Uradni list

Številka 63
Uradni list RS, št. 63/2018 z dne 27. 9. 2018
Uradni list

Uradni list RS, št. 63/2018 z dne 27. 9. 2018

Kazalo

3041. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o Občinskem prostorskem načrtu Občine Litija, stran 9476.

  
Na podlagi 52. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 – odl. US, 14/15 – ZUUJFO in 61/17 – ZUreP-2), Pravilnika o vsebini, obliki in načinu priprave občinskega prostorskega načrta ter pogojih za določitev območij sanacij razpršene gradnje in območij za razvoj in širitev naselij (Uradni list RS, št. 99/07 in 61/17 – ZUreP-2) in 16. člena Statuta Občine Litija (Uradni list RS, št. 31/17) je Občinski svet Občine Litija na 22. redni seji dne 10. septembra 2018 sprejel
O D L O K 
o spremembah in dopolnitvah Odloka o Občinskem prostorskem načrtu Občine Litija 
1. člen 
V Odloku o Občinskem prostorskem načrtu Občine Litija (Uradni list RS, št. 58/10) se 51. točka prvega odstavka 3. člena spremeni tako, da se glasi:
»51. Stanovanjska stavba je objekt, v katerem je več kot polovica površin namenjenih bivanju.«.
2. člen 
Četrti odstavek 38. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(4) Na območju Občine Litija predstavljajo zemeljski plazovi velik varnostni, materialni in ekološki problem. Plazljiva območja so v krajevnih skupnostih Jevnica, Kresnice, Hotič, Vače, Polšnik in Dole pri Litiji ter so pretežno v hribovitih predelih.«.
3. člen 
Drugi odstavek 45. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(2) Enote odprtega prostora izven naselij vključno s stavbnimi zemljišči razpršene poselitve in stavbišči objektov razpršene gradnje:
Enote odprtega prostora
Opis enote odprtega prostora
KE1
Območje nad Savo – Vače
KE2, KE30, KE31, KE32, KE33, KE34, KE35
Območje doline reke Save
KE3
Območje Janče – Trebeljevo
KE4
Območje Kuma
KE5, KE7, KE8, KE9, KE10, KE11, KE12, KE13, KE14, KE15, KE16, KE17, KE18, KE19, KE20, KE21, KE22, KE23, KE24, KE25, KE26, KE27, KE28, KE29
Območje hribovja pod Kumom
KE6, KE36
Območje Krških goric
«. 
4. člen 
V 47. členu se tretji in četrti odstavek spremenita tako, da se glasita:
»(3) Podrobni prostorski izvedbeni pogoji dopolnjujejo ali spreminjajo splošne prostorske izvedbene pogoje po posameznih vrstah namenske rabe. V primeru, kjer je vsebina podrobnih prostorskih izvedbenih pogojev drugačna od splošnih prostorskih izvedbenih pogojev, veljajo podrobni prostorski izvedbeni pogoji.
(4) Za posamezno enoto urejanja prostora so lahko poleg splošnih in podrobnih prostorskih izvedbenih pogojev tega odloka določeni tudi posebni izvedbeni pogoji, ki dopolnjujejo ali spreminjajo splošne oziroma podrobne prostorske izvedbene pogoje. V primeru, kjer je vsebina posebnih prostorskih izvedbenih pogojev drugačna od podrobnih prostorskih izvedbenih pogojev, veljajo posebni prostorski izvedbeni pogoji.«.
5. člen 
50. člen se črta.
6. člen 
V tretjem odstavku 52. člena se:
– v peti alineji pika nadomesti z vejico;
– za peto alinejo doda nova šesta alineja, ki se glasi:
»– sprememba namembnosti objekta.«.
Peti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(5) Gradnja objektov, vodov in naprav vodovodnega omrežja, kanalizacijskega omrežja, distribucijskega plinovodnega omrežja, toplovodnega omrežja, elektroenergetskega omrežja in objektov do 20 kV, podzemnega elektroenergetskega omrežja, omrežja javne razsvetljave, ostalih komunalnih priključkov (razen zahtevnih) ter rekonstrukcija javnih cest in poti v skladu z zakonom, ki ureja ceste, je dovoljena na celotnem območju občine, ne glede na namensko rabo.«.
7. člen 
V 53. členu se dvanajsta in trinajsta alineja spremenita tako, da se glasita:
»– na območju stavbnih zemljišč je dovoljena gradnja sončnih elektrarn;
– izravnava, oziroma nasutje kmetijskih zemljišč je dovoljeno skladno z področno zakonodajo, s čimer se ne sme zmanjšati kvaliteta kmetijskih zemljišč. Za navedene posege v varovalnem območju ceste, je potrebno pridobiti soglasje upravljavca. Nasutje v priobalnem pasu in na poplavnih območjih ni dovoljeno, razen kadar je to načrtovano z protipoplavnimi ukrepi pod pogoji, ki jih določajo predpisi o vodah.«.
8. člen 
Za osmim odstavkom 58. člena se doda nov deveti odstavek, ki se glasi:
»(9) Gospodarska javna infrastruktura se lahko gradi do meje zemljiške parcele, na kateri se gradi, vendar tako, da se z gradnjo in vzdrževanjem ne posega na sosednje zemljišče.«.
Za dosedanjim devetim, desetim in enajstim odstavkom, ki postanejo deseti, enajsti in dvanajsti odstavek, se dodata nova trinajsti in štirinajsti odstavek, ki se glasita:
»(13) Ne glede na določbe predhodnih odstavkov tega člena se lahko gradi do parcelne meje, ko gre za strnjeno gradnjo, zlasti na območjih obstoječega strnjenega mestnega in vaškega jedra, obstoječih uličnih nizov in pri atrijskih hišah. Na območjih strnjene gradnje je dovoljena gradnja novega objekta na mestu in v gabaritih prejšnjega legalno zgrajenega objekta (nadomestna gradnja). V primeru, ko lastnika sosednjih zemljišč o gradnji do parcelne meje ne soglašata, je lahko najbolj izpostavljeni del objekta, nad in pod terenom, postavljen največ do meje zemljiške parcele na kateri se gradi, vendar tako, da se z gradnjo ne posega na sosednje zemljišče.
(14) Pri novogradnjah manj zahtevnih in zahtevnih objektov je potrebno zagotoviti zadosten varnostni odmik od gozdnega roba, praviloma v širini 25,00 m oziroma najmanj ene sestojne višine odraslega gozda. Za vse gradnje v 25,00 m širokem pasu, ki meji na zemljišča, kjer je določena podrobna namenska raba gozd (G), je potrebno pridobiti soglasje pristojne službe s področja gozdarstva.«.
9. člen 
Tretji odstavek 60. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Pri dozidavi in nadzidavi obstoječih objektov je potrebno zagotoviti oblikovno skladnost dozidanega ali nadzidanega objekta z obstoječim legalno zgrajenim objektom.«.
V enajstem odstavku se besedilo »Posamezne gradnje« nadomesti z besedilom »Objekte javnega značaja«.
V dvanajstem odstavku se doda nov drugi stavek, ki se glasi:
»Izjema so masivne ograje okoli pokopališč in objektov kulturne dediščine, če gre za njihovo značilnost.«.
Za dvanajstim odstavkom se doda nov trinajsti odstavek, ki se glasi:
»(13) Za večstanovanjske objekte je treba izdelati projekt za poenoteno zasteklitev balkonov, poenoteno menjavo balkonskih ograj in zunanjega stavbnega pohištva, nadstreškov ter postavitev klimatskih naprav. Projekt potrdi 75 % vseh lastnikov.«.
10. člen 
V prvem odstavku 62. člena se za besedo »potrebno« doda beseda »praviloma«.
Za desetim odstavkom se doda nov enajsti odstavek, ki se glasi:
»Če na parceli objekta ni prostorskih ali tehničnih možnosti za zagotovitev ustreznega števila parkirnih mest, je mogoče manjkajoče število parkirnih mest na novo zgraditi tudi na drugih ustreznih površinah na območju stavbnih zemljišč, oziroma jih najeti, če niso v uporabi drugih objektov in če od objekta namenjenega bivanju niso oddaljene več kot 200 metrov oziroma od objekta namenjenega dejavnosti niso oddaljeni več kot 300 metrov ter in če je omogočena njihova trajna uporaba.«.
11. člen 
V prvem odstavku 66. člena se:
– v 6. točki pika nadomesti s podpičjem;
– za 6. točko doda nova 7. točka, ki se glasi:
»7. požarno tehnične predpise.«.
V tretjem odstavku se 1. in 2. točka spremenita tako, da se glasita:
»1. najmanjša velikost parcele objekta v območju SSe na območju naselij Litija in Kresnice znaša 350 m2, na preostalem območju občine pa 600 m2;
2. najmanjša velikost parcele objekta v območju SSs znaša 300 m2 za en objekt v nizu;«.
V desetem odstavku se za besedilom »kmetijski del« doda besedilo », kar ne velja za nezahtevne in enostavne objekte«.
Za desetim odstavkom se doda nov enajsti odstavek, ki se glasi:
»(11) Površina dostopne poti od javne ceste do parcele objekta, namenjene gradnji, se ne upošteva v izračunu FI, FZ, FZP ali FP.«.
12. člen 
V drugem odstavku 69. člena se črta besedilo », cisterna«.
13. člen 
V petem odstavku 79. člena se:
– prva alineja spremeni tako, da se glasi:
»– za gradnjo objektov in naprav mobilne telefonije je treba nujno izvesti meritve in strokovno oceno na podlagi obstoječega in načrtovanega stanja na podlagi katere se le ti locirajo v prostor;«,
– tretja alineja spremeni tako, da se glasi:
»– objekte in naprave mobilne telefonije iz skupine 22 (cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi) opredeljene v CC-SI je izjemoma dopustno graditi na manj kvalitetnih kmetijskih in gozdnih zemljiščih na podlagi soglasja pristojnih služb s področja kmetijstva ali gozdarstva;«.
Druga alineja se črta.
Dosedanji tretja in četrta alineja postaneta druga in tretja alineja.
14. člen 
82. člen se spremeni tako, da se glasi:
»82. člen 
(varstvo kulturne dediščine) 
(1) Objekti in območja kulturne dediščine, varovani skladno s predpisi s področja varstva kulturne dediščine (v nadaljevanju objekti in območja kulturne dediščine) so kulturni spomeniki, vplivna območja kulturnih spomenikov, varstvena območja dediščine, registrirana kulturna dediščina, vplivna območja dediščine.
(2) Objekti in območja kulturne dediščine so razvidni iz prikaza stanja prostora, ki je veljal ob uveljavitvi odloka o občinskem prostorskem načrtu in je njegova obvezna priloga, in iz veljavnih predpisov s področja varstva kulturne dediščine (aktov o razglasitvi kulturnih spomenikov, aktov o določitvi varstvenih območij dediščine).
(3) Na objektih in območjih kulturne dediščine so dovoljeni posegi, ki prispevajo k trajni ohranitvi dediščine ali zvišanju njene vrednosti ter kulturno dediščino varujejo in ohranjajo na mestu samem (in situ).
(4) Gradnja novega objekta, vključno z dozidavo in nadzidavo ter deli, zaradi katerih se bistveno spremeni zunanji izgled objekta, in rekonstrukcija objekta na objektih in območjih kulturne dediščine nista dovoljeni, če so s tem prizadete varovane vrednote objekta ali območja kulturne dediščine in prepoznavne značilnosti in materialno substanco, ki so nosilci teh vrednot.
(5) Odstranitve objektov ali območij ali delov objektov ali območij kulturne dediščine niso dopustne, razen pod pogoji, ki jih določajo predpisi s področja varstva kulturne dediščine.
(6) Na objektih in območjih kulturne dediščine veljajo pri gradnji in drugih posegih v prostor prostorski izvedbeni pogoji za celostno ohranjanje kulturne dediščine. V primeru neskladja ostalih določb tega odloka s prostorsko izvedbenimi pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine veljajo pogoji celostnega ohranjanja kulturne dediščine.
