Na podlagi 52. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14-US, 14/15 – ZUUJFO, 61/17 – ZUreP-2) ter na podlagi 3. in 8. člena Statuta Občine Škocjan (Uradni list RS, št. 71/15) je Občinski svet Občine Škocjan na 20. redni seji dne 25. 9. 2018 sprejel
o občinskem prostorskem načrtu Občine Škocjan
(vsebina in oblika občinskega prostorskega načrta)
(1) S tem odlokom se sprejme občinski prostorski načrt (v nadaljevanju: OPN) Škocjan, ki ga je izdelala družba Urbania d.o.o. v letu 2018, pod št. 121-3a-09.
(2) Sestavni del odloka sta grafični in tekstualni del.
(3) OPN je sestavljen iz besedila in grafičnega dela, ki se delita na strateški in izvedbeni del.
(4) Besedilo OPN obsega naslednja poglavja:
I. Uvodne določbe
II. Strateški del
III. Izvedbeni del
IV. Podrobni prostorski izvedbeni pogoji po enotah urejanja prostora in prostorski izvedbeni pogoji na območjih predvidenih OPPN
V. Prehodne in končne določbe
VI. Priloga 1
(5) Grafični del strateškega dela OPN vsebuje naslednje karte:
Številka | Karta | Merilo |
I.1 | Zasnova prostorskega razvoja | 1:25 000 |
I.2 | Zasnova gospodarske javne infrastrukture | 1:25 000 |
I.3 | Usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo s prikazom okvirnih območij naselij in razpršene poselitve | 1:25 000 |
I.4.1 | Usmeritve za razvoj v krajini | 1:25 000 |
I.4.2 | Usmeritve za obrambo ter zaščito in reševanje | 1:25 000 |
I.5 | Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč | 1:25 000 |
(6) Grafični del izvedbenega dela OPN vsebuje naslednje karte:
Številka | Karta | Merilo |
1. | Pregledna karta občine | 1:50 000 |
2. | Pregledna karta občine s prikazom osnovne namenske rabe prostora in ključnih omrežij gospodarske javne infrastrukture | 1:50 000 |
3. | Prikaz območij enot urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev | 1:5 000 |
4. | Prikaz območij enot urejanja prostora in gospodarske javne infrastrukture | 1:5 000 |
5. | Prikaz območij enot urejanja prostora, občinskih podrobnih prostorskih načrtov in državnih prostorskih načrtov | 1:5 000 |
(7) Vsi varstveni in drugi pravni režimi so zajeti v Prikazu stanja prostora (obvezna priloga k OPN), ki se ga sproti obnavlja. Vse omejitve in prepovedi v zvezi z namensko rabo ter posegi v prostor izhajajo iz posameznih področnih predpisov, ki zagotavljajo celovito varstvo okolja in se jih obvezno upošteva tako pri načrtovanju kot pri konkretnih odločitvah v upravnem postopku.
(8) Za ta občinski prostorski načrt je bil izveden postopek celovite presoje vplivov na okolje v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja, in postopek presoje sprejemljivosti vplivov plana na varovana območja, v skladu s predpisi, ki urejajo ohranjanje narave. Izdelana okoljsko poročilo in dodatek za varovana območja pripravljena v teh postopkih sta obvezna priloga k prostorskemu aktu.
(1) Kratice, uporabljene v tem odloku, imajo naslednji pomen:
– ARSO: Agencija Republike Slovenije za okolje
– BTP: bruto tlorisna površina je vsota vseh etažnih površin stavbe nad terenom in pod njim, izračunanih skladno s standardom SIST ISO 9836
– CZ: civilna zaščita
– DZP: delež zelenih površin oziroma odprtih bivalnih površin se izrazi v odstotkih odprtih bivalnih površin glede na faktor izrabe parcele, namenjene gradnji. Za odprte bivalne površine se štejejo zelene in tlakovane površine, namenjene zunanjemu bivanju, ki ne služijo kot prometne površine ali komunalne funkcionalne površine (npr. dostopi, dovozi, parkirišča, prostori za ekološke otoke).
– EUP: enota urejanja prostora
– FI: faktor izrabe zemljišča namenjenega za gradnjo je razmerje med BTP stavbe in celotno površino parcele, namenjene gradnji. V izračunu FI se ne upoštevajo BTP kleti, ki so namenjene servisnim prostorom objekta (garaže, kolesarnice in prostori za inštalacije).
– FZ: faktor zazidanosti zemljišča namenjenega za gradnjo je razmerje med tlorisno projekcijo najbolj izpostavljenih delov stavbe nad terenom in površino parcele, namenjene gradnji. Pri tlorisni projekciji zunanjih dimenzij najbolj izpostavljenih delov stavbe nad terenom se ne upoštevajo balkoni in napušči. Upoštevajo pa se površine tlorisne projekcije največjih zunanjih dimenzij vseh enostavnih in nezahtevnih objektov nad terenom ter površine uvoza v klet in izvoza iz kleti.
