Na podlagi prvega odstavka 11. člena Zakona o Prešernovi nagradi (Uradni list RS, št. 54/17) je Prešernov sklad na seji dne 16. 1. 2018 sprejel naslednji
Prešernov sklad upravlja upravni odbor Prešernovega sklada (v nadaljnjem besedilu: upravni odbor) na podlagi zakona, ki ureja Prešernovo nagrado, in tega statuta.
Prešernov sklad deluje pri ministrstvu, pristojnem za kulturo (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo).
Ta statut ureja:
– pravice in dolžnosti ter način dela in odločanja upravnega odbora,
– način oblikovanja strokovnih komisij in področja njihovega dela,
– postopek predlaganja kandidatov ter način utemeljevanja predlogov za nagrade in odločanja o podelitvi,
– način podelitve nagrad,
– način izvedbe osrednje proslave v počastitev slovenskega kulturnega praznika,
– način zagotavljanja javnosti delovanja.
Upravni odbor opravlja zlasti naslednje naloge:
– oblikuje in sprejme statut Prešernovega sklada in ga predloži v soglasje Vladi Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada),
– sprejme letni finančni načrt Prešernovega sklada in finančni obračun ter ga predloži ministrstvu,
– objavi poziv za predlaganje kandidatov za Prešernovo nagrado in nagrado Prešernovega sklada,
– imenuje in razrešuje strokovne komisije ter objavi njihovo sestavo,
– se seznani z vsemi nominacijami za nagrade in mnenji svojih strokovnih komisij ter odloči o prejemnikih Prešernovih nagradah in nagradah Prešernovega sklada samo na podlagi nominacij strokovnih komisij,
– sodeluje pri oblikovanju programa proslave v počastitev slovenskega kulturnega praznika in določi slavnostnega govornika, ki je predsednik upravnega odbora ali eden izmed članov,
– oba prejemnika Prešernove nagrade povabi h govoru na proslavi,
– ob podelitvi nagrad na spletni strani ministrstva objavi letno poročilo o svojem delu, po preteku mandata pa Državnemu zboru Republike Slovenije predloži zaključno poročilo.
Upravni odbor sprejema sklepe z večino glasov navzočih članov, o podelitvi nagrad pa odloča z dvotretjinsko večino vseh članov. Glasujejo samo navzoči člani.
Nagrade se praviloma ne morejo podeliti posmrtno.
Upravni odbor nagrado izjemoma lahko podeli posmrtno, če je ustvarjalec še živel na dan, ko je upravni odbor prejel vse nominacije strokovnih komisij in se tako lahko začel odločati o njih.
Prvo sejo upravnega odbora skliče minister, pristojen za kulturo.
Upravni odbor izvoli predsednika med svojimi člani z večino glasov vseh članov.
Upravni odbor ima tudi podpredsednika. Upravni odbor izvoli podpredsednika med svojimi člani z večino glasov vseh članov.
Če je predsednik upravnega odbora dalj časa odsoten ali če je odsoten na seji, ga nadomešča podpredsednik upravnega odbora, če je tudi ta odsoten, pa ga nadomešča član upravnega odbora, ki ga določi upravni odbor na seji.
Predsednik upravnega odbora zastopa in predstavlja Prešernov sklad.
III. NAČIN DELA UPRAVNEGA ODBORA
Predsednik upravnega odbora:
– zastopa upravni odbor,
– pripravlja predloge dnevnega reda z ustreznimi gradivi,
– sklicuje in vodi seje upravnega odbora,
– podpisuje sklepe, predloge in druge akte, ki jih sprejme odbor,
– skrbi za izvajanje sklepov,
– izroča Prešernove nagrade in nagrade Prešernovega sklada,
– opravlja druge naloge, za katere ga pooblasti odbor.
Člani upravnega odbora:
– sprejemajo dnevne rede sej,
– na sejah razpravljajo in odločajo o zadevah, ki so na dnevnem redu,
– ustno ali pisno predlagajo obravnavo posameznih vprašanj,
– opravljajo druge naloge, za katere jih zadolži upravni odbor.
Ministrstvo za upravni odbor opravlja strokovna in administrativna dela.
Upravni odbor ima stalnega tajnika, ki je zaposlen na ministrstvu in opravlja za upravni odbor naslednje naloge:
– sodeluje s predsednikom upravnega odbora pri pripravi dnevnega reda sej upravnega odbora in gradiv zanje,
– sodeluje s predsednikom upravnega odbora pri izvajanju sklepov upravnega odbora,
– sodeluje s predsedniki strokovnih komisij pri pripravi in izvedbi sej strokovnih komisij,
– skrbi za delovno povezavo med upravnim odborom in strokovnimi komisijami,
– vodi zapisnik sej upravnega odbora in sej strokovnih komisij,
– opravlja strokovna in administrativna dela za upravni odbor.