(7) Objekte in območja kulturne dediščine je potrebno varovati pred poškodovanjem ali uničenjem tudi med gradnjo – čez objekte in območja kulturne dediščine ne smejo potekati gradbiščne poti, obvozi, vanje ne smejo biti premaknjene potrebne ureditve vodotokov, namakalnih sistemov, komunalna, energetska in telekomunikacijska infrastruktura, ne smejo se izkoriščati za deponije viškov materialov ipd.
(8) Za kulturne spomenike in njihova vplivna območja veljajo prostorski izvedbeni pogoji, kot jih opredeljuje varstveni režim konkretnega akta o razglasitvi kulturnega spomenika. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za kulturni spomenik, veljajo prostorski izvedbeni pogoji, določeni z varstvenim režimom v aktu o razglasitvi. Za kompleksne posege oziroma za posege v strukturne elemente spomenika je treba izdelati konservatorski načrt, ki je del projektne dokumentacije za pridobitev soglasja. Pogoji priprave in izdelave konservatorskega načrta so določeni s predpisi s področja varstva kulturne dediščine. S kulturnovarstvenim soglasjem se potrdi konservatorski načrt in usklajenost projektne dokumentacije s konservatorskim načrtom.
(9) Za varstvena območja dediščine veljajo prostorski izvedbeni pogoji, kot jih opredeljuje varstveni režim akta o določitvi varstvenih območij dediščine. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za varstvena območja dediščine, veljajo prostorski izvedbeni pogoji, določeni z varstvenim režimom v aktu o določitvi varstvenih območij dediščine.
(10) Za registrirano kulturno dediščino, ki ni kulturni spomenik in ni varstveno območje dediščine, velja, da posegi v prostor ali načini izvajanja dejavnosti, ki bi prizadeli varovane vrednote ter prepoznavne značilnosti in materialno substanco, ki so nosilci teh vrednot, niso dovoljeni. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za registrirano kulturno dediščino, veljajo prostorski izvedbeni pogoji, določeni v tem členu. Za registrirano kulturno dediščino veljajo dodatno še prostorski izvedbeni pogoji, kot jih opredeljujejo varstveni režimi za posamezne tipe kulturne dediščine in so navedeni v tem členu:
1. Za registrirano stavbno dediščino: ohranjajo se varovane vrednote, kot so:
– tlorisna in višinska zasnova (gabariti),
– gradivo (gradbeni material) in konstrukcijska zasnova,
– oblikovanost zunanjščine (členitev objekta in fasad, oblika in naklon strešin, kritina, stavbno pohištvo, barve fasad, fasadni detajli),
– funkcionalna zasnova notranjosti objektov in pripadajočega zunanjega prostora,
– sestavine in pritikline,
– stavbno pohištvo in notranja oprema,
– komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico,
– pojavnost in vedute (predvsem pri prostorsko izpostavljenih objektih – cerkvah, gradovih, znamenjih itd.),
– celovitost kulturne dediščine v prostoru (prilagoditev posegov v okolici značilnostim stavbne dediščine),
– zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami.
2. Za registrirano naselbinsko dediščino: ohranjajo se varovane vrednote, kot so:
– naselbinska zasnova (parcelacija, komunikacijska mreža, razporeditev odprtih prostorov),
– odnosi med posameznimi stavbami ter odnos med stavbami in odprtim prostorom (lega, gostota objektov, razmerje med pozidanim in nepozidanim prostorom, gradbene linije, značilne funkcionalne celote),
– prostorsko pomembnejše naravne prvine znotraj naselja (drevesa, vodotoki itd.),
– prepoznavna lega v prostoru oziroma krajini (glede na reliefne značilnosti, poti itd.),
– naravne in druge meje rasti ter robovi naselja,
– podoba naselja v prostoru (stavbne mase, gabariti, oblike strešin, kritina),
– odnosi med naseljem in okolico (vedute na naselje in pogledi iz njega),
– stavbno tkivo (prevladujoč stavbni tip, javna oprema, ulične fasade itd.),
– oprema in uporaba javnih odprtih prostorov,
– zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami.
3. Za registrirano kulturno krajino in zgodovinsko krajino: ohranjajo se varovane vrednote, kot so:
– krajinska zgradba in prepoznavna prostorska podoba (naravne in grajene ali oblikovane sestavine),
– značilna obstoječa parcelna struktura, velikost in oblika parcel ter členitve (živice, vodotoki z obrežno vegetacijo, osamela drevesa),
– tradicionalna raba zemljišč (sonaravno gospodarjenje v kulturni krajini),
– tipologija krajinskih sestavin in tradicionalnega stavbarstva (kozolci, znamenja, zidanice),
– odnos med krajinsko zgradbo oziroma prostorsko podobo in stavbo oziroma naseljem,
– avtentičnost lokacije pomembnih zgodovinskih dogodkov,
– preoblikovanost reliefa in spremljajoči objekti, grajene strukture, gradiva in konstrukcije ter likovni elementi in
– zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami.
4. Za registrirano vrtnoarhitekturno dediščino: ohranjajo se varovane vrednote, kot so:
– zasnova (oblika, struktura, velikost, poteze),
– grajene ali oblikovane sestavine (grajene strukture, vrtna oprema, likovni elementi),
– naravne sestavine (rastline, vodni motivi, relief),
– podoba v širšem prostoru oziroma odnos kulturne dediščine z okolico (ohranjanje prepoznavne podobe, značilne, zgodovinsko pogojene in utemeljene meje),
– rastišče z ustreznimi ekološkimi razmerami, ki so potrebne za razvoj in obstoj rastlin, in
– vsebinska, funkcionalna, likovna in prostorska povezanost med sestavinami prostorske kompozicije in stavbami ter površinami, pomembnimi za delovanje celote.
5. Za registrirano arheološko najdišče velja, da ni dovoljeno posegati v prostor na način, ki utegne poškodovati arheološke ostaline. Registrirana arheološka najdišča s kulturnimi plastmi, strukturami in premičnimi najdbami se varujejo pred posegi ali uporabo, ki bi lahko poškodovali arheološke ostaline ali spremenili njihov vsebinski in prostorski kontekst.
6. Prepovedano je predvsem:
– odkopavati in zasipavati teren, globoko orati, rigolati, meliorirati kmetijska zemljišča, graditi gozdne vlake,
– poglabljati morsko dno in dna vodotokov ter jezer,
– ribariti z globinsko vlečno mrežo in se sidrati,
– gospodarsko izkoriščati rudnine oziroma kamnine in
– postavljati ali graditi trajne ali začasne objekte, vključno z nadzemno in podzemno infrastrukturo ter nosilci reklam ali drugih oznak, razen kadar so ti nujni za učinkovito ohranjanje in prezentacijo arheološkega najdišča.
7. Izjemoma so dovoljeni posegi v posamezna najdišča, ki so hkrati stavbna zemljišča znotraj naselij, in v prostor robnih delov najdišč ob izpolnitvi naslednjih pogojev:
– če ni možno najti drugih rešitev in
– če se na podlagi rezultatov opravljenih predhodnih arheoloških raziskav izkaže, da je zemljišče možno sprostiti za gradnjo.
8. V primeru, da se območje urejuje z OPPN, je treba predhodne arheološke raziskave v smislu natančnejše določitve vsebine in sestave najdišča opraviti praviloma že v okviru postopka priprave izvedbenega akta.
9. Za registrirano memorialno dediščino: ohranjajo se varovane vrednote, kot so:
– avtentičnost lokacije,
– materialna substanca in fizična pojavnost objekta ali drugih nepremičnin,
– vsebinski in prostorski kontekst območja z okolico ter vedute.
10. Za drugo registrirano dediščino: ohranjajo se varovane vrednote, kot so:
– materialna substanca, ki je še ohranjena,
– lokacija in prostorska pojavnost,
– vsebinski in prostorski odnos med dediščino in okolico.
(11) V vplivnih območjih kulturne dediščine velja, da morajo biti posegi in dejavnosti prilagojeni celostnemu ohranjanju kulturne dediščine. Ohranja se prostorska integriteta, pričevalnost in dominantnost kulturne dediščine, zaradi katere je bilo vplivno območje določeno.
(12) Za poseg v kulturni spomenik, vplivno območje kulturnega spomenika, varstveno območje dediščine ali registrirano dediščino, ki je razvidna iz prikaza stanja prostora, ki je veljal ob uveljavitvi odloka o občinskem prostorskem načrtu, je treba pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasje za posege po predpisih s področja varstva kulturne dediščine.
Kulturnovarstveno soglasje je treba pridobiti tudi za posege v posamezno EUP, če je tako določeno s posebnimi prostorsko izvedbenimi pogoji, ki veljajo za to območje urejanja.
Za kompleksne posege oziroma za posege v strukturne elemente spomenika je treba pripraviti konservatorski načrt, ki je del projektne dokumentacije za pridobitev kulturnovarstvenega soglasja. Pogoji priprave in izdelave konservatorskega načrta so določeni s predpisi s področja varstva kulturne dediščine. S kulturnovarstvenim soglasjem se potrdi konservatorski načrt in usklajenost projektne dokumentacije s konservatorskim načrtom.
Če se upravičeno domneva, da je v nepremičnini, ki je predmet posegov, neodkrita dediščina, in obstaja nevarnost, da bi z načrtovanimi posegi bilo povzročeno njeno poškodovanja ali uničenje, je treba izvesti predhodne raziskave skladno s predpisi s področja varstva kulturne dediščine. Obseg in čas predhodnih raziskav dediščine določi pristojna javna služba. Za izvedbo raziskave je treba pridobiti kulturnovarstveno soglasje za raziskavo po predpisih s področja varstva kulturne dediščine
(13) Za poseg v objekt ali območje kulturne dediščine se štejejo vsa dela, dejavnosti in ravnanja, ki kakorkoli spreminjajo videz, strukturo, notranja razmerja in uporabo dediščine ali ki dediščino uničujejo, razgrajujejo ali spreminjajo njeno lokacijo. To so tudi vsa dela, ki se štejejo za vzdrževanje objekta skladno s predpisi s področja graditve objektov in drugi posegi v prostor, ki se ne štejejo za gradnjo in so dopustni na podlagi odloka OPN ali drugih predpisov.
(14) Za izvedbo predhodne arheološke raziskave na območju kulturnega spomenika, registriranega arheološkega najdišča, stavbne dediščine, naselbinske dediščine, kulturne krajine ali zgodovinske krajine je treba pridobiti kulturnovarstveno soglasje za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline po predpisih s področja varstva kulturne dediščine. Pred pridobitvijo kulturnovarstvenega soglasja za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline je pri pristojni območni enoti Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije treba pridobiti podatke o potrebnih predhodnih arheoloških raziskavah – obseg in čas predhodnih arheoloških raziskav določi pristojna javna služba.
(15) Na območjih, ki še niso bila predhodno arheološko raziskana in ocena arheološkega potenciala zemljišča še ni znana, se priporoča izvedba predhodnih arheoloških raziskav pred gradnjo ali posegi v zemeljske plasti.
(16) Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja/lastnika zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju arheološke ostaline zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke.
(17) Zaradi varstva arheoloških ostalin je potrebno pristojni osebi Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela, in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi.«.
15. člen 
Šesti odstavek 85. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(6) Za vsak poseg, ki lahko trajno ali začasno vpliva na vodni režim ali stanje voda, je treba pridobiti soglasje, ki ga izda pristojni organ za upravljanje z vodami.«.