– GJI: gospodarska javna infrastruktura
– GL: gradbena linija je črta, na katero morajo biti z enim robom fasade postavljene stavbe, ki se gradijo na zemljiščih ob tej črti. Odstopanja od gradbene linije so dopustna za največ 0,5 m v notranjost parcele, namenjene gradnji. Gradbeno linijo lahko presegajo balkoni, napušči in nadstreški nad vhodi.
– GTC: gospodarsko tehnološki center
– GURS: Geodetska uprava Republike Slovenije
– K: klet
– M: mansarda
– MKGP: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
– N: nadstropje
– OPN: občinski prostorski načrt
– OPPN: občinski podrobni prostorski načrt
– P: pritličje
– PIP: prostorski izvedbeni pogoji
– RL: regulacijska linija je črta, ki obstoječe in predvidene javne površine ločuje od površin v zasebni lasti
– UN: urbanistični načrt naselja Škocjan, ki vključuje tudi prostorsko povezano naselje Hrastulje
– ZGS: Zavod za gozdove Slovenije
(2) Izrazi, uporabljeni v tem odloku, katerih pomen ni izrecno določen v tem odloku, imajo enak pomen, kot ga na dan uveljavitve tega odloka določajo predpisi s področja prostorskega načrtovanja in graditve objektov.
(3) Izrazi, uporabljeni v tem odloku, ki označujejo posameznike in ki so zapisani v moški spolni slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za moške in ženske.
(vsebina strateškega dela)
(1) Besedilo strateškega dela OPN vsebuje naslednja poglavja in podpoglavja:
– II.2 | Izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine, |
II.2.1 | Izhodišča prostorskega razvoja občine, |
II.2.2 | Cilji, |
– II.3 | Zasnova prostorskega razvoja občine, |
– II.4 | Zasnova gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena in grajenega javnega dobra, |
– II.5 | Okvirna območja naselij, razpršene gradnje in razpršene poselitve z usmeritvami za razvoj poselitve in celovito prenovo, |
II.5.1 | Okvirna območja naselij, razpršene gradnje in razpršene poselitve, |
II.5.2 | Usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo, |
– II.6 | Usmeritve za razvoj v krajini, |
II.6.1 | Razvojna območja za posamezne dejavnosti, ki so vezane na naravne vire, |
– II.7 | Usmeritve za zaščito in reševanje ter obrambo, |
II.7.1 | Območja varstva pred nesrečami, |
II.7.2 | Območja varstva okolja, |
– II.8 | Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč in prostorskih izvedbenih pogojev, |
II.8.1 | Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč, |
II.8.2 | Usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev. |
II.2 IZHODIŠČA IN CILJI PROSTORSKEGA RAZVOJA OBČINE
II.2.1 IZHODIŠČA PROSTORSKEGA RAZVOJA OBČINE
(usmeritve iz hierarhično nadrejenih prostorskih aktov in prostorsko odgovarjajočih sektorskih dokumentov)
V prostorskem aktu so upoštevana izhodišča in usmeritve iz naslednjih dokumentov:
– Odlok o Strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04 in 33/07 – ZPNačrt)
– Uredba o prostorskem redu Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04),
– sektorski nacionalni programi oziroma njihovi operativni programi,
– drugi akti, s katerimi se na podlagi predpisov načrtuje razvoj oziroma širitev posameznih objektov gospodarske javne infrastrukture.
(osnovne ugotovitve, ki izhajajo iz analiz stanja, teženj in možnosti prostorskega razvoja)
Osnovne ugotovitve so:
– Občina ima ugodno lego ob pomembni prometnici avtocesti A2.
– Za občino je značilna razmeroma razpršena poselitev po celotnem območju, z izjemo gozdnatih območij.
– Občina ima eno večje poselitveno središče, in sicer razmeroma urbanizirano naselje Škocjan, prostorsko povezano z naseljem Hrastulje, ki z razpoložljivo družbeno infrastrukturo, oskrbnimi funkcijami, ugodno prometno lego in organiziranim javnim potniškim prometom predstavlja območje, kjer se vrši intenzivni razvoj poselitve. Ostala naselja imajo podeželski značaj, kjer se stanovanjska gradnja in kmetijska gospodarstva dopolnjujejo.
– Velik delež površin predstavljajo območja, kjer veljajo varstveni režimi ohranjanja narave in kulturne dediščine.
– Območje občine je neenakomerno opremljeno s komunalno infrastrukturo.
– Velika naravna ohranjenost, raznolika naravna krajina in kulturna krajina vinogradniških območij predstavljajo neizkoriščen turistični potencial.
– Občina ima veliko možnosti za razvoj ekološkega in trajnostnega turizma v povezavi s kulturno in etnološko dediščino, reliefno razgibanim prostorom, predvsem pa s kulturno krajino vinogradniških območjih (gričevje v zahodnem in severnem delu občine).
