Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju – ZPNačrt (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 – odl. US, 14/15 – ZUUJFO in 61/17 – ZUreP-2) v navezavi s tretjim odstavkom 273. člena Zakona o urejanju prostora – ZUreP-2 (Uradni list RS, št. 61/17) ter 16. člena Statuta Občine Metlika (Uradni list RS, št. 79/16) je Občinski svet Občine Metlika na 26. redni seji dne 26. septembra 2018 sprejel
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu Brezovica
S tem odlokom se ob upoštevanju občinskega prostorskega načrta Občine Metlika (Uradni list RS, št. 31/13) in Sklepa Občinskega sveta Občine Metlika št. 350-1/2018-14 z dne 29. 3. 2018 sprejme Občinski podrobni prostorski načrt Brezovica (v nadaljnjem besedilu: OPPN), ki ga je izdelalo podjetje Acer Novo mesto d.o.o. pod številko IC-01/18.
(1) OPPN vsebuje tekstualni in grafični del.
(2) Tekstualni del OPPN je določen v II. poglavju tega odloka in vsebuje:
1. načrtovane ureditve v prostor,
2. zasnovo projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro,
3. rešitve in ukrepe za ohranjanje narave, varovanje okolja in naravnih virov,
4. rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom,
5. etapnost izvedbe prostorske ureditve,
6. velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev.
(3) Grafični del OPPN je sestavina vezane mape OPPN in vsebuje:
1 | Izsek iz OPN Občine Metlika – namenska raba prostora s prikazom območja OPPN | M 1:5.000 |
2 | Izsek iz OPN Občine Metlika – gospodarska javna infrastruktura s prikazom območja OPPN | M 1:5.000 |
3 | Prikaz območja OPPN z obstoječim parcelnim stanjem | M 1:1.000 |
4 | Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji | M 1:5.000 |
5 | Prikaz omejitev v prostoru | M 1:2.000 |
6 | Ureditveno situacijo s prikazom poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo | M 1:1.000 |
7 | Značilni prerezi območja | M 1:500 |
8 | Načrt parcelacije | M 1:1.000 |
9 | Prikaz ureditev, potrebnih za varovanje okolja, za obrambo ter varstvo pred nesrečami | M 1:2.000 |
(1) Obvezne priloge OPPN so:
1. Izsek iz veljavnega prostorskega plana,
2. Prikaz stanja prostora,
3. Strokovne podlage, na katerih temeljijo rešitve prostorskega akta,
4. Smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora,
5. Obrazložitev in utemeljitev OPPN,
6. Povzetek za javnost,
7. Odločba o potrebnosti izvedbe celovite presoje vplivov na okolje,
8. Elaborat posegov na kmetijska zemljišča.
(2) Obvezne priloge OPPN so sestavine vezane mape OPPN.
2. NAČRTOVANE PROSTORSKE UREDITVE
(1) Območje za razvoj stavb je površina, na kateri je dopustno umestiti stanovanjsko stavbo in pomožne objekte skladno z določili tega odloka.
(2) Gradbena parcela je zemljišče, sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel ali njihovih delov, na katerem stoji, oziroma na katerem je predviden objekt in na katerem so urejene površine, ki služijo temu objektu, oziroma je predvidena ureditev površin, ki bodo služile temu objektu.
(opis prostorske ureditve)
S tem OPPN se določijo podrobnejši izvedbeni prostorski pogoji zaradi preselitve kmetije z ozemlja, ki je na podlagi razsodbe arbitražnega sodišča pripadlo Republiki Hrvaški, za urejanje prometnih in drugih odprtih površin ter za priključevanje na gospodarsko javno infrastrukturo.
(1) Območje OPPN zajema nepozidana kmetijska zemljišča zahodno od naselja Brezovica.
(2) Območje OPPN meri približno 1,25 ha.