Za šestim odstavkom se doda nov sedmi odstavek, ki se glasi:
»(7) Vodna in priobalna zemljišča se urejajo v skladu z določili predpisov s področja upravljanja z vodami. Pri načrtovanju gradenj je treba upoštevati meje priobalnih zemljišč. Priobalno zemljišče je zemljišče, ki neposredno meji na vodno zemljišče. Dopustne posege v priobalno zemljišče določajo veljavni predpisi s področja upravljanja z vodami. Na priobalnem zemljišču vodotoka mora biti omogočen dostop in vzdrževanje vodotoka. Zunanja meja priobalnih zemljišč sega na vodah 1. reda 15 m od meje vodnega zemljišča, zunaj območij naselja pa najmanj 40 m od meje vodnega zemljišča, na vodah 2. reda pa 5 m od meje vodnega zemljišča.«.
16. člen 
Drugi in četrti odstavek 91. člena se črtata.
Dosedanji tretji odstavek postane drugi odstavek.
17. člen 
V četrtem odstavku 92. člena se prvi stavek spremeni tako, da se glasi:
»Na plazljivem območju se v zemljišče ne sme posegati tako, da bi se zaradi tega sproščalo gibanje hribin in ogrozila stabilnost zemljišča.«.
Peti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(5)Na območjih velikega in srednjega tveganja za plazljivosti, prikazanih v kartah Prikaz stanja prostora, so gradnje in druga večja zemeljska dela možni le na podlagi analize stabilnosti terena, ter geoloških in geomehanskih poročil, ki bodo podala jasne usmeritve pod kakšnimi pogoji je gradnja možna.«.
18. člen 
V 93. členu se za besedo »ogroženosti« doda besedilo », ter pri izračunu upoštevati podatek o projektnem pospešku tal«.
19. člen 
94. člen se spremeni tako, da se glasi:
»94. člen 
(poplavna območja) 
(1) Poplavna območja in razredi poplavne nevarnosti so določeni v skladu s predpisi o vodah, na osnovi izdelanih in potrjenih strokovnih podlag. Poplavna območja, karte poplavne nevarnosti ter karte razredov poplavne nevarnosti so sestavni del prikaza stanja prostora. Na območjih, kjer razredi poplavne nevarnosti še niso določeni, so sestavni del prikaza stanja prostora opozorilna karta poplav in podatki o poplavnih dogodkih.
(2) Na poplavnih območjih, za katera so izdelane karte poplavne nevarnosti in določeni razredi poplavne nevarnosti, je pri načrtovanju prostorskih ureditev oziroma izvajanju posegov v prostor treba upoštevati predpis, ki določa pogoje in omejitve za posege v prostor in izvajanje dejavnosti na območjih, ogroženih zaradi poplav. Pri tem je treba zagotoviti, da se ne povečajo obstoječe stopnje ogroženosti na poplavnem območju in izven njega.
(3) Če načrtovanje novih prostorskih ureditev oziroma izvedba posegov v prostor povečuje obstoječo stopnjo ogroženosti, je treba skupaj z načrtovanjem novih prostorskih ureditev načrtovati celovite omilitvene ukrepe za zmanjšanje poplavne ogroženosti, njihovo izvedbo pa končati pred začetkom izvedbe posega v prostor.
(4) Omilitveni ukrepi se lahko izvajajo etapno v skladu s potrjeno strokovno podlago, pri čemer mora biti ves čas izvajanja zagotovljena njihova celovitost. Po izvedbi omilitvenih ukrepov se v prikazu stanja prostora prikaže nova poplavna območja, karte poplavne nevarnosti ter karte razredov poplavne nevarnosti.
(5) Na poplavnem območju, za katero razredi poplavne nevarnosti še niso bili določeni, so dopustne samo rekonstrukcije in vzdrževanje objektov v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, če ne povečujejo poplavne ogroženosti in ne vplivajo na vodni režim in stanje voda.
(6) Ne glede na določbe drugega in petega odstavka tega člena so na poplavnem območju dopustni posegi v prostor in dejavnosti, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda, ter posegi in dejavnosti, ki jih dopuščajo predpisi o vodah, pod pogoji, ki jih določajo ti predpisi.«.
20. člen 
V drugem odstaku 95. člena se prva in druga alineja spremenita tako, da se glasita:
»– odmike od meje parcel in med objekti ter potrebne protipožarne ločitve,
– neovirane in varne dovoze, dostope ter delovne površine za intervencijska vozila,«.
21. člen 
V prvem odstavku 105. člena se beseda »osnovne« nadomesti z besedo »podrobnejše«.
Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(2) Na območjih iz prvega odstavka tega člena veljajo naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji:
Namenska raba
S – Območja stanovanj
Podrobnejša namenska raba
SS 
stanovanjske površine
Členitev podrobnejše namenske rabe
SSa 
stanovanjske površine
SSe 
prosto stoječa individualna gradnja
SSv 
večstanovanjska gradnja
Osnovna dejavnost
So namenjena bivanju s spremljajočimi dejavnostmi, ki služijo tem območjem.
Spremljajoče dejavnosti
Centralne dejavnosti, gostinstvo in turizem, poslovne dejavnosti, trgovske dejavnosti (na drobno).
Izključujoče dejavnosti
Proizvodne dejavnosti, promet in skladiščenje, trgovina na debelo.
Vrsta objektov, zahtevnih in manj zahtevnih 
1110 enostanovanjska stavba 
1121 dvostanovanjska stavba 
1122 tri in več stanovanjske stavbe 
12420 garažne stavbe 
24110 športna igrišča 
24122 drugi objekti za šport, rekreacijo in prosti čas 
126 stavbe splošnega družbenega pomena 
1274 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje (od tega nadstrešnice, pomožne stavbe in nadstreški)
1110 enostanovanjska stavba 
1121 dvostanovanjska stavba 
12420 garažne stavbe 
24110 športna igrišča 
24122 drugi objekti za šport, rekreacijo in prosti čas 
126 stavbe splošnega družbenega pomena 
1274 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje (od tega nadstrešnice, pomožne stavbe in nadstreški)
1122 tri in več stanovanjske stavbe 
12420 garažne stavbe 
24110 športna igrišča 
24122 drugi objekti za šport, rekreacijo in prosti čas 
126 stavbe splošnega družbenega pomena 
1274 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje (od tega nadstrešnice, pomožne stavbe in nadstreški)
Dovoljena je gradnja gospodarskih infrastrukturnih objektov in naprav, ki so v javnem lokalnem interesu.
Zelene površine
FZP: 0,20
FZP: 0,20
FZP: 0,4 ali 15m2/stanovanje.
– Od 15 m2 na stanovanje je min 5 m2 za igro z žogo ter min 7,5 m2 za igro mlajših otrok in počitek stanovalcev (4,0 m2 za igralne površine – opremljeno igrišče in 3,5 m2 za zelene površine).
Če na parceli večstanovanjskega objekta ni prostorskih možnosti za zagotovitev zadostnih zelenih površin, mora investitor manjkajoče zelene površine, razen površin za mlajše otroke, zagotoviti na drugi ustrezni lokaciji, ki je od stavbe oddaljena največ 200 m tako, da bo stanovalcem omogočena njena trajna uporaba. Na parceli objekta je potrebno zagotoviti najmanj 25 dreves/ha. FZP in predpisana zelena površina na enoto se ne seštevajo. Upošteva se tisti od obeh normativov, ki zagotavlja večjo kvadraturo zelenih površin.
Maksimalna dopustna izraba
FZ: 0,4 
P+2+M
FZ: 0,4 
P+1+M
FZ: 0,3 
Višina: 14 m
Merila in pogoji za oblikovanje
– Stavbe, v celoti namenjene bivanju, na parceli objekta nimajo objektov za lastne potrebe, dovoljeni so le nadstreški.
maksimalni gabariti
Višinski gabarit: 
– Višina slemena ne sme presegati višin slemen sosednjih objektov enake namembnosti v oddaljenosti 50m od roba objekta v enoti urejanja prostora; 
– Kota pritličja je na ravnem ali rahlo nagnjenem terenu (do 10 %) največ 30 cm nad koto urejenega terena ob objektu oziroma kot jo določi morebitna hidrološko hidravlična študija, če je le ta potrebna; 
– Gradnja podzemnih kletnih etaž v stavbah je dovoljena povsod kjer in v kakršnem obsegu to dopuščajo geomehanske razmere, potek komunalnih vodov, zaščita podtalnice in stabilnost objektov; 
Razmerja gabaritov: 
– Podolgovat tloris min 1:1.2; Tlorisna oblika objekta je lahko v obliki črk »I, L, U,T« oziroma lomljen tloris.
fasade
– elementi na fasadah morajo biti osno simetrično razporejeni; oblikovanje in horizontalna ter vertikalna členitev fasad, strukturiranje in postavitev fasadnih odprtin in oblikovanje drugih fasadnih elementov naj bo usklajeno s tradicionalnimi objekti oziroma z kvalitetno oblikovanimi objekti v oddaljenosti 50 m; 
– pri dozidavah in nadzidavah ter rekonstrukcijah je treba upoštevati vse izvedbene pogoje, ki veljajo za novogradnjo; 
– fasade so lahko horizontalno in vertikalno členjene, odprtine so lahko pokončne in horizontalne oblike; 
– fasade so lahko tudi lesene in obložene s kamnom; pri lesenih fasadah naj se uporabi rezan les;
strehe
– minimalno 60 % manj zahtevnega objekta mora biti prekrito simetrično dvokapnico z naklonom v smeri daljše stranice, naklon 35° do 45°, preostali del je lahko prekrit praviloma z ravno ali izjemoma drugače oblikovano streho; izjeme je potrebno strokovno utemeljiti. To določilo ne velja na območjih naselbinske dediščine. Na teh območjih je za drugačno oblikovanje streh potrebno pridobiti kulturnovarstveno soglasje;
– za objekte na območju členitve podrobnejše namenske rabe SSv (večstanovanjska gradnja) so dopustne v celoti tudi ravne strehe ter strehe z manjšim naklonom; 
– za objekte, ki niso namenjeni bivanju so na celotnem območju občine dovoljene ravne strehe; 
– smer slemena mora biti vzporedna z daljšo stranico; 
– večkapne strehe so dovoljene v primeru, kadar je smiselno optično zmanjšanje volumna stavbe, kadar to zahteva lokacija; 
– dovoljeni so čopi, kjer so avtohtoni oziroma prevladujoči.
Druga merila
Pri rekonstrukcijah ter nadomestnih gradnjah, v primeru, da objekt ne izpolnjuje vseh pogojev oblikovanja po veljavnem OPN, lahko veljajo merila oblikovanja, ki so bila veljavna v času legalno zgrajenega obstoječega objekta, ki se rekonstruira, oziroma se obstoječi objekt po rušenju lahko nadomesti z novim objektom skladno z merili oblikovanja, ki so bila veljavna v času legalno zgrajenega obstoječega objekta.
Posebnosti krajinskih enot KE4:
– izrazito podolžen tloris (razmerje stranic min 1:1.4); Tlorisna oblika objekta je lahko v obliki črk »I, L, U,T« oziroma lomljen tloris. 
– balkoni na vedutno izpostavljenih fasadah niso dopustni (razen če gre za tip vile ali pomembnejše mestne ali trške stavbe v jedrih naselij); 
– dodatki na pročeljih (stolpiči, fasadni pomoli) in na strehah objektov (strehe z nezdružljivimi nakloni, slemeni in kritinami) niso dovoljeni.
Posebnosti SSv
– Višinski gabariti objektov se lahko prilagajajo obstoječi gradbeni strukturi enake namembnosti; 
– Za preseganje teh pogojev je potrebna izdelava OPPN.
Posebnosti SSa
– Večstanovanjski objekti so dovoljeni le na območju strnjenih naselij Litija, Kresnice, Gabrovka; stanovanjske enote ne smejo biti manjše od 45 m2, v objektu ne sme biti več kot 6 enot,
– za preseganje teh določb je potrebna izdelava OPPN.