– Poleg kmetijstva, v katerem je najpomembnejša panoga živinoreja, predstavlja drobno gospodarstvo z obrtništvom najpomembnejši gospodarski sektor. Drobno gospodarstvo predstavljajo podjetja, ki se ukvarjajo z avto-prevozništvom, storitvenimi dejavnostmi, gostinstvom, gradbeništvom, trgovino in živilstvom. Obstoječa industrijska dejavnost (gradbena industrija) kot gospodarska dejavnost ni značilna za Občino Škocjan, ima pa dober potencial za razvoj, saj se nahaja ob avtocestnem priključku Dobruška vas in je del razvojnega območja GTC Škocjan.
– Kljub temu je največ občanov zaposlenih v industriji, to pa je tudi razlog, da je delež dnevnih migrantov visok (migranti v Mestno občino Novo mesto). Približno v dveh tretjinah naselij delež migrantov znaša med 30 in 50 %. Zaposlenost v storitvenih in družbenih dejavnostih je bistveno manjša. Približna ocena za delež aktivnih v kmetijstvu je 33 %, kar pomeni, da kmetijstvo predstavlja pomemben vir dohodka. Kmetijstvo je edini vir dohodkov za približno 20 % kmetijskih gospodarstev. Sicer so za občino značilne majhne kmetije in razdrobljena posestna struktura, razmeroma nizka produktivnost kmetij in nizka samozaposlitev na kmetijah.
(razvojne potrebe v občini ter razvojne potrebe države in regije)
(1) Razvojne potrebe v Občini Škocjan so:
– razvoj novih gospodarskih dejavnosti z možnostjo zaposlovanja (ureditev GTC Škocjan) ter zagotavljanje poslovnih dejavnosti v Škocjanu,
– opredelitev novih stavbnih zemljišč, namenjenih družbeni infrastrukturi (varstvo otrok in starejših, izobraževanje), rekreaciji in stanovanjski gradnji; ureditev šolskega prostora, vrtca in spremljajočih objektov,
– urejanje gospodarske javne infrastrukture: prenova vodovodnega omrežja za zmanjšanje izgub pitne vode in dograditev vodovodnega omrežja za zagotavljanje oskrbe s pitno vodo ter gradnja kanalizacijskega omrežja in čistilnih naprav,
– razvoj turizma v vseh oblikah: pospešitev razvoja kmečkega turizma in dopolnilnih dejavnosti na kmetijah, turizma v zidanicah, izletniškega, poslovnega in nišnega turizma,
– sanacija degradiranih območij,
– oskrba z električno energijo in toploto (zagotavljanje ustreznih napetosti v električnem omrežju), uporaba obnovljivih in alternativnih virov energije, učinkovita raba energije, zagotavljanje največje možne samooskrbe z električno energijo in toploto,
– zagotavljanje internetne povezave in brezžičnih telefonskih povezav,
– zagotavljanje čim večje prehrambene samopreskrbe z ekološko pridelavo in brez (uporabe) gensko spremenjenih organizmov,
– urejanje cestnega omrežja in površin za mirujoči promet (parkirišča),
– organizirano pridobivanje in opremljanje stavbnih zemljišč,
– prenova naselbinskega jedra naselja Škocjan in urbanistično-arhitekturna ureditev ostalih naselij (ureditev javnih površin v jedrih naselij, površin za pešce, površin za mirujoči promet …),
– zagotavljanje in urejanje ustreznih površin, namenjenih za pokopališča in mrliške vežice,
– razvoj alternativnih energetskih virov, ki vizualno ne kvarijo krajinske podobe in dodatno bistveno ne obremenjujejo okolja,
– zagotavljanje poplavne varnosti v občini, s celovitimi protipoplavnimi ukrepi.
(2) Razvojne potrebe države in regije v Občini Škocjan so:
– izgradnja prenosnega omrežja energetske infrastrukture, razdelilne transformatorske postaje in zagotavljanje ustreznih napetosti v distribucijskem elektroenergetskem omrežju,
– okrepitev in vzpostavitev rekreacijskih povezav s sosednjimi občinami,
– zagotavljaje prostorskih pogojev za uresničevanje javnega interesa na področju kulture, varstva narave, kulturne dediščine in njenega varovanja.
(medsebojni vplivi in povezave s sosednjimi območji)
(1) Medobčinsko sodelovanje je z družbenega vidika intenzivno z Mestno občino Novo mesto. Tja so usmerjeni tudi močni tokovi delovnih migracij in migracij zaradi izobraževanja (srednješolsko in višje stopnje). Prav tako se Občina Škocjan z Mestno občino Novo mesto in ostalimi dolenjskimi, belokranjskimi ter posavskimi občinami povezuje na področju ravnanja z odpadki. Medobčinsko povezovanje s sosednjimi občinami Šmarješke Toplice, Mokronog - Trebelno, Šentjernej, Sevnica in Krško poteka na področju upravnih dejavnosti, kulturnih dejavnosti, izobraževanja, zaposlovanja, turistične ponudbe in rekreacije.