Upravni odbor deluje in odloča na sejah, ki jih sklicuje predsednik upravnega odbora. Predsednik upravnega odbora mora sklicati sejo upravnega odbora, če to zahteva vsaj tretjina njegovih članov, ki pa morajo predložiti tudi predlog dnevnega reda.
Seja upravnega odbora mora biti sklicana najmanj teden dni pred zasedanjem, v izjemnih primerih se lahko skliče v krajšem roku.
Sklic seje mora poleg datuma, kraja in časa vsebovati predlog dnevnega reda. Za prvo točko dnevnega reda mora biti predložen zapisnik prejšnje seje upravnega odbora.
V primeru nujnih zadev lahko predsednik upravnega odbora skliče dopisno sejo, o kateri mora poročati na naslednji seji upravnega odbora.
Člani upravnega odbora, ki se seje ne morejo udeležiti, morajo sporočiti svojo odsotnost najmanj tri dni pred sejo. V izrednih primerih, na primer zaradi bolezni ali drugih nenadnih dogodkov, lahko sporočijo svojo odsotnost na dan seje.
Predsednik lahko povabi na sejo tudi predstavnika ministrstva ali druge zainteresirane, da sodelujejo pri pomembnih vprašanjih Prešernovega sklada. Povabljeni nimajo pravice glasovanja.
Seja upravnega odbora je sklepčna, če ji prisostvuje več kot polovica članov upravnega odbora, kar ugotovi predsednik upravnega odbora na začetku seje.
Če seja ni sklepčna, jo predsednik upravnega odbora preloži in se s prisotnimi dogovori za ponoven sklic.
Če seja postane nesklepčna zaradi odhoda posameznih članov upravnega odbora, jo mora predsednik upravnega odbora prekiniti.
Prekinjena seja se lahko nadaljuje, ko je zagotovljena sklepčnost oziroma ko jo skliče predsednik upravnega odbora.
Upravni odbor na začetku seje razpravlja o predlogu dnevnega reda in ga sprejme. Člani upravnega odbora lahko predlagajo, da se na dnevni red uvrstijo še nove zadeve, o čemer odloča upravni odbor.
Predsednik upravnega odbora daje besedo članom upravnega odbora, kot se prijavljajo k besedi.
Po končani obravnavi točke dnevnega reda predsednik upravnega odbora oblikuje sklepe in jih predlaga v sprejetje.
O seji upravnega odbora se piše zapisnik.
Zapisnik mora vsebovati zaporedno številko seje, datum, kraj in čas seje, imena navzočih in odsotnih članov upravnega odbora, sprejet dnevni red, kratko vsebino razprave in sprejete sklepe pri posameznih točkah dnevnega reda.
Delo članov upravnega odbora je častno. Člani upravnega odbora so upravičeni do povračila potnih stroškov in drugih morebitnih stroškov, povezanih z delom v upravnem odboru. Upravni odbor lahko določi, da se namesto povračila stroškov iz prejšnjega stavka izplačujejo sejnine, katerih višina se določi s statutom.
Višina sejnine je enaka znesku stalnega dela sejnine, določenega z Uredbo o sejninah in povračilih potnih stroškov v javnih skladih, javnih agencijah, javnih zavodih in javnih gospodarskih zavodih. Predsednik upravnega odbora je za pripravo in vodenje seje upravičen do sejnine v višini 130 odstotkov sejnine, do katere so upravičeni člani. Če je sejo zaradi predsednikove odsotnosti vodil podpredsednik ali drug član, je ta upravičen do sejnine v enaki višini, kot bi jo prejel predsednik, če bi vodil sejo. Določba prejšnjega stavka ne velja, če je sejo vodil le deloma zaradi predčasnega odhoda predsednika.
Upravni odbor imenuje strokovne komisije za naslednja področja:
– književnost,
– glasbo,
– uprizoritvene umetnosti,
– avdiovizualne umetnosti,
– likovne in novomedijske umetnosti,
– oblikovanje in arhitekturo.
Strokovne komisije vrednotijo dela z naslednjih področij:
– književnost: proza, poezija, dramatika, esejistika, prevajanje in drugo,
– glasba: kompozicija, instrumentalne in vokalne izvedbe, dirigiranje in drugo,
– uprizoritvene umetnosti: dramsko, operno, lutkovno in ulično gledališče, balet, sodobni ples in drugo,
– avdiovizualne umetnosti: film, televizijska in radijska umetniška dela in drugo,
– likovne in novomedijske umetnosti: slikarstvo, kiparstvo, grafika, ilustracija, fotografija, video, strip, novomedijske umetnosti in drugo,
– oblikovanje in arhitektura:grafično, industrijsko in unikatnooblikovanje, arhitektura, krajinska arhitektura, kreativne industrije in drugo.