Podrobnejša namenska raba
SK 
Površine podeželskega naselja
SKj 
Vaško jedro
SP 
Površine počitniških hiš
Osnovna dejavnost
So namenjena bivanju s spremljajočimi dejavnostmi, ki služijo tem območjem.
občasno bivanje za počitek
Spremljajoče dejavnosti
Centralne dejavnosti, gostinstvo in turizem, trgovske dejavnosti na drobno, kmetijstvo in gozdarstvo ter do 150m2 skupne uporabne površine za poslovno oziroma obrtno dejavnosti, ali druge dejavnosti, ki služijo tem območjem
niso dovoljene
Izključujoče dejavnosti
Proizvodne dejavnosti, promet in skladiščenje, trgovina na debelo.
Vrsta objektov, zahtevnih in manj zahtevnih 
1110 enostanovanjska stavba 
1121 dvostanovanjska stavba 
1122 tri in več stanovanjske stavbe, od tega samo tri stanovanjske stavbe 
12420 garažne stavbe 
126 stavbe splošnega družbenega pomena 
127 Druge nestanovanjske stavbe 
24110 športna igrišča 
24122 drugi objekti za šport, rekreacijo in prosti čas
1110 enostanovanjska stavba 
1121 dvostanovanjska stavba 
1122 tri in več stanovanjske stavbe, od tega samo tri stanovanjske stavbe 
12420 garažne stavbe 
126 stavbe splošnega družbenega pomena 
127 Druge nestanovanjske stavbe 
24122 drugi objekti za šport, rekreacijo in prosti čas 
1110 enostanovanjska stavba (počitniške hiše) 
24110 športna igrišča (na prostem) 
24122 drugi objekti za šport, rekreacijo in prosti čas
Dovoljena je gradnja gospodarskih infrastrukturnih objektov in naprav, ki so v javnem lokalnem interesu.
Zelene površine
FZP: 0.15
FZP: 0.10
FZP: 0.15
Maksimalna dopustna izraba
FZ: 0.40 
K+P+M ali K+P+1N+M 
FZ: 0.40 
K+P+M ali K+P+1N+M 
FZ: 0.30 
K+P+M
Merila in pogoji za oblikovanje
Na parceli stavbe je dovoljeno zgraditi le eno stanovanjsko stavbo ter več gospodarskih objektov, pomožnih kmetijsko gozdarskih objektov ter objektov za lastne potrebe, vendar slednje le tako, da oblikujejo notranje dvorišče. 
Pri prenovi in notranjem razvoju podeželskih naselij naj se ohranja in poudarja kulturne in krajinske kvalitete, zlasti v navezavi s kmetijskimi dejavnostmi na robovih naselij, s čimer se ohranja ruralni značaj naselij. 
Na parceli stavbe je dovoljeno zgraditi le eno stavbo za lastne potrebe.
maksimalni gabariti
Višinski gabarit: 
– Višina slemena ne sme presegati višin slemen sosednjih objektov enake namembnosti v oddaljenosti 50 m od roba objekta v enoti urejanja prostora; 
– Kota pritličja je na ravnem ali rahlo nagnjenem terenu (do 10 %) največ 30 cm nad koto urejenega terena ob objektu, oziroma kot jo določi morebitna hidrološko hidravlična študija, če je le ta potrebna; 
– Gradnja podzemnih kletnih etaž v stavbah je dovoljena povsod kjer in v kakršnem obsegu to dopuščajo geomehanske razmere, potek komunalnih vodov, zaščita podtalnice in stabilnost objektov; 
Razmerja gabaritov: Podolgovat tloris min 1:1.2; Tlorisna oblika objekta je lahko v obliki črk »I, L, U,T« oziroma lomljen tloris.
fasade
– elementi na fasadah morajo biti osno simetrično razporejeni; oblikovanje in horizontalna ter vertikalna členitev fasad, strukturiranje in postavitev fasadnih odprtin in oblikovanje drugih fasadnih elementov naj bo usklajeno s tradicionalnimi objekti oziroma z kvalitetno oblikovanimi objekti v oddaljenosti 50 m; 
– Pri dozidavah in nadzidavah ter rekonstrukcijah je treba upoštevati vse izvedbene pogoje, ki veljajo za novogradnjo; 
– fasade so lahko horizontalno in vertikalno členjene, odprtine so lahko pokončne in horizontalne oblike, razen pri podrobnejši namenski rabi SKj kjer so odprtine lahko samo pokončne oblike; 
– fasade so lahko tudi lesene in obložene s kamnom; pri lesenih fasadah naj se uporabi rezan les;
strehe
– zahtevni in manj zahtevni objekt mora biti prekrit s simetrično dvokapnico z naklonom v smeri daljše stranice, pri čemer naklon znaša od 35° do 45°. To določilo ne velja na območjih naselbinske dediščine. Na teh območjih je za drugačno oblikovanje streh potrebno pridobiti kulturnovarstveno soglasje;
– smer slemena mora biti vzporedna z daljšo stranico; 
– večkapne strehe so dovoljene v primeru, kadar je smiselno optično zmanjšanje volumna stavbe, kadar to zahteva lokacija; 
– dovoljeni so čopi, kjer so avtohtoni oziroma prevladujoči; 
– za objekte, ki niso namenjeni bivanju (garaže) so na celotnem območju občine dovoljene ravne strehe;
Druga merila
Pri rekonstrukcijah ter nadomestnih gradnjah, v primeru, da objekt ne izpolnjuje vseh pogojev oblikovanja po veljavnem OPN, lahko veljajo merila oblikovanja, ki so bila veljavna v času legalno zgrajenega obstoječega objekta, ki se rekonstruira, oziroma se obstoječi objekt po rušenju lahko nadomesti z novim objektom skladno z merili oblikovanja, ki so bila veljavna v času legalno zgrajenega obstoječega objekta.
Posebnosti krajinskih enot KE4:
– izrazito podolžen tloris (razmerje stranic min 1:1.4); Tlorisna oblika objekta je lahko v obliki črk »I, L, U,T« oziroma lomljen tloris. 
– balkoni na vedutno izpostavljenih legah niso dopustni (razen če gre za tip vile ali pomembnejše mestne ali trške stavbe v jedrih naselij); 
– dodatki na pročeljih (stolpiči, fasadni pomoli) in na strehah objektov (strehe z nezdružljivimi nakloni, slemeni in kritinami) niso dovoljeni.
«. 
22. člen 
V prvem odstavku 106. člena se beseda »osnovne« nadomesti z besedo »podrobnejše«.
Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(2) Na območjih iz prvega odstavka tega člena veljajo naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji:
Namenska raba
A – površine razpršene poselitve
Podrobnejša namenska raba
A 
Območja razpršene poselitve
Osnovna dejavnost
Za A se prevzemajo določila za SK, razen objektov z oznako 1121 tri in večstanovanjski objekti. Za A (CDk) se prevzemajo določila za CDk.
Spremljajoče dejavnosti
Izključujoče dejavnosti
Vrsta objektov, zahtevnih in manj zahtevnih
Zelene površine
Maksimalna dopustna izraba
Merila in pogoji za oblikovanje
maksimalni gabariti
fasade
strehe
Druga merila
Pri rekonstrukcijah ter nadomestnih gradnjah, v primeru, da objekt ne izpolnjuje vseh pogojev oblikovanja po veljavnem OPN, lahko veljajo merila oblikovanja, ki so bila veljavna v času legalno zgrajenega obstoječega objekta, ki se rekonstruira, oziroma se obstoječi objekt po rušenju lahko nadomesti z novim objektom skladno z merili oblikovanja, ki so bila veljavna v času legalno zgrajenega obstoječega objekta.
Posebnosti krajinskih enot KE4:
– izrazito podolžen tloris (razmerje stranic min 1:1.4); Tlorisna oblika objekta je lahko v obliki črk »I, L, U,T« oziroma lomljen tloris. 
– balkoni na vedutno izpostavljenih legah niso dopustni (razen če gre za tip vile ali pomembnejše mestne ali trške stavbe v jedrih naselij); 
– dodatki na pročeljih (stolpiči, fasadni pomoli) in na strehah objektov (strehe z nezdružljivimi nakloni, slemeni in kritinami) niso dovoljeni; 
– ni dovoljeno postavljati večstanovanjskih objektov; 
– na območju kmetij je potrebno ohranjati prvotno strukturo in tipologijo gradnje ter ni dovoljeno postavljati večstanovanjskih objektov.
«. 
23. člen 
V prvem odstavku 107. člena se beseda »osnovne« nadomesti z besedo »podrobnejše«.
Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(2) Na območjih iz prvega odstavka tega člena veljajo naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji:
Namenska raba
C – območja centralnih dejavnosti
Podrobnejša namenska raba
CU 
Osrednja območja centralnih dejavnosti
Osnovna dejavnost
So namenjena različni dejavnosti in sicer trgovski, oskrbni, storitveni, upravni, socialni, zdravstveni, vzgojni izobraževalni, kulturni, verski, turizmu, gostinstvu in podobnim ter bivanju.
Izključujoče dejavnosti
proizvodne dejavnosti, promet in skladiščenje, trgovina na debelo
Vrsta objektov, zahtevnih in manj zahtevnih
1110 enostanovanjska stavba 
1121 dvostanovanjske stavbe 
1122 tri in več stanovanjske stavbe 
121 gostinske stavbe 
122 upravne in pisarniške stavbe 
123 trgovske in druge stavbe za storitvene dejavnosti 
12420 garažne stavbe 
126 stavbe splošnega družbenega pomena 
1261 stavbe za kulturo in razvedrilo 
1262 muzeji in knjižnice 
1263 stavbe za izobraževanje 
12640 stavbe za zdravstvo 
1130 Stanovanjske stavbe za posebne družbene skupine 
1272 stavbe za opravljanje verskih obredov, pokopališke stavbe 
1274 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje (od tega pomožne stavbe, nadstreški in nadstrešnice ter gasilski domovi in policijske postaje) 
241 objekti za šport, rekreacijo in drugi objekti za prosti čas Vrtec, otroška igrišča, druga odprta igrišča 
Dovoljena je gradnja gospodarskih infrastrukturnih objektov in naprav, ki so v javnem lokalnem interesu.
Zelene površine
FZP: 0,20 
Na parceli objekta je potrebno zagotoviti najmanj 20 dreves/ha.
Maksimalna dopustna izraba
FZ: 0,5
Merila in pogoji za oblikovanje
V tistih enotah urejanja prostora, kjer je to posebej predpisano, je nove stavbe dovoljeno načrtovati le z javnim arhitekturnim natečajem. 
Odprti prostori pred stavbami so javni prostori. 
Servisne stavbe ne smejo biti umeščene ob najpomembnejše javne prostore.
maksimalni gabariti
Višinski gabarit: 
– K+P+1N+M ali K+P+2N; 
– Višina slemena ne sme presegati višin slemen sosednjih objektov enake namembnosti v oddaljenosti 50 m od roba objekta v enoti urejanja prostora; 
– kota pritličja je na ravnem ali rahlo nagnjenem terenu (do 10 %) največ 30 cm nad koto urejenega terena ob objektu oziroma kot jo določi morebitna hidrološko hidravlična študija, če je le ta potrebna; 
– Gradnja podzemnih kletnih etaž v stavbah je dovoljena povsod kjer in v kakršnem obsegu to dopuščajo geomehanske razmere, potek komunalnih vodov, zaščita podtalnice in stabilnost objektov.
fasade
– elementi na fasadah so osno simetrično razporejeni; oblikovanje in horizontalna ter vertikalna členitev fasad, strukturiranje in postavitev fasadnih odprtin in oblikovanje drugih fasadnih elementov naj bo usklajeno s tradicionalnimi objekti; 
– pri dozidavah in nadzidavah ter rekonstrukcijah je treba upoštevati vse izvedbene pogoje, ki veljajo za novogradnjo; 
– fasade so lahko horizontalno in vertikalno členjene, odprtine so lahko pokončne in horizontalne oblike; 
– fasade so lahko delno tudi lesene in obložene s kamnom; pri lesenih fasadah naj se uporabi rezan les.
streha
– simetrična dvokapnica z naklonom v smeri daljše stranice, naklon 35° do 45°;
– dovoljene so tudi ravne strehe, ter strehe z naklonom manjšim od 16°; 
– smer slemena mora biti vzporedna z daljšo stranico; 
– širina napušča na stanovanjskih objektih je maksimalno 60 cm; 
– večkapne (štirikapne) strehe so dovoljene v primeru, kadar je smiselno optično zmanjšanje volumna stavbe (npr. vogalna stavba ipd.); 
– na posamičnih dominantnih objektih ali zaključenih celotah objektov (primer: cerkev, samostan, župnišče, sodišče) je dovoljen drugačen naklon strešine in kritine z bakreno ali drugo pločevino ustrezne barve.