(2) Občina si prizadeva za krepitev sodelovanja s sosednjimi občinami na področjih, kot so: razvoj urbanega regionalnega sistema, razvoj delovnih mest, poslovnih in proizvodnih con, ureditev boljših prometnih povezav, javnega potniškega prometa in gospodarske javne infrastrukture (energetske, okoljske, komunikacijske), vzpostavitev regionalnih povezav okoljskih dejavnosti, turizma, rekreacije, lokalne prehrambene oskrbe in samopreskrbe z ekološko pridelavo ipd.
(3) Prostorske ureditve, ki so lahko v soodvisnosti od ureditev v sosednjih občinah, se načrtujejo skupaj s temi občinami.
(cilji prostorskega razvoja)
(1) Prostorski razvoj stanovanjske gradnje se usmerja in načrtuje na razpoložljivih prostih, degradiranih in nezadostno izkoriščenih površinah stavbnih zemljišč znotraj obstoječih naselij, pri čemer imata notranji razvoj in prenova prednost pred širitvijo naselij. Nova poselitev se prednostno usmerja na komunalno opremljena, javno dostopna zemljišča, znotraj strnjenih kompleksov obstoječih naselij. Z zelenimi cezurami se preprečuje zlivanje naselij oziroma zaselkov in se tako ohranja njihovo prostorsko identiteto, strukturno kompleksnost, ustrezne povezave v širšem ekosistemu krajine in čitljivost v prostoru.
(2) Nadaljnji prostorski razvoj in širitve za potrebe stanovanjske gradnje se prvenstveno usmerja v obstoječe poselitveno območje strnjenega ter komunalno opremljenega naselja Škocjan, s smiselno zaokrožitvijo naselja, v povezavi z naseljem Hrastulje. Razvoj poselitve se usmerja tudi na območje naselja Bučka. V vseh naseljih se poselitev ohranja z zaokrožitvami naselja.
(3) Poslovno-proizvodne dejavnosti se usmerja v območje GTC Škocjan ob avtocestnem priključku. V skladu z združljivostjo s stanovanjsko rabo je dopusten tudi razvoj storitvenih dejavnosti.
(4) Obnavlja in zagotavlja se ustrezno prometno infrastrukturo, predvsem javni potniški promet, z zagotavljanjem hitrega in varnega dostopa do delovnih mest, upravnih, oskrbnih in ostalih dejavnosti.
(5) Za razvoj kmetijstva se izkorišča danosti prostora, kot so: strateška lega občine in urejenost cestne dostopne infrastrukture, razgibana, zanimiva krajina (raznolikost krajinskih vzorcev) z neobremenjenimi kmetijskimi zemljišči in pestro vegetacijo kot izhodiščem za ekološko pridelavo, vinogradniška območja z možnostjo razvoja zidaniškega turizma. Razvoj kmetijstva se prav tako usmerja v dopolnilne (tudi nekmetijske) dejavnosti na kmetiji in podeželju, izkoriščanje naravnih danosti za pridelavo kakovostnih in konkurenčnih proizvodov za trg ter širjenje ponudbe na kmetijah (konjereja, kolesarjenje na podeželju, trženje različnih pridelkov).
(6) Območja razpršene poselitve se načrtuje v povezavi s stanovanjsko, kmetijsko, gozdarsko ali turistično dejavnostjo. Ohranja se krajinska slika podeželja občine z načrtnim oblikovanjem novogradenj na robovih podeželskih naselij. V odprtem prostoru se ohranja tipična struktura poljske razdelitve na obdelovalne parcele, ki omogočajo smotrno kmetijsko proizvodnjo, kmetijsko dejavnost pa se usmerja v ohranjanje kulturne krajine in prepoznavnih kvalitetnih prostorskih vzorcev.
(7) Razvoj na področju vzgoje in izobraževanja, zdravstvenega varstva in varstva starejših, kulture in športa se zagotavlja s krepitvijo opremljenosti z družbeno infrastrukturo na obstoječih lokacijah oziroma se po potrebi zagotavlja na novih lokacijah.
(8) Za potrebe razvoja rekreacije in turizma se izkorišča potenciale naravne in kulturne krajine (vinogradniška območja, območja ob vodotokih …) ter kulturne dediščine ob hkratnem zagotavljanju njihovega varstva. Osrednjo vlogo središč za šport in rekreacijo ohranjajo obstoječe zelene površine in objekti za ta namen, po potrebi se razvijajo nove površine in objekti na drugih lokacijah.
(9) Znotraj poselitvenih območij se dograjuje manjkajočo komunalno infrastrukturo. Prioriteta na tem področju so kanalizacijski vodi, čistilne naprave in prenova ter dograditev vodovodnega omrežja, rekonstrukcija cest ter izboljšanje voznih razmer z razširitvijo cestišč in ureditvijo hodnikov za pešce ter poti za kolesarje.