(3) Območje OPPN obsega zemljišča s parc. št. 874/1, 880/1, 878/3, 878/5, 874/2, 888, 890, 879/1 in 873, vse k.o. Bušinja vas.
(4) Zaradi izvedbe infrastrukturne opreme obravnavanega območja so dopustni posegi tudi zunaj območja urejanja tega OPPN. Zunaj meje OPPN potekajo navezave na cestno omrežje in omrežja gospodarske javne infrastrukture (elektroenergetski vodi, telekomunikacije in vodovod) po zemljišč oziroma delih zemljišč s parc. št. 817/1, 817/2, 5683/5, 878/4 (telekomunikacije), 880/2 (vodovod), 871, 863, 913, 924 (elektroenergetski vodi), vse k.o. Bušinja vas.
(vplivi in povezave prostorske ureditve s sosednjimi območji)
Območje leži na severni strani regionalne ceste R3 663 Bušinja vas–Radovica, cca 100 m oddaljeno od državne meje med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško. Območje urejanja se nahaja na pobočju nad regionalno cesto. Teren se od severozahoda spušča proti regionalni cesti na vzhodnem in južnem robu območja urejanja. Dejanska raba območja urejanja je v pretežni meri trajni travnik, na jugozahodnem in severnem delu pa zaradi neugodne konfiguracije terena v zaraščanju. Preko območja urejanja na severnem delu poteka poljska pot za dostop do kmetijskih in gozdnih površin severno in zahodno od območja urejanja.
(koncept urejanja prostora)
(1) S tem OPPN se ureja kmetija z vsemi pripadajočimi objekti in površinami, in sicer na območju, v bližini vasi Brezovica.
(2) Območje OPPN je razdeljeno na dve enoti, na katerih so predvidene različne ureditve za potrebe kmetije. V enoti E1 je na območju za razvoj stavb predvidena izgradnja stanovanjske hiše s pripadajočim gospodarskim objektom in pomožnimi objekti. V enoti E2 je na območju kmetijskih zemljišč dopustna tudi postavitev pomožnih kmetijskih objektov in drugih enostavnih in nezahtevnih objektov, ki so dopuščeni v veljavnem OPN, kar pa ne velja za pas ob regionalni cesti v širini 8 m, kjer ta ni dovoljena.
(3) Umestitev in oblikovanje objektov in dostopi se prilagodijo razgibanemu terenu, s čimer se zagotovi čim bolj smotrna in funkcionalna izraba površin.
V stanovanjskem objektu je poleg bivanja (stalnega, začasnega in občasnega) dopustno opravljanje dejavnosti, ki so združljive z bivanjem, npr. varstvo otrok, poslovne dejavnosti, trgovina na drobno ter storitvene dejavnosti (razen vzdrževanja in popravila motornih vozil), gostinstvo in turizem, kultura, izobraževanje, razvedrilo, rekreacija ter druge dejavnosti, pri čemer je površina za opravljanje teh dejavnosti omejena na 120 m2. Poleg tega mora biti pri teh objektih zagotovljeno parkiranje na lastni parceli, dejavnosti pa ne smejo generirati bistveno večjega tovornega in osebnega prometa ter ne smejo bistveno povečati negativnih vplivov na okolje.
(1) Stanovanjska stavba se zgradi na območju za razvoj stavb.
(2) Kota pritličja sledi niveleti nove dostopne ceste in je približno na koti 340,0 m n. m. z dopustnim odstopanjem ±1,0 m v odvisnosti od mikrolokacije objekta.
(3) Tlorisni gabariti: podolgovat tloris (do 9,5 m širine oziroma do 16 m dolžine), razmerje med osnovnima stranicama je od 1:1,3 do 1:2. Dovoljeno je dodajanje in odvzemanje volumnov na osnovi podolgovatega tlorisa, pri čemer višina dodanega dela na sme presegati slemena osnovnega objekta in njegova površina ne sme presegati 50 % zazidane površine osnovnega objekta. Stolpiči, zaobljeni ali večkotni izzidki niso dopustni.