Druga merila
Pri rekonstrukcijah ter nadomestnih gradnjah, v primeru, da objekt ne izpolnjuje vseh pogojev oblikovanja po veljavnem OPN, lahko veljajo merila oblikovanja, ki so bila veljavna v času legalno zgrajenega obstoječega objekta, ki se rekonstruira, oziroma se obstoječi objekt po rušenju lahko nadomesti z novim objektom skladno z merili oblikovanja, ki so bila veljavna v času legalno zgrajenega obstoječega objekta.
posebnosti
– za gradnjo novih objektov BEP večjih od 800 m² je potrebna izdelava variantnih rešitev oziroma izvedba javnega, urbanistično-arhitekturnega natečaja v skladu z določili tega odloka; 
– za preseganje teh določb je potrebna izdelava OPPN.
Namenska raba
C – območja centralnih dejavnosti
Podrobnejša namenska raba
CD 
Druga območja centralnih dejavnosti
Členitev podrobnejše namenske rabe 
CDi 
dejavnosti izobraževanja, vzgoje in športa
CDo 
trgovske, oskrbne, poslovno storitvene, gostinske dejavnosti, manjša obrt, javna uprava, gasilski dom
CDz 
zdravstvena dejavnost
CDk 
kulturna in verska dejavnosti
Osnovna dejavnost
dejavnosti izobraževanja, vzgoje in športa 
trgovske, oskrbne, poslovne, storitvene, gostinske dejavnosti in manjša obrt
zdravstvo in socialno varstvo
kulturna in verska dejavnost
Spremljajoče dejavnosti
Ostale centralne dejavnosti, bivanje.
Izključujoče dejavnosti
Proizvodne dejavnosti, promet in skladiščenje, trgovina na debelo.
Vrsta objektov, zahtevnih in manj zahtevnih
1263 stavbe za izobraževanje 
1130 stanovanjske stavbe za posebne družbene skupine 
1262 muzeji in knjižnice, vrtec 
12420 garažne stavbe, 
1274 druge stavbe, ki niso uvrščene drugje (od tega pomožne stavbe, nadstreški in nadstrešnice) 
241 objekti za šport, rekreacijo in drugi objekti za prosti čas
121 gostinske stavbe 
122 upravne in pisarniške stavbe 
123 trgovske in druge stavbe za storitvene dejavnosti 
126 stavbe splošnega družbenega pomena 
12420 garažne stavbe, 
1274 druge stavbe, ki niso uvrščene drugje (od tega pomožne stavbe, nadstreški in nadstrešnice ter gasilski domovi in policijske postaje)
12640 stavbe za zdravstvo 
12420 garažne stavbe 11222 stanovanjske stavbe z oskrbovanimi stanovanji 
1130 stanovanjske stavbe za posebne družbene skupine, 
1274 druge stavbe, ki niso uvrščene drugje (od tega pomožne stavbe, nadstreški in nadstrešnice)
1261 stavbe za kulturo in razvedrilo 
1262 muzeji in knjižnice 
12420 garažne stavbe 
1272 stavbe za opravljanje verskih obredov, pokopališke stavbe 
1274 druge stavbe, ki niso uvrščene drugje (od tega pomožne stavbe, nadstreški 
in nadstrešnice)
Dovoljena je gradnja gospodarskih infrastrukturnih objektov in naprav, ki so v javnem lokalnem interesu.
Zelene površine
FZP: 0,20 
Na parceli objekta je potrebno zagotoviti najmanj 25 dreves/ha.
FZP: 0,20 
Na parceli objekta je potrebno zagotoviti najmanj 25 dreves/ha.
Maksimalna dopustna izraba
FZ: 0,4
FZ: 0.35 
Višina: 10 m
FZ: 0,4
FZ: 0,4
Merila in pogoji za oblikovanje
Odprti prostori pred stavbami so javni prostori. 
Servisne stavbe ne smejo biti umeščene ob najpomembnejše javne prostore.
maksimalni gabariti
– tlorisni gabariti niso predpisani; 
– dovoli se združevanje objektov v nize, kareje; 
– pri umeščanju stavb v prostor je treba upoštevati regulacijske črte ob javnem prostoru in vertikalni gabarit kakovostnega oziroma prevladujočega tipa obstoječih objektov, da nove stavbe ne bodo izstopale iz silhuete območja (da ne bodo višje ali bistveno nižje); 
– višina slemena ne sme presegati višin slemen sosednjih objektov enake namembnosti v oddaljenosti 50 m od roba objekta v enoti urejanja prostora; 
– gradnja podzemnih kletnih etaž v stavbah je dovoljena povsod kjer in v kakršnem obsegu to dopuščajo geomehanske razmere, potek komunalnih vodov, zaščita podtalnice in stabilnost objektov.
fasade
– oblikovanje, horizontalna in vertikalna členitev fasad ter strukturiranje fasadnih odprtin in drugih fasadnih elementov naj bodo enostavni in poenoteni po celi fasadi, nizu, kareju oziroma območju; 
– oblikovanje fasad naj bo sodobno (enostavnejše členitve fasad, uporaba lesa, kovine, stekla in drugih sodobnih materialov, uporaba izrazitejših fasadnih barv kot poudarkov ipd.).
streha
– simetrična dvokapnica z naklonom v smeri daljše stranice, naklon 35° do 45°;
– dovoljene so tudi ravne strehe, ter strehe z naklonom manjšim od 16°. Na strehah so dovoljene sončne elektrarne; 
– smer slemena mora biti vzporedna z daljšo stranico.
druga merila
Pri rekonstrukcijah ter nadomestnih gradnjah, v primeru, da objekt ne izpolnjuje vseh pogojev oblikovanja po veljavnem OPN, lahko veljajo merila oblikovanja, ki so bila veljavna v času legalno zgrajenega obstoječega objekta, ki se rekonstruira, oziroma se obstoječi objekt po rušenju lahko nadomesti z novim objektom skladno z merili oblikovanja, ki so bila veljavna v času legalno zgrajenega obstoječega objekta.
posebnosti
– za gradnjo novih objektov BEP večjih od 800 m² je potrebna izdelava variantnih rešitev oziroma izvedba javnega, urbanistično-arhitekturnega natečaja v skladu z določili tega odloka; 
– za preseganje teh določb je potrebna izdelava OPPN.
«. 
24. člen 
V prvem odstavku 108. člena se beseda »osnovne« nadomesti z besedo »podrobnejše«.
Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(2) Na območjih iz prvega odstavka tega člena veljajo naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji:
Namenska raba
I – območja proizvodnih dejavnosti
Podrobnejša namenska raba
IP 
Površine za industrijo
IG 
Gospodarske cone
IK 
Površine za kmetijsko proizvodnjo
Osnovna dejavnost
industrijske dejavnost
trgovske in storitvene, 
poslovne, obrtne, proizvodne, promet in skladiščenje,
kmetijska proizvodnja, reja živali
Spremljajoče dejavnosti
promet in skladiščenje, 
poslovne, 
obrtne, 
trgovske in storitvene, 
dejavnost gostinstva, če služi tem območjem
gostinstvo in turizem, 
javna uprava, 
kulturne, razvedrilne, rekreacijske in športne dejavnosti,
skladiščenje, 
izobraževanje, 
poslovne dejavnosti, 
trgovina na drobno. 
Druge dejavnosti so dopustne, če dopolnjujejo in so združljive z osnovno dejavnostjo območja.
Izključujoče dejavnosti
bivanje, družbene dejavnosti, proizvodne dejavnosti izhajajoče iz kmetijstva in gozdarstva
bivanje, proizvodne dejavnosti izhajajoče iz kmetijstva in gozdarstva
bivanje
Vrsta objektov, zahtevnih in manj zahtevnih
124 postaje, terminali, stavbe za izvajanje elektronskih komunikacij 
125 industrijske stavbe 
12420 garažne stavbe (za potrebe cone) 
24203 objekti za ravnanje z odpadki samo zbiralnica za nevarne in nenevarne odpadke in zbirni center za komunalne odpadke 
1274 druge stavbe, ki niso uvrščene drugje (od tega pomožne stavbe, nadstreški in nadstrešnice ter gasilski domovi in policijske postaje)
123 trgovske in druge stavbe za storitvene dejavnosti 
124 postaje, terminali, stavbe za izvajanje elektronskih komunikacij 
125 industrijske stavbe 
12420 garažne stavbe (za potrebe cone) 
24203 objekti za ravnanje z odpadki samo zbiralnica za nevarne in nenevarne odpadke in zbirni center za komunalne odpadke, 
1274 druge stavbe, ki niso uvrščene drugje (od tega pomožne stavbe, nadstreški in nadstrešnice ter gasilski domovi in policijske postaje)
1271 nestanovanjske kmetijske stavbe 
125 industrijske stavbe, če služijo kmetijski proizvodnji, 
1274 druge stavbe, ki niso uvrščene drugje (od tega pomožne stavbe, nadstreški in nadstrešnice) 
12420 garažne stavbe (za potrebe cone)
Dovoljena je gradnja gospodarskih infrastrukturnih objektov in naprav, ki so v javnem lokalnem interesu, ter objekte, ki izhajajo iz spremljajočih dejavnosti.
Zelene površine
FZP: 0,20 
Na parceli objekta je potrebno zagotoviti najmanj 25 dreves/ha. 
Na območjih urbanističnega načrta Litija v enotah urejanja prostora s podrobnejšo namensko rabo IP in IG, ki so pretežno že pozidana, izjemoma velja določba FZP: 0,05 ter zahteva po zagotovitvi najmanj 5 dreves/ha.
Maksimalna dopustna izraba
FZ: 0,65 
Višina: 13 m
FZ: 0.65 
Višina: 13 m
FZ: 0.65 
Višina: 9 m
Merila in pogoji za oblikovanje
Pri urejanju območij proizvodnih dejavnosti mora investitor poskrbeti, da v okoliških stanovanjskih naseljih in zavarovanih območjih stopnja hrupa ni presežena. Na obrobje con naj se umešča najmanj hrupne dejavnosti. 