(10) Ohranja se avtohtoni vzorec razpršene poselitve, območja razpršene gradnje pa se, kjer je to ekonomsko smotrno, sanira s komunalnim opremljanjem in drugimi ukrepi, kot jih predvidevajo področni predpisi.
(11) V čim večji meri se za potrebe oskrbe z energijo izkorišča lokalne obnovljive in alternativne vire energije.
(12) Za potrebe zagotavljanja poplavne varnosti v občini se predvidijo celoviti ukrepi, ki se natančno določijo na podlagi strokovnih podlag. Točna lokacija se določi na osnovi opravljenih potrebnih hidroloških študij.
II.3 ZASNOVA PROSTORSKEGA RAZVOJA OBČINE
(prednostna območja za razvoj poselitve in razvoj dejavnosti)
(1) Prednostno območje razvoja poselitve predstavlja občinsko središče Škocjan v povezavi z naseljem Hrastulje in lokalno središče Bučka. Razvoj poselitve v ostalih naseljih je zmeren, možne so zaokrožitve naselij glede na sprotne potrebe prebivalcev. Poselitev izven območij naselij se ohranja v povezavi s kmetijsko, gozdarsko ali turistično dejavnostjo oziroma drugo dejavnostjo, vezano na odprti prostor, v sklopu katere so možne tudi zaokrožitve ali manjše širitve območij. Zasnova prostorskega razvoja Občine Škocjan je prikazana v grafičnem delu tega OPN, na strateški karti I.1 Zasnova prostorskega razvoja.
(2) Razvoj in krepitev oskrbno storitvenih ter družbenih dejavnosti se prednostno usmerja v naselji Škocjan in Bučka. V ostalih naseljih se spodbuja zmeren razvoj oskrbnih in storitvenih dejavnosti. Razvoj in širitev gospodarskih in storitvenih dejavnosti je predviden na območju GTC Škocjan in v naselju Škocjan.
(3) Na vinogradniških območjih se spodbuja razvoj dopolnilnih dejavnosti in turistične ponudbe.
(4) Na celotnem območju občine se preprečuje praznjenje poselitvenih območij in izginjanje kulturne krajine s poudarkom na razvoju kmetijstva z dopolnilnimi dejavnostmi, prenovi stavbnega fonda in razvoju turizma v povezavi z naravno in kulturno dediščino.
(omrežje naselij z vlogo in funkcijami naselij)
(1) Naselje Škocjan v povezavi s Hrastuljami ima vlogo lokalnega središča, ki hkrati opravlja upravno vlogo občinskega središča. Na tak način ima pomen oskrbnega, storitvenega, družbenega, poslovnega, administrativnega in (v lokalnem pomenu) upravnega središča občine.
(2) V omrežju naselij se krepi tudi vloga lokalnega središča Bučka. Lokalno središče zagotavlja vsaj možnosti za vsakodnevno oskrbo, osnovno izobraževanje, informiranje in druženje.
(3) Ostala naselja so: Brinjevec, Dobrava pri Škocjanu, Dobruška vas, Dolenje Dole, Dolenje Radulje, Dolnja Stara vas, Gorenje Dole, Gorenje Radulje, Goriška vas pri Škocjanu, Gornja Stara vas, Grmovlje, Hudenje, Jarčji Vrh, Jerman Vrh, Klenovik, Male Poljane, Močvirje, Osrečje, Stara Bučka, Stranje pri Škocjanu, Tomažja vas, Velike Poljane, Zagrad, Zalog pri Škocjanu, Zavinek in Zloganje.
(temeljne smeri prometnega povezovanja)
Občina ima glede na državno prometno omrežje ugodno lego. Najpomembnejša povezava v smeri jugozahod–vzhod je avtocesta A2 Karavanke–Obrežje, ki prečka južni del občine. Na regionalno prometno omrežje se priključuje preko avtocestnega priključka pri Dobruški vasi. Z regionalnega vidika je pomembna tudi povezava po regionalnih cestah z ostalimi občinami v smereh sever–jug (Škocjan–Šentjernej) in zahod–severovzhod (Šmarješke Toplice–Škocjan–Sevnica). Preko regionalnih cest se občina povezuje s sosednjimi občinami: na severovzhod s Sevnico, na severozahod z Mokronog - Trebelnim, na zahod s Šmarješkimi Toplicami, na jug s Šentjernejem. Z Občino Krško se na vzhodu povezuje preko občinskih cest. Preko avtoceste se vrši pomembna povezava na jugozahod v Novo mesto (delovne migracije) ter na vzhod s Krškim in v nadaljevanju s Hrvaško preko mejnega prehoda Obrežje.
(druga za občino pomembna območja)
(1) Prepoznavne naravne kvalitete v prostoru predstavlja Krakovski gozd, ki se nahaja na južnem delu občine in porašča poplavno ravnico reke Krke. To območje se ohranja neposeljeno. Vizualno privlačna naravna in kulturna krajina se nahaja na vzhodnem in zahodnem delu občine. Na teh območjih se ohranjajo razgibani in zanimivi krajinski vzorci z ekstenzivno rabo kmetijskih zemljišč, značilno parcelno strukturo in pestro vegetacijo.
