poraba vode | |
Legenda: KOV – komunalna odpadna voda, POV – padavinska odpadna voda, DN – premer vodomera, TS – tloris strehe, G – obstoječa greznica, NG – nepretočna greznica, MKČN – mala komunalna čistilna naprava
* storitev se ne obračunava oproščenim kmetijskim gospodarstvom
(1) Odvajanje in čiščenje industrijskih odpadnih voda na komunalni čistilni napravi se, skladno z državnim predpisom o oblikovanju cen obveznih gospodarskih javnih služb, šteje kot posebna storitev izvajalca javne službe.
(2) Izvajalec javne službe lahko storitev iz prejšnjega odstavka izvaja v soglasju z lastnikom infrastrukture, pri čemer ne sme ustvarjati negativne razlike med prihodki in odhodki, ki izvirajo iz tega naslova.
(3) Prihodki posebnih storitev se upoštevajo tako, da se zmanjša lastna cena javne službe.
Objekti z začasnim vodovodnim priključkom so oproščeni plačila storitev, vezanih na greznice in MKČN, okoljske dajatve za obremenjevanje okolja zaradi odvajanja odpadnih vod ter omrežnine ČN. Ob vselitvi je uporabnik dolžan predložiti Potrdilo iz gospodinjske evidence (število članov gospodinjstva) oziroma sporočiti število oseb za obračun storitev, na podlagi katerega se stanovalce vključi v obračun komunalnih storitev. V primeru, da uporabnik ob vselitvi Potrdila iz gospodinjske evidence ne predloži oziroma ne sporoči števila oseb, se mu komunalne storitve obračuna tudi za obdobje od dneva vselitve na podlagi javno dostopnih informacij.
Do izdelave evidence streh, s katerih se odpadna padavinska voda odvaja v javno kanalizacijo in oddaje gospodarske javne infrastrukture za odvajanje padavinske odpadne vode s streh v najem izvajalcu javne službe, se cene za storitev odvajanja in čiščenja padavinske odpadne vode s streh ne oblikuje in ne zaračunava.
Z dnem uveljavitve tega tarifnega pravilnika preneha veljati Tarifni pravilnik za obračun odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode v Občini Idrija (Uradni list RS, št. 18/14).
Ta tarifni pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 007-0003/2018
Idrija, dne 6. septembra 2018
Bojan Sever l.r.