Na robovih con je potrebno zagotoviti vegetacijski pas, ki naj zmanjša vizualno izpostavljenost grajenih struktur.
maksimalni gabariti
Višinski gabariti in razmerja: 
– objekti za poslovno upravne, administrativne, prodajne ipd. dejavnosti se praviloma gradijo predvsem ob javnem mestnem prostoru, druge proizvodne stavbe pa v notranjosti kompleksov; 
– dovoli se združevanje objektov v nize, kareje; 
– višinski gabariti: pri umeščanju teh stavb v prostor je treba upoštevati vertikalni gabarit prevladujočega tipa obstoječih objektov iste namembnosti, da nove stavbe ne bodo izstopale iz silhuete območja v katerem se gradi (da ne bodo višje ali bistveno nižje). To ne velja za stavbe, ki so zaradi funkcionalnih zahtev izrazito višje (tovarniški dimniki, silosi ipd.); 
– dovoljena je izgradnja kletnih etaž; 
– objekti v ozadju kompleksa morajo biti nižji od glavnih stavb (ob javnem mestnem prostoru).
fasade
– oblikovanje in horizontalna ter vertikalna členitev fasad ter strukturiranje fasadnih odprtin in drugih fasadnih elementov naj bodo enostavni in poenoteni po celi fasadi, nizu, kareju oziroma območju; 
– zagotovi se sodobno oblikovanje fasad (enostavnejše členitve fasad, uporaba lesa, kovine, stekla in drugih sodobnih materialov, uporaba izrazitejših fasadnih barv kot poudarkov); 
– fasade stavb, ki mejijo na javni prostor, naj bodo oblikovane kot glavne fasade objektov, z njihovim oblikovanjem naj se zagotavljajo kakovostni in prepoznavni ambienti.
strehe
– na celotnem območju občine so za območja I – območja proizvodnih dejavnosti dovoljene ravne strehe; 
– za objekte, ki mejijo na mestni javni prostor, se dovolijo strehe, usklajene s obstoječimi objekti ob tem javnem mestnem prostoru. Dovolijo se odstopanja in novosti, če se s tem doseže novo urbanistično-arhitekturno kakovost; 
– za objekte znotraj industrijskega kompleksa se dovolijo vse vrste streh, vendar naj bodo po enem kompleksu poenotene; 
– za objekte večjih dimenzij se priporočajo ravne lahko pa tudi enokapne strehe majhnega naklona; 
– priporočljiva je namestitev sončnih kolektorjev in sončnih celic; 
– dovoljena je kritina v črni, sivi, temni sivi, opečni ali temno rjavi barvi. Kritina ne sme biti trajno bleščeča. Dovoljeno je odstopanje od teh barv v primeru ravnih streh.
Druga merila
Pri rekonstrukcijah ter nadomestnih gradnjah, v primeru, da objekt ne izpolnjuje vseh pogojev oblikovanja po veljavnem OPN, lahko veljajo merila oblikovanja, ki so bila veljavna v času legalno zgrajenega obstoječega objekta, ki se rekonstruira, oziroma se obstoječi objekt po rušenju lahko nadomesti z novim objektom skladno z merili oblikovanja, ki so bila veljavna v času legalno zgrajenega obstoječega objekta.
preseganje
– za preseganje teh določb je potrebna izdelava OPPN.
«. 
25. člen 
V prvem odstavku 109. člena se beseda »osnovne« nadomesti z besedo »podrobnejše«.
Drugi odstavek 109. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(2) Na območjih iz prvega odstavka tega člena veljajo naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji:
Namenska raba
B – posebna območja
Podrobnejša namenska raba
BT 
Površine za turizem
Osnovna dejavnost
Gostinstvo in turizem (turistična ponudba in nastanitev)
Spremljajoče dejavnosti
družbene dejavnosti 
poslovne dejavnosti 
trgovske in storitvene dejavnosti 
druge dejavnosti, ki služijo tem območjem 
bivanje
Izključujoče dejavnosti
proizvodne dejavnosti 
promet in skladiščenje 
trgovina na debelo
Vrsta objektov, zahtevnih in manj zahtevnih
121 gostinske stavbe 
1261 stavbe za kulturo in razvedrilo 
12650 športne dvorane, 
1274 druge stavbe, ki niso uvrščene drugje (od tega pomožne stavbe, nadstreški in nadstrešnice) 
241 objekti za šport, rekreacijo in prosti čas 
12420 garažne stavbe (za potrebe cone)
Dovoljena je gradnja gospodarskih infrastrukturnih objektov in naprav, ki so v javnem lokalnem interesu ter gradnja drugih objektov, ki služijo dopolnjevanju osnovne dejavnosti.
Zelene površine
FZP: 0,30
Število dreves
30/ha
Maksimalna dopustna izraba
FZ: 0,5 
FI:1,5
Merila in pogoji za oblikovanje
Razvoj turističnih in športno rekreacijskih dejavnosti je treba usmerjati tako, da bodo posegi v prostor čim manjši ter da se bodo ohranjale naravne in kulturne kakovosti prostora. Gradnja potrebne infrastrukture naj se usmerja na vidno neizpostavljena območja, v skladu z okoljskimi in naravovarstvenimi kriteriji ter varstvom kulturne dediščine. Novozgrajeni objekti naj upoštevajo značilnosti krajinske tipologije. 
Na območju rekreativnih dejavnosti v odprti krajini je zaradi varovanja naravne krajine potrebna premišljena izvedba krajinskih ureditev na podlagi načrtov krajinske arhitekture.
maksimalni gabariti
– pri gabaritih posameznih objektov (gostinski objekti, hoteli, lovski, gozdarski ali planinski domovi, ipd.), ki se urejajo izven turističnih kompleksov, naj se upoštevajo predpisani gabariti za oblikovanje stanovanjskih objektov v SS oziroma stanovanjsko kmetijskih objektov v SK. 
– gradnja podzemnih kletnih etaž v stavbah je dovoljena povsod kjer in v kakršnem obsegu to dopuščajo geomehanske razmere, potek komunalnih vodov, zaščita podtalnice in stabilnost objektov.
fasade
– oblikovanje in horizontalna ter vertikalna členitev fasad ter strukturiranje fasadnih odprtin in drugih fasadnih elementov naj bodo enostavni in poenoteni po celi fasadi oziroma na vseh objektih v kompleksu; ¸ 
– pri oblikovanju posameznih objektov (gostinski objekti, hoteli, lovski, gozdarski ali planinski domovi, ipd.), ki se urejajo izven turističnih kompleksov, naj se upoštevajo določila za oblikovanje iz tabel SSa oziroma iz tabel SK.
strehe
– dovolijo se odstopanja in novosti, če se s tem doseže novo urbanistično-arhitekturno kakovost; 
– za objekte večjih dimenzij se priporočajo ravne strehe, lahko pa tudi dvokapne ali enokapne strehe majhnega naklona, kar velja za celotno območje občine ne glede na določbe 60. člena; 
– dovoljena je kritina v črni, sivi, temni sivi, opečni, temno rjavi ali temno zeleni barvi. Kritina ne sme biti trajno bleščeča. Dovoljeno je odstopanje od teh barv v primeru ravnih streh.
Druga merila
Pri rekonstrukcijah ter nadomestnih gradnjah, v primeru, da objekt ne izpolnjuje vseh pogojev oblikovanja po veljavnem OPN, lahko veljajo merila oblikovanja, ki so bila veljavna v času legalno zgrajenega obstoječega objekta, ki se rekonstruira, oziroma se obstoječi objekt po rušenju lahko nadomesti z novim objektom skladno z merili oblikovanja, ki so bila veljavna v času legalno zgrajenega obstoječega objekta.
posebnosti
– servisne stavbe ne smejo biti umeščene ob javne prostore; 
– za preseganje teh določb je potrebna izdelava OPPN.
«. 
26. člen 
V prvem odstavku 110. člena se beseda »osnovne« nadomesti z besedo »podrobnejše«.
Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(2) Na območjih iz prvega odstavka tega člena veljajo naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji:
Namenska raba
Z – območja zelenih površin
Podrobnejša namenska raba
ZS 
Površine za oddih, rekreacijo in šport 
ZD 
Zeleni pasovi z zaščitno oziroma drugo funkcijo 
ZK 
pokopališča
Osnovna dejavnost
rekreacija, šport na prostem, oddih
so namenjene zaščitni ali drugi funkciji zelenih pasov
pietetne dejavnosti, pokop in spomin na umrle
Spremljajoče dejavnosti
kulturne, razvedrilne dejavnosti, gostinstvo in turizem, druge dejavnosti, ki služijo tem območjem
rekreacijske dejavnosti
trgovina na drobno, 
druge dejavnosti, ki služijo tem območjem
Izključujoče dejavnosti
trgovina na debelo 
bivanje 
poslovne dejavnosti 
proizvodne dejavnosti 
promet in skladiščenje
Vrsta objektov, zahtevnih in manj zahtevnih
1274 druge stavbe, ki niso uvrščene drugje (od tega pomožne stavbe, nadstreški in nadstrešnice), 
24110 športna igrišča 
24122 drugi objekti za šport, rekreacijo in prosti čas 
12650 stavbe za šport od teh samo pomožne stavbe na športnih igriščih (sanitarije, slačilnice, prostori za športne rekvizite ipd.)
1274 druge stavbe, ki niso uvrščene drugje (od tega pomožne stavbe, nadstreški 
in nadstrešnice), 
24122 drugi objekti za šport, rekreacijo in prosti čas (igrišča 
na prostem)
12722 pokopališke stavbe 
in spremljajoči objekti 
24204 pokopališča 
1274 druge stavbe, ki niso uvrščene drugje (od tega pomožne stavbe, nadstreški 
in nadstrešnice),
Dovoljena je gradnja gospodarskih infrastrukturnih objektov in naprav, ki so v javnem lokalnem interesu, ter objekte, ki izhajajo iz spremljajočih dejavnosti.
Merila in pogoji za oblikovanje, velikost ter urejanje zelenih površin
– Na območju rekreativnih dejavnosti v odprti krajini je zaradi varovanja naravne krajine potrebna premišljena izvedba krajinskih ureditev na podlagi načrtov krajinske arhitekture. 
– Rekreacijske peš in kolesarske poti v odprti krajini naj se načeloma vodi po obstoječih poljskih in gozdnih poteh ali ob vodotokih. Za ureditev počivališč in razgledišč ob teh poteh naj se uporablja obstoječe atraktivne točke. Počivališča in razgledišča naj bodo vsaj minimalno opremljena s klopjo, košem za smeti, oznako do posameznih atraktivnosti in informativno tablo. 
– Dopustno je moderno oblikovanje objektov, tudi z ravnimi strehami, ki izhaja iz funkcije potreb območja. Maksimalna etažnost je P.
Drugi pogoji
Na območju je dovoljeno urediti parkirišče samo za potrebe območja.
«. 
27. člen 
111. člen se spremeni, tako da se glasi:
»111. člen 
(podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na območjih okoljske infrastrukture) 
Na območjih podrobnejše namenske rabe »O – območja okoljske infrastrukture« veljajo naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji:
Namenska raba
O – območja okoljske infrastrukture
Osnovna dejavnost
so namenjeni izvajanju gospodarskih služb s področja oskrbe z vodo, čiščenja odpadnih voda ter ravnanja z odpadki
Vrsta objektov, zahtevnih in manj zahtevnih
12420 garažne stavbe, 
1274 druge stavbe, ki niso uvrščene drugje (od tega pomožne stavbe, nadstreški in nadstrešnice), 
2212 prenosni vodovodi in pripadajoči objekti, 
2222 distribucijski cevovodi za vodo in pripadajoči objekti, 
2223 cevovodi za odpadno vodo, čistilne naprave, 
24203 odlagališča odpadkov ter zbiralnica za nevarne in nenevarne odpadke in zbirni center za komunalne odpadke, 
ter drugi objekti, ki so namenjeni izvajanju gospodarskih služb s področja oskrbe z vodo, čiščenja odpadnih voda ter ravnanja z odpadki. Dopustne so gradnje v skladu s prilogo 1
Drugi pogoji
Na robovih območja odlagališča odpadkov, čistilnih naprav ter drugih večjih posegih naj se ohranja ali vzpostavi pas vegetacije, zelena bariera, ki služi kot vizualna zaščita, ki zmanjšuje vidno izpostavljenost teh območij. V primeru pogozdovanja naj se izberejo sadike avtohtonih vrst za območje, ki so hkrati tudi primerne za posamezen tip zemljišča in reliefa.
«. 
28. člen 
112. člen se spremeni tako, da se glasi:
»112. člen 
(podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na območjih prometnih površin) 
Na območjih podrobnejše namenske rabe »P – območja prometnih površin« veljajo naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji:
Namenska raba
P – območja prometnih površin
Podrobnejša namenska raba
PO 
Ostale prometne površine 
PŽ 
Površine železnic
Osnovna dejavnost
So namenjena za izvajanje dejavnosti gospodarskih služb s področja prometa.