(4) Etažnost in višinski gabariti: največja dovoljena etažnost je K+P+M. Klet se lahko izvede v celotni velikosti objekta ali samo pod delom objekta, ki je viden s ceste. Največja dopustna višina stavbe je 9,0 m nad koto pritličja. Kolenčni zid objekta je visok do 0,8 m.
(5) Osnovni volumen objekta mora imeti simetrično dvokapno streho, smer slemena pa mora biti vzporedna z daljšo stranico objekta vzporedno s plastnicami; naklon streh je od 38° do 45°. Nad prizidki in izzidki je dopustna izvedba simetričnih dvokapnih ali ravnih streh. Dovoljene so dvokapne frčade in strešna okna, naklon strešin frčad mora biti enak osnovnemu naklonu strehe. Strešna okna in strehe vseh frčad na eni strešini se oblikujejo enako ter lahko zavzemajo največ tretjino površine strešine; dopustna je namestitev sončnih kolektorjev in sončnih celic, vendar ne smejo segati nad sleme objekta.
(6) Kritina je sive, temno sive ali temno rjave barve in ne sme biti trajno bleščeča, niti trapezna ali valovita pločevina.
(7) Fasade se izvedejo v svetlih odtenkih peščenih barvnih tonov (sivih ali zemeljskih), lahko tudi v kombinaciji z lesom. Fasade kletne etaže so izvedejo v ometu sivih barvnih tonov, v kamnu ali surovem betonu. Vidni les se lahko izvede brez barvanja ali z uporabo sivih in temno rjavih barv. Dopustni so arhitekturni elementi in detajli (obrobe okoli oken in vrat).
(1) Gospodarska stavba se zgradi na območju za razvoj stavb.
(2) Lokacija in orientacija objekta se prilagodi naklonu terena, tako da z daljšo stranico leži vzporedno s plastnicami.
(3) Kota pritličja sledi niveleti nove dostopne ceste in je približno na koti 340,0 m n. m. z dopustnim odstopanjem ±1,0 m v odvisnosti od izbrane lokacije objekta.
(4) Tlorisni gabariti: podolgovat tloris (do 20 m dolžine), razmerje med osnovnima stranicama je od 1:1,4 do 1:2. Dovoljeno je dodajanje in odvzemanje volumnov na osnovi podolgovatega tlorisa, pri čemer višina dodanega dela ne sme presegati slemena osnovnega objekta in njegova površina ne sme presegati 25 % zazidane površine osnovnega objekta.
(5) Etažnost in višinski gabarit: največja dovoljena etažnost je (K)+P+M. Dopustna je izvedba kleti, in sicer v celotni velikosti objekta ali samo pod delom objekta. Največja dopustna višina stavb je 11,0 m nad koto pritličja. Kolenčni zid objekta je visok do 0,8 m.
(6) Osnovni volumen objekta mora imeti simetrično dvokapno streho, smer slemena pa mora biti vzporedna z daljšo stranico objekta; naklon streh je od 38° do 45°. Nad prizidki in izzidki je dopustna izvedba simetričnih dvokapnih ali ravnih streh. Dovoljene so dvokapne frčade, naklon strešin frčad mora biti enak osnovnemu naklonu strehe. Strehe vseh frčad na eni strešini se oblikujejo enako ter lahko zavzemajo največ tretjino površine strešine; dopustna je namestitev sončnih kolektorjev in sončnih celic, vendar ne smejo segati nad sleme objekta.
(7) Kritina je sive barve in ne sme biti trajno bleščeča, niti trapezna ali valovita pločevina.
(8) Fasade se izvedejo v svetlih odtenkih peščenih barvnih tonov (sivih ali zemeljskih tonih), lahko tudi v kombinaciji z lesom. Fasade kletne etaže so izvedene v ometu sivih barvnih tonov, v kamnu ali surovem betonu. Viden les se lahko izvede brez barvanja ali z uporabo sivih in temno rjavih barv. Dopustni so arhitekturni elementi in detajli (obrobe okoli oken in vrat).
