Številka:	Up-1250/18-8
Datum:	24. 9. 2018

Senat Ustavnega sodišča je v postopku za preizkus ustavne pritožbe, ki jo je vložila družba ORTODONTIJA M, čeljustna in zobna ortopedija, d. o. o., Ljubljana, ki jo zastopa Odvetniška družba Podjed, o. p., d. o. o., Ljubljana, na seji 24. septembra 2018

1. Ustavna pritožba zoper sklep Vrhovnega sodišča št. X DoR 133/2018 z dne 9. 7. 2018 v delu, v katerem revizija ni bila dopuščena, se ne sprejme.

2. Ustavna pritožba zoper sodbo Upravnega sodišča št. I U 286/2016 z dne 16. 5. 2018 se zavrže.

1. Mestna občina Ljubljana je pritožnici z odločbo podelila koncesijo za opravljanje zdravstvene dejavnosti kot javne službe na področju ortodontije. Neizbrani ponudnik, družba DENTAL DESIGN, d. o. o., Velike Lašče, je vložil pritožbo, ki jo je drugostopenjski organ zavrnil. Neizbrani ponudnik je vložil tožbo, ki ji je Upravno sodišče ugodilo. Ugotovilo je, da je odločba o podelitvi koncesije nezakonita, vendar upravne odločbe ni odpravilo. Neizbrani ponudnik je vložil revizijo, ki ji je Vrhovno sodišče ugodilo in razveljavilo sodbo Upravnega sodišča ter mu zadevo vrnilo v novo odločanje. Upravno sodišče je pri ponovnem odločanju tožbi ponovno ugodilo, odpravilo odločbo o podelitvi koncesije in zadevo vrnilo v novo odločanje Ministrstvu za zdravje. Sprejelo je stališče, da je odločbo o podelitvi koncesije sprejel stvarno nepristojen organ. Pritožnica je vložila predlog za dopustitev revizije, v katerem je izpostavila tri pomembna pravna vprašanja. Vrhovno sodišče je s sklepom dopustilo revizijo glede tretjega pravnega vprašanja. V obrazložitvi je sprejelo stališče, da glede prvih dveh vprašanj ni dopustilo revizije, ker niso bili izpolnjeni zakonski pogoji.

2. Pritožnica zatrjuje kršitev 22., 23. in 25. člena Ustave. Meni, da sklep Vrhovnega sodišča in sodba Upravnega sodišča nista ustrezno obrazložena. Trdi, da pogoji za odpravo nezakonite upravne odločbe niso bili izpolnjeni, temveč bi smelo Upravno sodišče zgolj ugotoviti nezakonitost upravnega akta. Meni, da bi moralo Upravno sodišče v vsakem konkretnem primeru presojati prizadetost javnega interesa zaradi odprave odločbe o podelitvi koncesije. Meni še, da sta ji bili z izdajo izpodbijanega sklepa Vrhovnega sodišča in sodbe Upravnega sodišča onemogočeni pravici do sodnega varstva in pravnega sredstva. Zgolj v upravnem sporu naj bi bilo mogoče izvesti konkretno presojo ogroženosti javnega interesa. Brez vsebinske in konkretizirane sodne presoje naj bi pritožnica ostala brez možnosti zaščite svoje pravice. Zato naj bi bilo poseženo v pravici iz 23. in 25. člena Ustave.

3. Ustavno sodišče ni pristojno presojati, ali je odločitev Vrhovnega sodišča glede izpolnjenosti pogojev za dopustitev revizije zakonita, ampak v skladu s prvim odstavkom 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo in 109/12 – v nadaljevanju ZUstS) odločitev sodišča preizkusi le glede vprašanja, ali so bile z njo kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine.

4. Pritožnica zatrjuje, da odločitev Vrhovnega sodišča pomeni kršitev pravice do sodnega varstva (prvi odstavek 23. člena Ustave) in pravice do pravnega sredstva (25. člen Ustave). Pravica do sodnega varstva in pravica do pravnega sredstva pravice do revizije ne zagotavljata.¹ Zgolj nestrinjanje pritožnice z odločitvijo Vrhovnega sodišča o predlogu za dopustitev revizije ne more pomeniti kršitve prvega odstavka 23. člena in 25. člena Ustave.