Spremljajoče dejavnosti
gostinstvo 
trgovina 
skladiščenje 
druge dejavnosti, ki služijo tem območjem
Vrsta objektov, zahtevnih in manj zahtevnih
211 ceste 
212 železnice 
214 mostovi, viadukti, predori, pregrade 
124 stavbe za promet 
12303 bencinski servisi 
12420 garažne stavbe, 
1274 druge stavbe, ki niso uvrščene drugje (od tega pomožni objekti- nadstreški), ter drugi objekti, ki so namenjeni izvajanju gospodarskih služb s področja prometa. 
Dovoljena je gradnja gospodarskih infrastrukturnih objektov in naprav, ki so v javnem lokalnem interesu, ter objekte, ki izhajajo iz spremljajočih dejavnosti. Dopustne so gradnje v skladu s prilogo 1
«. 
29. člen 
113. člen se spremeni tako, da se glasi:
»113. člen 
(podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na območjih komunikacijske infrastrukture) 
Na območjih podrobnejše namenske rabe »T – območja komunikacijske infrastrukture« veljajo naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji:
Namenska raba
T – območja komunikacijske infrastrukture
Osnovna dejavnost
So namenjena za izvajanje dejavnosti in gradnjo objektov s področja komunikacijske infrastrukture
Vrsta objektov, zahtevnih in manj zahtevnih
21302 letalski radio-navigacijski objekti 
2213 prenosna komunikacijska omrežja 
Dovoljena je gradnja gospodarskih infrastrukturnih objektov in naprav, ki so v javnem lokalnem interesu.
Dopustne so gradnje v skladu s prilogo 1
«. 
30. člen 
114. člen se spremeni tako, da se glasi:
»114. člen 
(podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na območjih energetske infrastrukture) 
Na območjih podrobnejše namenske rabe »E – območja energetske infrastrukture« veljajo naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji:
Namenska raba
E – območja energetske infrastrukture
Osnovna dejavnost
So namenjena za izvajanje dejavnosti gospodarskih služb s področja energetske infrastrukture. 
Dovoljena je gradnja gospodarskih infrastrukturnih objektov in naprav, ki so v javnem lokalnem interesu.
Vrsta objektov, zahtevnih in manj zahtevnih
2302 energetski objekti 
ter drugi objekti, ki so namenjeni izvajanju gospodarskih služb s področja energetike 
Dopustne so gradnje v skladu s prilogo 1
«. 
31. člen 
115. člen se spremeni tako, da se glasi:
»115. člen 
(podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in posege na območjih mineralnih surovin) 
Na območjih podrobnejše namenske rabe »L – območja mineralnih surovin« veljajo naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji:
Namenska raba
L – območja mineralnih surovin
Podrobnejša namenska raba
LN 
Površine nadzemnega pridobivalnega prostora
Osnovna dejavnost
So namenjena za izvajanje dejavnosti s področja izkoriščanja in raziskovanja mineralnih surovin, in sicer za površine nadzemnega pridobivalnega prostora.
Dopustni objekti in druge prostorske ureditve
2301 rudarski objekti 
– Dopustne so gradnje in ureditve, skladne s predpisi s področja pridobivanja mineralnih surovin. 
– Sanacije peskokopov, kamnolomov in gramoznic. 
– Raziskave mineralnih surovin in geotermičnih virov. 
– Vzdrževanje objektov in odstranitev objektov. 
– Na legalno zgrajenih objektih, ki niso skladni z namembnostjo so dopustna samo vzdrževalna dela in odstranitev objekta. 
– Dopustne so gradnje v skladu s prilogo 1. 
– Dovoljena je gradnja gospodarskih infrastrukturnih objektov in naprav, ki so v javnem lokalnem interesu.
Drugi pogoji
– Vsa območja mineralnih surovin se urejajo z OPPN. 
– Na robovih območij površinskih kopov mineralnih surovin naj se ohranja ali vzpostavi pas vegetacije, zelena bariera, ki zmanjšuje vidno izpostavljenost teh območij. V primeru pogozdovanja naj se izberejo sadike avtohtonih vrst za območje, ki so hkrati tudi primerne za posamezen tip zemljišča in reliefa. 
– Zagotoviti je potrebno protiprašne ukrepe, kot so vlaženje površin ob suhem in vetrovnem vremenu, škropljenje v sušnih obdobjih in zajemanje prahu na mestu nastajanja pri strojnih napravah separacije. Vplive na okolje je treba spremljati in jih glede na rezultate spremljanja zmanjševati ali odpravljati. 
– Za vse površinske kope je upravljavec ali lastnik dolžan zagotoviti sprotno in končno sanacijo. 
– Obstoječa nahajališča mineralnih surovin, ki niso predvidena za nadaljnje izkoriščanje, se sanira in s tem izboljša krajinsko sliko. Pri sanaciji je potrebno zagotoviti stabilnost brežin, z ustreznim naklonom in urejenim odvodnjavanjem ter rekultivacijo območja z izbranimi avtohtonimi drevesnimi in grmovnimi vrstami. Sanirane kamnolome je možno v celoti vrniti prejšnji rabi gozda ali travnika, dno kamnoloma pa je možno nameniti tudi drugi rabi. 
– Na območjih sanacij opuščenih površinskih kopov je dovoljeno saniranje in prepuščanje naravni sukcesiji ali pa vzpostavitev prvotnega stanja, pri čemer se ne smejo poslabšati prostorske razmere in kakovost okolja. 
– Vplive na okolje je treba spremljati in jih glede na rezultate spremljanja zmanjševati ali odpravljati. 
– Z namestitvijo ograj je treba zagotoviti varnost pred padcem v globino in pred porušitvami terena.
«. 
32. člen 
116. člen se spremeni tako, da se glasi:
»116. člen 
(podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in posege na kmetijskih zemljiščih) 
(1) Območja podrobnejše namenske rabe »K – kmetijska zemljišča« so namenjena kmetijski pridelavi in ohranjanju kulturne krajine.
(2) Na območjih iz prvega odstavka tega člena veljajo naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji:
Namenska raba
K – kmetijska zemljišča
Podrobnejša 
namenska raba
K1 
Najboljša kmetijska zemljišča.
K2 
Druga kmetijska zemljišča.
Osnovna dejavnost
kmetijstvo
Spremljajoče dejavnosti
druge dejavnosti, ki služijo tem območjem
Dopustna dela in druge prostorske ureditve
– Agrarne operacije v skladu z zakonom o kmetijskih zemljiščih. 
– Gradbeno inženirski objekti, ki so po prepisih o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov in o določitvi objektov državnega pomena uvrščeni v skupini 221 – daljinski cevovodi, daljinska (hrbtenična) komunikacijska omrežja in daljinski (prenosni) elektroenergetski vodi ter 222 – lokalni cevovodi, lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi in lokalna (dostopovna) komunikacijska omrežja s pripadajočimi objekti. 
– Postavitev pomožne kmetijsko-gozdarske opreme (npr. brajda, klopotec, kol, količek, žična opora, opora za mrežo proti toči, opora za mrežo proti ptičem, obora, ograja za pašo živine, ograja ter opora za trajne nasade, ograja za zaščito kmetijskih pridelkov, premični tunel in nadkritje, zaščitna mreža). 
– Na kmetijskih zemljiščih dopustna postavitev premičnih objektov za rejo živali v leseni izvedbi (npr. premični čebelnjak, premični kokošnjak, premični zajčnik). 
– Rekonstrukcija občinskih in državnih cest v skladu z zakonom, ki ureja ceste; dopustni so tudi objekti, ki jih pogojuje načrtovana rekonstrukcija ceste (npr. nadkrita čakalnica na postajališču, kolesarska pot in pešpot, oporni in podporni zidovi, nadhodi, podhodi, prepusti, protihrupne ograje, pomožni cestni objekti, urbana oprema) ter objekti gospodarske javne infrastrukture, ki jih je v območju ceste treba zgraditi ali prestaviti zaradi rekonstrukcije ceste. 
– Dostop do objekta (obstoječega in novega), skladnega s prostorskim aktom, če gre za objekt, ki ga je dopustno graditi na kmetijskem zemljišču, ki je prepoznan kot razpršena gradnja (zemljišče pod stavbo izven območij stavbnih zemljišč) ali ki ga je dopustno graditi na površinah razpršene poselitve. 
– Raziskovanje mineralnih surovin in geotermičnega energetskega vira. 
– Začasne ureditve za potrebe obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, v skladu s pravilnikom, ki ureja vrste začasnih ureditev za potrebe obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. 
– Sanacije peskokopov, kamnolomov in gramoznic, brez možnosti nadaljnjega izkoriščanja. 
– 23020 – mala vetrna elektrarna do nazivne moči 1 MW, če gre za kmetijsko zemljišče z boniteto manj kot 35. 
– Vzdrževanje in odstranjevanje objektov. 
– Dopustne so gradnje enostavnih in nezahtevnih objekti v skladu z prilogo 1.
Drugi pogoji
– Posegi so dopustni pod pogojem, da ne ovirajo opravljanja osnovne dejavnosti oziroma niso v nasprotju z interesi kmetijstva. 
– Gradnje morajo biti načrtovane tako, da omogočajo lastnikom kmetijskih zemljišč dostop do kmetijskih zemljišč. V kolikor poseg prekine obstoječi dostop do kmetijskih zemljišč, ga je potrebno nadomestiti. 
– Dopustni objekti, gradnje in druga dela ne smejo bistveno prizadeti obdelovanja kmetijskih zemljišč. Poškodbe je potrebno sanirati in zemljišča rekultivirati.
Merila in pogoji za oblikovanje
– Ureditve, objekti, naprave, ograje morajo biti po celotnem kompleksu kmetijskih zemljišč oblikovno poenoteni ter smiselno usklajeni z zunanjimi ureditvami stičnih območij.
«. 
33. člen 
117. člen se spremeni tako, da se glasi:
»117. člen 
(podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in posege na gozdnih zemljiščih) 
(1) Območja podrobnejše namenske rabe »G – gozdna zemljišča« so namenjena ohranjanju in ter gospodarjenju z gozdom.
(2) Na območjih iz prvega odstavka tega člena veljajo naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji:
Namenska raba
G – gozdna zemljišča
Osnovna dejavnost
Sonaravno gospodarjenje z gozdovi,ki obsega opravljanje varstvenih in gojitvenih ter vseh drugih del, ki so potrebna za zagotavljanje ekoloških in socialnih funkcij gozdov, gradnjo in vzdrževanje gozdne infrastrukture, izkoriščanje in rabo gozdov ter razpolaganje z gozdovi.
Spremljajoče dejavnosti
rekreacijske in športne dejavnosti druge dejavnosti, ki služijo tem območjem v skladu z gozdnogospodarskimi načrti
Dopustna dela in druge prostorske ureditve
– Gozdarske prostorsko ureditvene operacije skladno z Zakonom o gozdovih. 
– Vsa dela, ki so v skladu z gozdnogojitvenimi načrti. 
– Krčitve gozdov v kmetijske namene, za katero je potrebno pridobiti dovoljenje javne gozdarske službe skladno z Zakonom o gozdovih. 
– Krčitev gozdov in izkoriščanje, ki imata za posledico spremembo gozda v pašnik, porasel z gozdnim drevjem ali oboro za rejo divjadi. 
– Vodnogospodarske ureditve za ribogojnice, vendar samo, če gre za dela na vodotoku. 
– Ureditve za potrebe lova in ribolova. 
– Paša je v gozdu prepovedana, razen izjemoma, kadar je opredeljena v gozdnogojitvenem načrtu. 
– V gozdu je dovoljena čebelja paša. 
– Sanacije peskokopov, kamnolomov in gramoznic, brez možnosti nadaljnjega izkoriščanja. 
– Vzdrževanje in odstranjevanje objektov. 
– Dopustne so raziskave mineralnih surovin in geotermičnih virov pod pogojem, da raziskave trajno ne spreminjajo in poškodujejo naravnega stanja na površini in podtalju in da se po raziskavah zemljišča vrnejo v prejšnje stanje. 