(1) Na območju za razvoj stavb je dopustna postavitev enostavnih in nezahtevnih objektov ter manj zahtevnih objektov, ki služijo potrebam kmetije, v skladu s predpisi, ki urejajo vrste objektov glede na zahtevnost.
(2) Med območjem za razvoj stavb in robom bankine cest se lahko izvajajo utrjene dovozne poti, ograje, podporni zidovi, pomožni infrastrukturni objekti.
(3) Postavitev in oblikovanje pomožnih objektov, ki so stavbe, se uskladi s stanovanjskim in gospodarskim objektom.
(1) Ob stavbah se uredijo parkirne in druge utrjene površine ter dvorišča. Preostale površine se zatravijo in zasadijo.
(2) Za tlakovanje površin ob stavbah se uporabijo materiali, usklajeni z arhitekturnim oblikovanjem objektov.
(3) Terenski prehodi se urejajo kot ozelenjene brežine, izjemoma pa tudi z opornimi zidovi, vendar njihova višina ne sme presegati 1,50 m.
(1) Parcelacija se izvede skladno s prikazom iz grafičnega dela OPPN, na katerem so s tehničnimi elementi, ki omogočajo prenos novih mej parcel v naravo, določene tudi lomne točke meje območja OPPN.
(2) Odstopanja od pogojev za določitev gradbenih parcel so dopustna, kadar so posledica prilagajanja pozicijski natančnosti geodetskih postopkov, kadar zaradi odstopanj, dopustnih s tem prostorskim aktom, pride do spremenjenih funkcionalnih, oblikovalskih ali tehničnih rešitev in s tem do spremenjene oblike in lege objektov ali cestnih površin.
(3) Za potrebe razlastitve in omejitve lastninske pravice v javno korist so dopustne delitve in drugi geodetski postopki vseh zemljiških parcel, ki so potrebne za gradnjo javnih cest in drugih objektov, namenjenih izvajanju gospodarskih javnih služb.
3. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV IN POGOJEV GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO
(skupne določbe o gospodarski javni infrastrukturi)
(1) Na mestih križanja načrtovanih ureditev z gospodarsko javno infrastrukturo se upoštevajo ustrezni tehnični pogoji ter pogoji upravljavcev posameznih komunalnih, energetskih in telekomunikacijskih vodov in naprav. Pri nadaljnji projektni obdelavi se vsa križanja in vzporedni poteki načrtovanih ureditev z vodi gospodarske javne infrastrukture obdelajo ter se zanje pripravijo ustrezne tehnične rešitve.
(2) Če se med izvedbo ugotovi, da je treba za posamezni obstoječi ali predvideni vod gospodarske javne infrastrukture zagotoviti dodatne ukrepe, se to izvede v skladu s pogoji in soglasjem upravljavca oziroma lastnika določenega infrastrukturnega voda.
(3) Pred izvedbo načrtovanih ureditev se obstoječi vodi, naprave in objekti gospodarske javne infrastrukture zakoličijo in ustrezno zaščitijo. Pri izvajanju del na mestih križanj in vzporednih potekih investitor zagotovi sodelovanje upravljavca oziroma lastnika določene gospodarske javne infrastrukture.
(4) V času gradnje se ob prestavitvah in preostalih ureditvah infrastrukturnih vodov zagotovi čim bolj nemotena oskrba oziroma obratovanje gospodarske javne infrastrukture.
Uredi se cestni priključek na regionalno cesto R3-663/5401 v km 1,320 na levi strani, ki omogoča funkcionalni dostop do novo predvidenih objektov na območju kmetije. Širina cestnega priključka znaša 4,0 m, na regionalno cesto se priključi z zavijalnimi radiji R=8,0 m. Meteorne in druge vode s priključka se zberejo v cestnemu požiralniku pred navezavo na regionalno cesto in odvedejo v ponikovalnico, ki je locirana na območju kmetije izven cestnega telesa.