(2) Pomembnejša naselbinska dediščina se nahaja v Škocjanu in Dolnji Stari vasi. Posamezni objekti stavbne dediščine se nahajajo tudi v ostalih naseljih in izven njih. Ta območja in objekti se varujejo in po potrebi obnavljajo, vključijo pa se tudi v turistično ponudbo občine.
II.4 ZASNOVA GOSPODARSKE JAVNE INFRASTRUKTURE LOKALNEGA POMENA IN GRAJENEGA JAVNEGA DOBRA
(razvoj gospodarske javne infrastrukture)
(1) Infrastrukturna omrežja lokalnega pomena se razvija v skladu s prostorskimi potrebami in potrebami gospodarskega razvoja. Dosedanja infrastrukturna opremljenost se dopolnjuje in nadgrajuje, kjer je ta nezadostna oziroma neustrezna, izgrajuje se manjkajoča omrežja in naprave. Izboljšuje se opremljenost z GJI tudi v smislu preprečevanja možnosti onesnaženja in zmanjševanja obremenitve okolja. Zasnova gospodarske javne infrastrukture Občine Škocjan je prikazana v grafičnem delu tega OPN, na strateški karti I.2 Zasnova gospodarske javne infrastrukture.
(2) Pri načrtovanju infrastrukturnih omrežij lokalnega pomena je potrebno zagotoviti, da so ta umeščena tako, da ne prizadenejo varovanih vrednot in materialne ter vizualne substance dediščine.
(prometna infrastruktura)
(1) Omrežje državnih cest v občini je primerno razvejano in kot tako se ohranja tudi v prihodnje. Za potrebe umirjanja prometa v občinskem središču so dopustne prekategorizacije obstoječega prometnega omrežja ter izgradnja obvoznih cest. Krak avtoceste A2 ima na območju občine priključek pri Dobruški vasi in predstavlja priložnost občine za gospodarski razvoj na območju GTC Škocjan.
(2) Občinske lokalne ceste in javne poti so primerno razvejane. Za ohranjanje ustreznih povezav med naselji v Občini Škocjan in s sosednjimi občinami se po potrebi zagotavlja obnova obstoječega omrežja in izgrajuje nove povezave.
(3) Načrtuje se izgradnjo križišč pri GTC Škocjan. Za zagotavljanje večje varnosti udeležencev v cestnem prometu in tekočega prometa se po potrebi rekonstruirajo in preuredijo tudi druga križišča. Hodniki za pešce se po potrebi dograjujejo na vseh regionalnih in posameznih občinskih cestah, na odsekih skozi naselja in med naselji in povsod, kjer se pokaže potreba po večjem varovanju udeležencev v prometu, predvsem za potrebe varovanja otrok (šolske poti), starostnikov in drugih ogroženih skupin.
(4) Na območju občine se vrši medkrajevni javni (avtobusni) potniški promet. Pokritost z avtobusnimi postajališči, ki so razporejena ob regionalnih cestah, je delno ustrezna v naslednjih smereh: sever, jug, severovzhod in zahod. Manj ustrezna je dostopnost do javnega potniškega prometa v severozahodnem, jugozahodnem in jugovzhodnem delu občine. Skladno s potrebami se javni potniški promet razvija na območjih obstoječe pozidave, ki je opredeljena v omrežju naselij, in na območjih širitev naselij (nova postajališča), sočasno z rekonstrukcijami ali novogradnjami cestnega omrežja in na območjih, kjer mreža javnega potniškega prometa še ni razvita. Razvoj javnega potniškega prometa mora vključevati tudi načrtovanje varnih dostopov do avtobusnih postajališč.
(5) V občinskem središču in lokalnem središču se zagotavlja ustrezno število javnih parkirnih mest. Po potrebi se parkirna mesta ureja tudi ob avtocestnem priključku Dobruška vas in ob vstopnih točkah v občinsko središče (točke P+R). Gradnja novih javnih in drugih objektov oziroma ureditev dejavnosti v njih se pogojuje z ustreznim številom parkirnih mest za zaposlene in obiskovalce ter stanovalce. Ob obstoječih javnih objektih (naselbinska jedra) in ob spremembah namembnosti obstoječih objektov se skladno s potrebami teh objektov oziroma dejavnosti v njih po parkirnih mestih dogradi in zagotavlja zadostne parkirne kapacitete. Z namenom razbremenitve javnih površin mirujočega prometa v naselbinskih jedrih in z namenom ohranjanja ter zagotavljanja zelenih in drugih odprtih javnih površin se kapacitete za mirujoči promet v čim večji meri in kjer je to smotrno uredijo v kletnih etažah objektov v naselbinskih jedrih. Urejene parkovne površine in zelenice se ne namenjajo za parkiranje. Parkirišča za avtobuse se urejajo predvsem v bližini turističnih lokacij, kjer to dopušča prostor, vendar izven naravnih vrednot in drugih varstvenih območij. Na turistično privlačnih območjih se zagotavlja zadostno število parkirnih mest tudi za osebna vozila. Javna parkirišča se prednostno zagotavlja ob postajališčih javnega potniškega prometa in drugih dobro dostopnih lokacijah.