– Gradnja občinske gospodarske javne infrastrukture. 
– Dopustne so gradnje v skladu s prilogo 1.
Drugi pogoji
– Posegi so dopustni pod pogojem, da niso v nasprotju z gozdnogospodarskimi načrti in funkcijami gozda, ne ovirajo osnovne dejavnosti oziroma niso v nasprotju z interesi gozdarstva in je zanje potrebno pridobiti ustrezno soglasje od pristojne javno gozdarske službe. 
– V večjih sklenjenih gozdnih kompleksih posegi v gozd in gozdni prostor praviloma niso dopustni. Posege v gozdni prostor se usmerja v robna območja gozdnih kompleksov in v gozdove s slabšo zasnovo oziroma na območja zaraščajočih se površin. 
– Gradnje morajo biti načrtovane tako, da se lastnikom in drugim uporabnikom gozda ohranja neoviran javni dostop do gozda in gozdnih zemljišč. 
– Na parcelah, ki so v naravi in po določilih tega načrta opredeljene kot gozdne površine, v neažuriranem zemljiškem katastru pa so vpisane kot stavbišče, gradnja nadomestnih objektov ni dovoljena.
Merila in pogoji za oblikovanje
– Pri oblikovanju objektov in njihovemu umeščanju v prostor se ohranja značilen stik naselij in odprte krajine ter kakovostnih grajenih struktur. 
– Ohranjajo se tudi vidno privlačni deli krajine, vedute oziroma kvalitetni pogledi.
«. 
34. člen 
V drugem odstavku 118. člena se beseda »posebni« nadomesti z besedo »podrobni«.
35. člen 
119. člen se spremeni tako, da se glasi:
»119. člen 
(podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in posege na ostalih območjih) 
Območja podrobnejše namenske rabe »OO – ostala območja« so neplodna območja, zlasti gorovja nad gozdno mejo ter pašništvom in tista območja, ki jih ni mogoče uvrstiti v predhodne namenske rabe. Zanje veljajo naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji
Namenska raba
OO – ostala območja
Dopustna dela in druge prostorske ureditve
– Vzdrževanje objektov in odstranitev objektov. 
– Gradnja občinske gospodarske javne infrastrukture. 
– Na zakonito zgrajenih objektih, ki niso skladni z namembnostjo so dopustna samo vzdrževalna dela in odstranitev objekta. 
– Dopustne so raziskave mineralnih surovin pod pogojem, da raziskave trajno ne spreminjajo in poškodujejo naravnega stanja na površini in podtalju in da se po raziskavah zemljišča vrnejo v prejšnje stanje.
Drugi pogoji
– Ohranjajo se vidno privlačni deli krajine, vedute oziroma kvalitetni pogledi.
«. 
36. člen 
Drugi odstavek 120. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(2) Enote za katere veljajo tudi posebni prostorski izvedbeni pogoji so: BL-03 ZS, BL-04 BT, BR-01 PO*, BR-02 IG, BR-03 IG, BZ-02 SSa, BZ-04 LN, KE6-A 386*, DL-04 SSe, DL-06 SSe, DL-11 CDi, DL-12 K*, GA-05 IG, GA-09 SSa, GA-12 SSe, KE6-A7 (CDk) 4*, KE6-A6 438*, KE6-A6 434*, KE6-A6 435*, KE6-A6 437*, KE6-A6 439*, KE6-A6 440*, KE6-A6 441*, KE6-A6 1*, KE6-A6 2*, KE6-A6 448*, KE6-A6 3*, KE6-A6 436*, GL-02 SP*, KE3-A 387*, KE3-A 473*, KE5-A4 420*, KE5-A 396*, JV-02 ZS*, JV-03 ZS*, JV-10 CU*, KD-01 SSe, KD-04 SP, KE6-A6 447*, KE6-A6 423*, KE6-A6 424*, KE6-A6 427*, KE6-A6 430*, KE6-A6 578*, KE6-A6 442*, KE6-A6 443*, KE6-A6 444*, KE6-A6 445*, KE6-A6 446*, KE6-A6 422*, KE1-A 459*, KE4-A 332, KR-05 CU, KR-12 SSe*, KR-13 CDi, KR-19 IG, KR-20 IP, KR-21 IG, KL-02 SSa, KL-06 SSe, KE6-A6 449*, KE6-A6 549*, KE6-A6 546*, KE6-A6 433*, KE6-A6 431*, LI-04 SSe*, LI-08 SSe*, LI-09 SSe, LI-13 SSe*, LI-14 SSa*, LI-15 SSe*, LI-19 SSa*, LI-28 IG*, LI-29 SSv*, LI-30 CU*, LI-31 CU*, LI-32 CU*, LI-34 CU*, LI-38 CU*, LI-40 CU*, LI-41 SSv*, LI-42 ZS, LI-43 CU, LI-48 ZS, LI-54 SSa, LI-56 CU, LI-57 SSe, LI-61 SSe, LI-62 SSe, LI-64 SSe, LI-65 PO*, LI-66 PO*, LI-67 CU, LI-69 CDi*, LI-70 CU*, LI-71 VC*, LI-72 SSe*, KE6-A 603*, KE5-A 171*, KE6-A 378*, KE6-A6 425*, KE6-A6 426*, KE6-A6 428*, MO-06 SSa*, KE5-A 397*, KE5-A 416*, KE6-A 8*, PL-01 SK*, PL-05 IG*, PL-10 SSe, KE2-A 417*, KE2-A 481*, PN-03 BT, PN-04 BT, PN-05 BT, KE2-A 482*, KE1-A 379*, KE1-A 460*, RB-02 CU, RB-03 IG, SA-02 SK*, SA-03 SSa, SA-10 ZS*, SA-14 SSe*, SI-01 SK*, SI-03 BT, SI-05 SSa, KE5-A 402*, SP-01 LN, SP-03 ZS*, KE5-A5 421*, TP-01 SKj*, TL-03 ZS*, KE6-A 15*, VČ-05 CU*, VČ-06 ZK, VČ-11 SSe, VČ-14 SK*, VP-03 SSa*, VP-04 SK, VP-02 CU, KE3-A 403*, VR-01 SKj*, VR-02 IG*, ZA-01 IG*, KE5-A 400*, ZG-02 LN, ZP-01 LN, ZP-02 LN, ZP-03 LN, KE7, KE8, KE9, KE10, KE10, KE11, KE12, KE13, KE14, KE15, KE16, KE17, KE18, KE19, KE20, KE21, KE22, KE23, KE24, KE25, KE26, KE27, KE28, KE29, ZH-03 IG*, ZH-10 IG, ZH-11 IG, ZH-13 SSa, KE2-A 411*.«.
37. člen 
124. člen se spremeni tako, da se glasi:
»124. člen 
(prenehanje veljavnosti prostorskih izvedbenih aktov) 
Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati naslednji občinski prostorski izvedbeni akti:
– Dolgoročni in družbeni plan Občine Litija za obdobje 1986–90–2000 (Uradni list SRS, št. 4/89, 14/87 in Uradni list RS, št. 34/90, 40/92, 20/94, 63/99, 5/04, 51/04, 126/04),
– Odlok o sprejetju prostorskih ureditvenih pogojev za območje Litije in Šmartna (Uradni list SRS, št. 22/88, Uradni list RS, št. 89/02, 7/04, 51/04, 100/06),
– Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območje urejanja GS 4 in GS 4/1 Graška Dobrava v Litiji (Uradni list RS, št. 53/92, 43/98 in 32/00 – popravek),
– Odlok o ureditvenem načrtu za naselje Vače pri Litiji (Uradni list RS, št. 44/95, 30/07),
– Odlok o zazidalnem načrtu Kresnice (Uradni list SRS, št. 31/76, 43/88, Uradni list RS, št. 30/94) v delu, ki se nanaša na cono ZN 1, ki predvideva gradnjo enodružinskih stanovanjskih objektov,
– Odlok o sprejemu ureditvenega načrta obrtne cone Podsitarjevec (Uradni list RS, št. 19/90),
– Odlok o lokacijskem načrtu za območje športno-rekreacijskega centra Ježa – LR1 (Uradni list RS, št. 5/06), razen v delu, ki se nanaša na s tem odlokom opredeljeno območje z oznako LI-43 CU.
– Odlok o ureditvenem načrtu Ježa – zgornji del (Uradni list RS, št. 29/06) preneha veljati v delu, ki se nanaša na EUP LI-44 SSe (zemljiški parceli 297/38 in 297/14 k.o. Litija).«.
38. člen 
125. člen se spremeni, tako da se glasi:
»125. člen 
(veljavnost sprejetih prostorskih izvedbenih aktov) 
(1) Z dnem uveljavitve tega odloka ostanejo v veljavi naslednji občinski prostorski izvedbeni akti:
– Odlok o ureditvenem načrtu mesta Litija levi in desni breg z mikrocelotami GS 6, GS 1, GS 2, LS 2, LS 3 in LS 1 (Uradni list RS, št. 53/92, 1/94, 46/96, 47/98, 60/98, 76/98, 66/01) v delu odloka, ki določa funkcionalna zemljišča za večstanovanjske bloke,
– Odlok o lokacijskem načrtu Grbin (Uradni list RS, št. 119/05), spremembe in dopolnitev Odloka o lokacijskem načrtu Grbin (Uradni list RS, št. 119/05, 89/12, 62/15),
– Odlok o ureditvenem načrtu Ježa – zgornji del (Uradni list RS, št. 29/06), razen v delu, ki se nanaša na EUP LI-44 SSe (zemljiški parceli 297/38 in 297/14 k.o. Litija),
– Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za del območja z oznako VČ-11SSe v naselju Vače (Uradni list RS, št. 36/16),
– Odlok o občinskem prostorskem načrtu za enoto urejanja VČ-06 ZK – širitev pokopališča in gradnja poslovilne vežice (Uradni list RS, št. 88/13).
(2) Prostorski akti iz tega člena veljajo na območjih, ki jih določajo meje enot urejanja prostora prikazane v kartah namenske rabe prostora.«.
39. člen 
Priloga 1 – Vrste dovoljenih gradenj nezahtevnih in enostavnih objektov po namenski rabi stavbnih zemljišč namenjenim stanovanjem, centralnim dejavnostim, proizvodnim dejavnostim in posebnih območjih se nadomesti z novo Prilogo 1 – Vrste dovoljenih gradenj nezahtevnih in enostavnih objektov po namenski rabi stavbnih zemljišč namenjenim stanovanjem, centralnim dejavnostim, proizvodnim dejavnostim in posebnih območjih, ki je sestavni del tega odloka.
Priloga 2 – Usmeritve za OPPN ter posebni prostorski izvedbeni pogoji za posamezne enote urejanja se nadomesti z novo Prilogo 2 – Usmeritve za OPPN ter posebni prostorski izvedbeni pogoji za posamezne enote urejanja, ki je sestavni del tega odloka.
40. člen 
V skladu s tekstualnimi spremembami, ki so predmet tega odloka, se spremenijo sledeče karte v grafičnem delu Občinskega prostorskega načrta Občine Litija:
– »Prikaz območij enot urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev« in
– »Prikaz območij enot urejanja prostora in prikaz gospodarske javne infrastrukture«, številka 15, 17, 20, 21, 28, 29, 32, 33, 35, 41, 42, 43, 44, 49, 53.
Karte iz prejšnjega odstavka so na vpogled na sedežu Občine Litija.
41. člen 
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 350-2/2015
Litija, dne 10. septembra 2018
Župan 
Občine Litija 
Franci Rokavec l.r.
Priloga 1
Priloga 2
Kazalo Na vrh
AAA Zlata odličnost

Nastavitve piškotkov

Vaše trenutno stanje

Prikaži podrobnosti

Datum soglasja:

ID vašega soglasja:

Zavrni vse
Spremeni svoje soglasje