(elektroenergetsko omrežje)
(1) Oskrba z električno energijo se zagotovi iz obstoječe transformatorske postaje TP Brezovica pri Metliki. Priključek na elektroenergetsko omrežje se izvede na parceli št. 913, k.o. Bušinja vas.
(2) Na strehah stavb je dopustna izvedba fotovoltaičnih sistemov za proizvodnjo električne energije.
(telekomunikacijsko omrežje)
Priključitev na telekomunikacijsko omrežje se izvede z navezavo na obstoječo TK kabelsko omarico, ki se nahaja na drogu na nasprotni strani regionalne ceste. Telekomunikacijski priključek v območju državne ceste (cestni svet z varovalnimi pasovi) mora biti načrtovan izključno v podzemni izvedbi.
Oskrba območja OPPN s pitno vodo se zagotovi iz obstoječega vodovoda NL DN100, ki poteka ob regionalni cesti. Merilno mesto se izvede v zunanjem vodomernem jašku na parceli objekta. Vodomerni jašek se locira na vedno dostopnem mestu.
(1) Na obravnavanem območju javnega kanalizacijskega omrežja ni.
(2) Komunalne odpadne vode se odvajajo v malo hišno komunalno čistilno napravo (MKČN). Odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode mora biti v skladu s predpisom o vodovarstvenem območju (VVO) za vodna telesa vodonosnikov za območje občin Črnomelj, Metlika in Semič. Postavitev MKČN na VVO mora biti v skladu s celovito analizo tveganja za gradnjo MKČN na VVO vodnih virov Obrh in Suhor v Občini Metlika. Očiščeno vodo iz MKČN se ponika v skladu z navodili za test ponikanja in izvedbo ponikalnega polja za ponikanje očiščenih odpadnih vod iz MKČN, ki so bila izdelana za območje vodnega vira Obrh in Suhor.
(3) Padavinsko vodo s streh objektov in manipulativnih površin se preko interne padavinske kanalizacije odvaja v ponikovalnico na parceli objekta. Ponikanje padavinske vode mora biti v skladu s predpisom o vodovarstvenem območju za vodna telesa vodonosnikov za območje občin Črnomelj, Metlika in Semič. Ponikovalnice morajo biti ustrezno dimenzionirane ter locirane izven vpliva povoznih in manipulativnih površin. Padavinsko vodo je dopustno zadržati ter uporabiti za zalivanje ali sanitarne potrebe.
(1) Način zbiranja in odvoz odpadkov mora biti skladen s predpisi o ravnanju s komunalnimi odpadki na območju Občine Metlika.
(2) Odjemno mesto je lahko oddaljeno največ 3,0 m od transportne poti vozila za odvoz odpadkov. Predmet odvoza so samo komunalni gospodinjski mešani odpadki.
(3) Z gradbenimi odpadki, ki nastajajo med gradnjo objekta, je potrebno ravnati skladno s predpisi o ravnanju z gradbenimi odpadki in predpisi o obremenjevanju tal z vnašanjem odpadkov.
(ogrevanje in priprava tople vode)
Ogrevanje objektov in priprava tople vode se ureja individualno. Pri zasnovi objektov in oskrbi z energijo za ogrevanje prostorov in sanitarne vode se v čim večji meri zagotovi učinkovita raba in izraba obnovljivih virov energije. Predvidijo se sistemi na podlagi obnovljivih virov energije kot so lesna biomasa, toplota okolja, sončna energija, geotermalna energija idr. Pri tem imajo prednost sistemi, ki omogočajo hkratno proizvodnjo več vrst energije (zlasti toplotne in električne energije).
4. REŠITVE IN UKREPI ZA OHRANJANJE NARAVE, VAROVANJE OKOLJA IN NARAVNIH VIROV
(ohranjanje narave in kulturne dediščine)
Na obravnavanem območju ni območij varstva narave ali območij varstva kulturne dediščine.