Upravni odbor imenuje člane strokovnih komisij iz vrst priznanih strokovnjakov, ustvarjalcev, kritikov in visokošolskih učiteljev. Strokovne komisije imajo po sedem članov.
Predsednike posameznih strokovnih komisij imenuje upravni odbor.
Strokovne komisije imenuje upravni odbor vsako leto najpozneje dva meseca po podelitvi nagrad oziroma dva meseca po imenovanju.
Člani upravnega odbora ne morejo biti člani strokovnih komisij.
Član upravnega odbora ali strokovne komisije ne more biti nominiran za nagrado v času svojega mandata.
Člani strokovnih komisij so za svoje delo v strokovni komisiji upravičeni do sejnine in povračila potnih stroškov. Višina sejnine je enaka znesku stalnega dela sejnine, določenega z Uredbo o sejninah in povračilih stroškov v javnih skladih, javnih agencijah, javnih zavodih in javnih gospodarskih zavodih. Predsednik strokovne komisije je upravičen do sejnine v višini 130 odstotkov sejnine, do katere je upravičen član.
Strokovne komisije, ki redno spremljajo umetniško ustvarjalnost, pri oblikovanju mnenj o možnih nagrajencih upoštevajo prispele in svoje predloge.
O končnem izboru nominacij za nagrade, ki ga skupaj s strokovnimi mnenji predložijo upravnemu odboru, odločajo z večino glasov vseh članov.
Posamezni član strokovne komisije lahko zahteva, da se njegovo mnenje, ki se razlikuje od mnenja večine, pošlje upravnemu odboru.
Predsedniki strokovnih komisij o svojem delu in izboru predlogov za nagrade poročajo upravnemu odboru na seji.
Utemeljitve predlogov za posamezne nagrade morajo biti napisane v skladu s terminologijo stroke, ki vrednoti umetniško področje, hkrati pa morajo biti vsebinsko pregledne in jasne. Vrhunski dosežki naj bodo glede na umetniško področje predstavljeni z različnih zornih kotov, poudarjena naj bosta njihov pomen v slovenskem kulturnem in duhovnem kontekstu ter njihova odmevnost v tujini. V predlogih naj bo jasno predstavljeno stališče, zakaj je predlagano umetniško delo vrhunski umetniški dosežek, ki je trajno obogatil slovensko kulturno zakladnico. Vsebinski del utemeljitve naj obsega od 1800 do 2000 znakov s presledki; če gre za Prešernovo nagrado, strokovna komisija doda pojasnjen seznam umetnikovih oziroma umetničinih ključnih dosežkov.
V. POZIV ZA PREDLAGANJE KANDIDATOV
Upravni odbor vsako leto objavi javni poziv k podaji predlogov za podelitev nagrad do konca marca v tekočem letu za prihodnje leto.
Kandidate za Prešernovo nagrado in nagrado Prešernovega sklada lahko predlagajo pravne osebe s področja kulture in fizične osebe.
V pozivu je treba navesti, kdo lahko prejme Prešernovo nagrado in kdo nagrado Prešernovega sklada, kakšne podatke in obrazložitev mora predlagatelj poslati, na kateri naslov in do kdaj.
Sprejemanje predlogov mora biti vsako leto končano najpozneje 15. septembra, na novo pa se začne naslednji dan po dnevu končanja sprejemanja.
Predlog za nagrado mora biti izčrpno utemeljen in ustrezno dokumentiran v skladu z zakonom, ki ureja Prešernove nagrade in nagrade Prešernovega sklada. Predlogi morajo vsebovati jasno in izčrpno oblikovano stališče o primernosti kandidatov za predlagano nagrado. Navedeni morajo biti najpomembnejši življenjepisni podatki, ključni umetniški dosežki, ustrezna strokovna mnenja, ustrezne kritične ocene ipd.
Prejšnji odstavek velja tudi za predloge strokovnih komisij.
Prešernove nagrade in nagrade Prešernovega sklada podeljuje upravni odbor vsako leto na osrednji proslavi v počastitev slovenskega kulturnega praznika.
Nagrajenec Prešernove nagrade oziroma nagrajenec Prešernovega sklada prejme denarno nagrado, diplomo in pisno utemeljitev.
Sredstva za dodeljevanje nagrad in delo upravnega odbora zagotavlja Republika Slovenija. Za namensko uporabo teh sredstev je odgovoren predsednik upravnega odbora.
Upravni odbor sprejme ta statut v soglasju z vlado, veljati pa začne naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 094-1/2018/5
Ljubljana, dne 16. januarja 2018
Vinko Möderndorfer l.r.
Predsednik upravnega odbora