5. Pritožnica zatrjuje, da sklep Vrhovnega sodišča ni obrazložen v delu, v katerem revizija ni bila dopuščena. Ustaljeno je stališče Ustavnega sodišča, da je dolžnost obrazložitve sodnih odločb sestavina pravice stranke do izjavljanja kot enega od vidikov 22. člena Ustave. Obrazložena sodna odločba pomeni uresničitev tej strankini pravici ustrezajoče obveznosti sodišča opredeliti se do bistvenih strankinih navedb.²

6. Za obrazložitev sklepa, s katerim se predlog za dopustitev revizije zavrne, zadošča, da se Vrhovno sodišče splošno sklicuje na neobstoj pogojev iz 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 73/07 – uradno prečiščeno besedilo, 45/08 in 10/17 – v nadaljevanju ZPP) (drugi odstavek 367.c člena ZPP). Ustavno sodišče je že v sklepu št. U-I-302/09, Up-1472/09, U-I-139/10, Up-748/10 sprejelo stališče, da iz pravice do izjavljanja in do poštenega postopka iz 22. člena Ustave ne izhaja dolžnost Vrhovnega sodišča vsebinsko obrazložiti odločitev o tem, ali bo glede na merilo javnega interesa pripustilo pravno sredstvo, ki ga človekove pravice ne terjajo. Z vidika tega procesnega jamstva zadošča, da se Vrhovno sodišče v sklepu le splošno sklicuje na zakonske razloge za nedopustitev revizije. Zato so očitki pritožnice o kršitvi 22. člena Ustave, ker sklep Vrhovnega sodišča ni obrazložen v delu, v katerem revizija ni bila dopuščena, neutemeljeni.

7. Senat Ustavnega sodišča ustavne pritožbe zoper sklep Vrhovnega sodišča v delu, v katerem revizija ni bila dopuščena, ni sprejel v obravnavo, ker niso izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 55.b člena ZUstS (1. točka izreka).

8. V skladu s prvim odstavkom 51. člena ZUstS morajo biti pred vložitvijo ustavne pritožbe izčrpana vsa pravna sredstva. Iz ustaljene ustavnosodne presoje izhaja, da mora biti v upravnem sporu izčrpana revizija pred vložitvijo ustavne pritožbe.³

9. V konkretnem primeru je Vrhovno sodišče dopustilo revizijo glede enega pravnega vprašanja, glede drugih dveh izpostavljenih vprašanj pa je sprejelo stališče, da niso izpolnjeni pogoji za dopustitev revizije (delno dopuščena revizija). Senat Ustavnega sodišča mora odgovoriti na vprašanje, kako delno dopuščena revizija vpliva na presojo procesne predpostavke izčrpanosti pravnih sredstev pri vložitvi ustavne pritožbe zoper sodbo Upravnega sodišča (prvi odstavek 51. člena ZUstS).

10. Predmet presoje v upravnem sporu je bila odločba o podelitvi koncesije. Upravno sodišče je s sodbo odločilo o zakonitosti upravne odločbe o podelitvi koncesije. Upravno odločbo je odpravilo v celoti. To pomeni, da bo odločitev Vrhovnega sodišča o reviziji, kljub temu da je revizijo dopustilo zgolj glede enega pravnega vprašanja, vplivala na celotno pravno razmerje, ki je urejeno z upravno odločbo. Pritožnica bo lahko očitke iz te ustavne pritožbe, glede katerih Vrhovno sodišče ni dopustilo revizije, uveljavljala v ustavni pritožbi zoper sodbo Vrhovnega sodišča o zavrnitvi revizije v zvezi s sodbo Upravnega sodišča. Rok za vložitev ustavne pritožbe v tem primeru teče od vročitve sodbe Vrhovnega sodišča, pritožnica pa bo v ustavni pritožbi lahko izpodbijala tudi sodbo Upravnega sodišča.

11. Ker ni izpolnjen pogoj iz prvega odstavka 51. člena ZUstS, je senat Ustavnega sodišča ustavno pritožbo zoper sodbo Upravnega sodišča zavrgel (2. točka izreka).

12. Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi drugega odstavka 55.b člena in pete alineje prvega odstavka 55.b člena ZUstS ter prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10, 56/11 in 70/17) v sestavi: predsednica senata dr. Špelca Mežnar ter člana dr. Matej Accetto in dr. Jadranka Sovdat. Sklep je sprejel soglasno.

¹ Primerjaj s sklepom Ustavnega sodišča št. U-I-302/09, Up-1472/09, U-I-139/10, Up-748/10 z dne 12. 5. 2011 (Uradni list RS, št. 43/11, in OdlUS XIX, 22), 11. točka obrazložitve.

² Prav tam, 8. točka obrazložitve.

³ Primerjaj s sklepoma Ustavnega sodišča št. Up-2394/07 z dne 18. 12. 2007 (Uradni list RS, št. 122/07, in OdlUS XVI, 122) in št. Up-678/09 z dne 20. 10. 2009 (Uradni list RS, št. 88/09, in OdlUS XVIII, 92).