(1) Čiščenje odpadne komunalne vode se omogoči z individualno rešitvijo čiščenja.
(2) V času gradnje so tla pod delovnimi stroji ustrezno utrjena in zaščitena, tako da ne obstaja možnost izliva nevarnih snovi iz strojev neposredno v tla (podtalnico). Skladiščenje in ravnanje z nevarnimi in vnetljivimi snovmi (goriva, olja, kemikalije, barve, laki, topila) je v pokritih prostorih ter urejeno tako, da se ob morebitnem razlitju snovi celotna vsebina prestreže in zadrži.
(1) Med gradnjo se mora v okolici gradbišča preprečiti preseganje mejnih vrednosti prašnih usedlin v zrak (vlaženje odkritih površin na gradbišču in na transportnih poteh, preprečevanje nekontroliranega raznosa gradbenega materiala z območja urejanja, prekrivanje sipkih tovorov pri transportu).
(2) Po končani gradnji se zagotovi učinkovita raba energije in uporaba goriv, ki vsebujejo manj ogljika, ter zagotovi energetska učinkovitost objektov.
(1) Pri načrtovanju ukrepov za varstvo pred prekomernim hrupom se upošteva, da gre za območje III. kategorije varstva pred hrupom.
(2) Za zmanjšanje hrupa v času gradnje se zagotovi uporaba gradbene mehanizacije in transportnih vozil, opremljenih s certifikati o zvočni moči. Hrupna dela se načrtujejo v času med 7. in 19. uro.
(ravnanje s plodnim delom tal)
(1) Posegi v tla se izvedejo tako, da bodo prizadete čim manjše površine tal.
(2) Tla pod delovnimi stroji za časa gradnje objektov morajo biti ustrezno utrjena in zaščitena, tako da ne obstaja možnost izliva nevarnih snovi iz strojev neposredno v tla.
(3) Rodovitna zemljina se odstrani in deponira ter uporabi za urejanje zelenih površin na območju urejanja ali pa se odpelje na ustrezno deponijo. Vse izkopane plasti tal se deponirajo ločeno glede na njihovo sestavo, tako da ne pride do mešanja mrtvice in živice. Plodna zemlja – živica se deponira ločeno od ostalega izkopa v kupih višine največ 2,0 m.
(varstvo pred onesnaženjem z odpadki)
(1) Pri izvajanju gradbenih del se gradbeni odpadki v največji možni meri ločujejo že pri samem postopku nastajanja.
(2) Na območju urejanja se v času gradnje zagotovi ločeno zbiranje odpadkov tako za gradbene kot za komunalne odpadke. Komunalni odpadki se zbirajo ločeno, v za to namenjenih zabojnikih, pri komunalnem podjetju se uredi odvoz ločeno zbranih odpadkov. Odvečni gradbeni material in gradbeni odpadki se odpeljejo na ustrezno deponijo oziroma se predajo pooblaščenemu zbiralcu gradbenih odpadkov.
(učinkovita raba in obnovljivi viri energije)
Pri zasnovi objekta in oskrbi z energijo za ogrevanje prostorov in sanitarne vode se v čim večji meri zagotovita učinkovita raba in izraba obnovljivih virov energije. Pri tem imajo prednost sistemi, ki omogočajo hkratno proizvodnjo več vrst energije (zlasti toplotne in električne energije).
5. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM
(ukrepi za obrambo in varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)
(1) Na območju OPPN niso potrebni ukrepi s področja obrambe.
(2) Pri pripravi projektne dokumentacije se upoštevajo predpisi o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami.
(3) V primeru naravnih nesreč in morebitne vojne nevarnosti je treba ravnati v skladu z veljavnimi občinskimi in državnimi predpisi oziroma programi.
(4) Predvideni objekti in ureditve se projektirajo za VII. stopnjo MCS (Mercalli-Cancani-Sieberg) lestvice, ki velja na tem območju (projektni pospešek tal je 0,175 g).
