Na podlagi 13. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 16/08, 123/08, 8/11, 30/11 odločba US, 90/12 in 111/13) in 17. člena Statuta Občine Ribnica (Uradni list RS, št. 17/12) ter predloga Zavoda za varstvo kulturne dediščine št. 6221-0005/2018-2 z dne 6. 9. 2018, je Občinski svet Občine Ribnica na 12. izredni seji dne 2. oktobra 2018 sprejel
o razglasitvi cerkve sv. Jurija – Ortnek – za kulturni spomenik lokalnega pomena
Za kulturni spomenik lokalnega pomena se razglasi enota dediščine: Ortnek – Cerkev sv. Jurija, EŠD 2649 (v nadaljnjem besedilu: spomenik).
Lastnosti, ki utemeljujejo razglasitev za spomenik lokalnega pomena:
Cerkev sv. Jurija zaradi izjemnih arhitekturnih, zgodovinskih in arheoloških lastnosti skupaj z restavrirano notranjo opremo izpričuje pomemben celovit sakralni objekt in hkrati predstavlja pomembno mesto med celostno zasnovanimi sakralnimi arhitekturnimi spomeniki prve tretjine 17. stoletja na Slovenskem.
Spomenik se razglasi z namenom, da se zagotovita njegov nadaljnji obstoj in celovitost ter ohranijo naslednje varovane sestavine:
Ruševine cerkve se varuje v celoti: njena lega v prostoru z ohranjenimi arhitekturnimi in zgodovinskimi prvinami ter zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami.
Spomenik stoji na nepremičnini: parc. št. *107, k. o. 1616 – Velike Poljane.
Vplivno območje spomenika obsega nepremičnine: parc. št. 470/2 del, 1674/16 del, 445/1 del, k. o. 1616 – Velike Poljane.
Meje spomenika in njegovega vplivnega območja so določene na digitalnem katastrskem načrtu v izvornem merilu 1:2880 in vrisane na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1:5000.
Izvirnike načrtov in Strokovne podlage Zavoda za varstvo kulturne dediščine so sestavni del tega odloka, ki jih hrani Občina Ribnica (v nadaljnjem besedilu: občina) in Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije (v nadaljnjem besedilu: zavod).
Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:
– celostno ohranjanje in strokovno vzdrževanje vseh neokrnjenih arhitekturnih, zgodovinskih in arheoloških vrednot spomenika v celoti, v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti, tako na zunanjščini kot notranjščini,
– strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih izvirnih prvin arhitekturne zasnove zunanjščine in notranjščine spomenika po načelu ohranjanja v obliki, legi, materialu, strukturi in barvni podobi,
– strokovno prenovo okrnjenih izvirnih prvin arhitekture v smislu rekonstrukcije avtentične podobe spomenika,
– zagotavljanje ustrezne namembnosti skladno z varovanimi vrednotami spomenika in prvotno namembnostjo,
– prepoved poseganja v plasti arheološkega spomenika, razen pooblaščenim osebam s predhodnim pisnim soglasjem zavoda,
– prepoved spreminjanja varovanih elementov arhitekturne zasnove zunanjosti in notranjosti objekta z rušenjem in odstranjevanjem kot tudi z nadzidavo, prezidavo, prizidavo in dodajanjem posameznih prvin;
– prepoved postavljanja ali gradnje trajnih ali začasnih objektov v območju spomenika vključno z nadzemno infrastrukturo in nosilci reklam ali drugih oznak, razen kadar so ti nujni za učinkovito funkcioniranje, ohranjanje in prezentacijo spomenika,
– ohranjanje vedut na spomenik in s spomenika na okolico,
– redno vzdrževanje spomenika in njegovih delov ter neposredne okolice in
– izvajanje sanitarne sečnje.
Za vplivno območje spomenika velja varstveni režim, ki določa:
– prepoved poseganja v plasti arheološkega spomenika, razen pooblaščenim osebam s predhodnim soglasjem zavoda,
– prepoved spreminjanja varovanih elementov arhitekturne zasnove zunanjosti in notranjosti objekta z rušenjem in odstranjevanjem kot tudi z nadzidavo, prezidavo, prizidavo in dodajanjem posameznih prvin; če je spomenik ali njegov sestavni del okrnjen, je treba zagotoviti povrnitev v stanje pred okrnitvijo na stroške povzročitelja.
Lastnik, posestnik in upravljavec spomenika morajo v sorazmerju s svojimi zmožnostmi javnosti omogočiti dostopnost spomenika in njegovo predstavljanje. Javni dostop ne sme ogrožati spomenika in posameznih spomeniških vrednot, zlasti ne njegove osnovne namembnosti.
Za vse posege v spomenik in v njegovo vplivno območje, razen če zakon ne določa drugače, je treba predhodno pridobiti kulturno-varstvene pogoje in kulturno-varstveno soglasje zavoda.
Nadzor nad izvajanem odloka opravlja inšpektorat pristojen za področje kulturne dediščine.
Pristojno sodišče po uradni dolžnosti zaznamuje v zemljiški knjigi status kulturnega spomenika na nepremičninah navedenih v prvem odstavku 3. člena tega odloka.
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 007-7/2018-3
Ribnica, dne 3. oktobra 2018
Jože Levstek l.r.