(6) Na območju občine se uredi kolesarsko omrežje. Zagotavlja se površine za varno odvijanje kolesarskega in peš prometa v vseh naseljih. Omrežje se uredi kot samostojna kolesarska pot, kot kolesarska steza, kot steza za mešani promet pešcev in kolesarjev, kot kolesarski pas na vozišču ali pa se kolesarji vozijo z ustrezno prometno signalizacijo po malo prometnih državnih ali občinskih cestah skupaj z motornim prometom. Za urejanje se v čim večji meri izkoristijo ustrezne ceste, poti, nasipi in podobno. Omrežja kolesarskih poti se v naseljih navezujejo na obstoječe prometno omrežje. Pri novogradnjah in rekonstrukcijah cestnega omrežja se skozi občinsko središče in lokalno središče uredijo kot kolesarske steze oziroma poti, v ostalih naseljih pa, kjer je to smiselno in upravičeno.
(7) Daljinske in druge kolesarske steze in poti se povežejo v omrežje, ki povezuje središča in turistične ureditve po celotnem območju občine. Sistem omrežja poti se ureja z namenom rekreacijske rabe, obogatitve turistične ponudbe in boljše povezanosti posameznih območij znotraj občine (poudarek na povezavi območij razvoja turizma) ter povezanosti občinskega središča s sosednjimi občinami. Obstoječe in nove kolesarske steze in poti, pešpoti ter druge tematske poti se tako povezujejo v povezan sistem poti v rekreativne in turistične namene. Pripravi se enoten sistem označevanja vseh kategorij kolesarskih in peš povezav. Pohodne, učne in druge tematske poti se ureja skozi krajinsko pestrejše ambiente ob vodotokih, ob gozdnih robovih, skozi raznolika in prometno čim manj obremenjena okolja (obdelovana krajina, gozd, travniki in naselja), mimo razglednih točk in objektov kulturne dediščine. Obstoječa medobčinska rekreacijska povezava z Občino Šmarješke Toplice se dopolnjuje z novimi povezavami (v smeri naselja Zbure). Zaradi povečevanja dostopnosti turističnih območij se krepi notranje kolesarske in peš povezave. V tem smislu se načrtuje rekreacijska povezava iz smeri naselja Grmovlje proti Štritovskemu jezeru, nato proti Krki na jugu in krožno nazaj proti severu. Predvidena je tudi povezava občinskega središča s severovzhodnim predelom občine (kolesarska pot proti Bučki in Štritovskemu jezeru).
(8) Na reki Krki se za potrebe vodnega prometa v skladu z varstvenimi režimi vzdržuje obstoječe in uredi nove pristane.
(9) Obstoječa javna razsvetljava se bo redno obnavljala in posodabljala, po potrebi pa se bo v posameznih naseljih dograjevala tudi nova.
(telekomunikacijska infrastruktura)
Teži se k vzpostavitvi najsodobnejših telekomunikacijskih povezav znotraj vseh naselij in med naselji občine.
(energetska infrastruktura)
(1) Skladno z razvojnimi potrebami in prostorskimi možnostmi je potrebno posodabljati obstoječi elektro energetski sistem (postavitev novih TP …). Elektroenergetsko omrežje srednje in nizke napetosti se na območju naselij gradi v podzemni izvedbi. Odstopanja so dopustna, kadar podzemna izvedba ni tehnično izvedljiva. Visokonapetostno omrežje se gradi v skladu z veljavnimi tehničnimi, ekonomskimi in okoljskimi predpisi.
(2) Upravljavca električnega omrežja in distributerja električne energije sta Elektro Ljubljana, d. d., in Elektro Celje, d. d., ki imata distribucijsko omrežje ustrezno razvejano.
(3) Za potrebe zagotavljanja zanesljive in kakovostne oskrbe z električno energijo je bila sprejeta uredba o državnem prostorskem načrtu za RTP 110/20 kV Dobruška vas. Daljnovodi in objekti distribucijskega omrežja se po potrebi prenavljajo in dograjujejo.
(4) Na območju vzporedno z avtocesto A2 poteka prenosno elektroenergetsko omrežje daljnovod DV 110 kV Brestanica–Hudo, za katerega je predvidena rekonstrukcija in nadgradnja v DV 2x110 kV Brestanica–Hudo. Vzporedno s tem daljnovodom poteka še daljnovod DV 2x110 kV Krško–Hudo. Preko severovzhodnega dela občine poteka trasa daljnovoda DV 2x400 kV Beričevo–Krško.