(5) Območje OPPN leži na erozijskem območju, za katerega so predpisani običajni zaščitni ukrepi. Pri načrtovanju, gradnji in uporabi objektov je potrebno upoštevati prepovedi in omejitve v skladu z določili 87., 88. in 89. člena Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 67/02 ZV-1 in spremembe). Na podlagi geološko-geotehničnega poročila, ki je sestavni del projektne dokumentacije, je potrebno izbrati ustrezno temeljenje objektov in sicer tako, da se zaradi posega v zemljišče ne bi sproščalo gibanje hribin ali kako drugače ogrozila stabilnost zemljišča. Odvod vseh odpadnih in padavinskih voda je potrebno načrtovati na tak način, da ne bo ogrožena stabilnost zemljišča in s tem preprečena erozija terena – odnašanje zemljine na sosednje parcele.
(6) Območje OPPN leži zunaj poplavnih območij in visoke podtalnice ter plazovitosti terena, zato dodatni ukrepi za zagotovitev potrebnega varstva s tega področja pri gradnji objektov in ostalih ureditev niso potrebni.
(7) V primeru razlitja nevarnih snovi se upoštevajo določila 24. člena tega odloka.
(1) Požarno varstvo mora biti urejeno v skladu z veljavnimi požarno-varstvenimi predpisi. Izpolnjevanje bistvenih zahtev varnosti pred požarom za požarno manj zahtevne objekte se dokazuje v elaboratu – zasnova požarne varnosti. Požarno manj zahtevni objekti so določeni v predpisu o zasnovi in študiji požarne varnosti.
(2) Vse ureditve in objekti morajo upoštevati obvezne protipožarne odmike oziroma predpisane protipožarne ločitve, da se prepreči širjenje požara na sosednje objekte. Interne dostopne ceste omogočajo dostop z vozilom za intervencijo in evakuacijo, za razmeščanje opreme za gasilce ter pogoje za varen umik ljudi, živali in premoženja.
(3) Zadostne količine požarne vode zagotavljajo gasilci z gasilskimi vozili.
6. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE
Načrtovane ureditve se lahko izvedejo v funkcionalno zaključenih fazah oziroma etapah.
7. VELIKOST DOPUSTNIH ODSTOPANJ OD FUNKCIONALNIH, OBLIKOVALSKIH IN TEHNIČNIH REŠITEV
(1) Dopustna so odstopanja do ±1,0 m od predvidenih kot pritličij objektov, ki so navedene v 10. in 11. členu, zaradi prilagoditve cestam in drugim zunanjim ureditvam.
(2) Dopustna so tudi odstopanja od tehničnih rešitev, določenih s tem OPPN, če se pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju prometnih, geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer poiščejo tehnične rešitve, ki so primernejše s prometno-tehničnega ali okoljevarstvenega vidika, če z njimi soglašajo soglasodajalci, v čigar pristojnosti posegajo ta odstopanja.
(3) Odstopanja od funkcionalnih in tehničnih rešitev iz prejšnjega odstavka ne smejo bistveno spreminjati načrtovanega videza območja in prometne sheme, ne smejo poslabšati bivalnih in delovnih razmer na območju OPPN oziroma na sosednjih območjih ter ne smejo biti v nasprotju z javnimi koristmi.
(4) Za dopustna odstopanja po tem odloku se lahko štejejo tudi odstopanja od podatkov, prikazanih v grafičnih prilogah, ki so posledica podrobnejše stopnje obdelave projektov oziroma določil geodetskega certifikata.
8. PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA
OPPN se hrani v analogni in digitalni obliki in je na vpogled na sedežu Občine Metlika in na sedežu Upravne enote Metlika. V primeru odstopanj med analogno in digitalno obliko velja analogna oblika.
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 350-1/2018-50
Metlika, dne 27. septembra 2018
Darko Zevnik l.r.