(5) Od jugozahoda proti vzhodu občine poteka prenosno plinovodno omrežje, s katerim upravlja podjetje Plinovodi d. o. o.
(6) Distribucijsko plinovodno omrežje se zagotavlja na območju GTC Škocjan. V primeru, da se izkaže potreba po oskrbi s plinom tudi za naselja v občini, dolgoročno obstaja možnost priključitve na prenosno plinovodno omrežje na območju GTC Škocjan.
(7) V vseh novogradnjah, pa tudi v obstoječih stavbah se zagotavlja čim večji delež moči za gretje, prezračevanje, hlajenje in sanitarno toplo vodo z alternativnimi ter obnovljivimi viri energije, in sicer z aktivno uporabo enega ali več virov v lastnih napravah, ki jih predstavljajo: toplota okolja (zrak, zemlja, voda), sončno obsevanje, biomasa, geotermalna energija in energija vetra ali predviden priključek na naprave za pridobivanje toplote ali hlada iz alternativnih ter obnovljivih virov energije zunaj stavbe.
(lokalni energetski koncept)
Občina Škocjan ima izdelan lokalni energetski koncept. Na osnovi lokalnega energetskega koncepta je ugotovljeno, da ima Občina Škocjan potencial za izkoriščanje obnovljivih virov energije, kot sta sončna energija in lesna biomasa. Za ugotovitev natančnejšega potenciala izkoriščanja geotermalne energije bi bilo potrebno narediti podrobnejše študije. Zaradi razpršenosti manjših kmetij izkoriščanje bioplina nima potenciala. Enako velja za vetrno energijo, saj karakteristike gibanja zračnih mas v Občini Škocjan niso ustrezne. Glede na navedeno je smiselno podpirati gradnjo malih hidroelektrarn, vgradnjo toplotnih črpalk, sprejemnikov sončne energije in fotonapetostnih sistemov za pridobivanje električne energije, prav tako pa spodbujati nakup kotlov na lesno biomaso.
(infrastruktura s področij komunalnega gospodarstva ter varstva okolja)
(1) Odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih in padavinskih voda v Občini Škocjan izvaja upravljavec s podeljeno koncesijo.
(2) V naseljih Škocjan - Hrastulje, Zloganje, Brinjevec, Dolnja Stara vas in Zavinek je predvideno priključevanje na zgrajene vode za odvajanje komunalnih odpadnih in padavinskih voda. Nadaljnje opremljanje občine z vodi za odvajanje komunalnih odpadnih in padavinskih voda je predvideno v osrednji osi sever–jug do območja GTC Škocjan, kjer je zgrajena čistilna naprava.
(3) Ostala naselja, vasi in zaselki, ki se ne bodo priključevali v centralni sistem odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih in padavinskih voda, se opremijo s samostojnimi kanalizacijskimi sistemi in čistilnimi napravami.
(4) Občina se oskrbuje s pitno vodo iz črpališč Dolenje Dole, Ščetar in Bučka, čisto južni del občine se oskrbuje z vodo iz Občine Šmarješke Toplice. V javnem upravljanju Komunale Novo mesto d. o. o. so vsi vodovodi, razen vodovoda v naseljih Gorenje Radulje, ki je v javnem upravljanju podjetja Komunala d. o. o. Sevnica in vodovoda Dolenje Radulje, ki ga upravlja Ekološki zavod Radulje. V naselju Gornja Stara vas in na območju posebne oblike poselitve Sela sta obstoječa lokalna vodovoda.
(5) Potrebno je zagotavljati dograjevanje obstoječega vodovodnega sistema, skladno s prostorskimi potrebami, ter prioritetno zmanjšati izgube na celotnem sistemu (npr. rekonstrukcija dotrajanega omrežja).
(6) Kvaliteto vode se izboljšuje tudi s celostno ureditvijo čiščenja komunalnih odpadnih vod.
(7) Kljub priključku na javno vodovodno omrežje se z namenom zmanjševanja porabe pitne vode v čim večji meri izkoriščajo možnosti uporabe čiste padavinske vode ali vodnjakov za sanitarne potrebe, zalivanje vrtov ipd..
(8) Odvoz odpadkov je organiziran po celotni občini. Odpadki se odvažajo na lokalno deponijo v Leskovcu pri Brusnicah (Mestna občina Novo mesto). Po celotni občini se izvaja in zagotavlja ločeno zbiranje odpadkov v ekoloških otokih. Odvoz odpadkov in ločeno zbiranje odpadkov izvaja Komunala Novo mesto d. o. o. Ureditev zbirno-reciklažnega centra se predvideva pri čistilni napravi na območju GTC Škocjan. Vzhodno od naselja Hudenje se ohranja in razvija območje prevzemnega mesta in razgradnje izrabljenih motornih vozil.
V Občini Škocjan je sedem pokopališč, in sicer v naseljih: Tomažja vas, Dolnja Stara vas, Škocjan, Velike Poljane, Gorenje Dole, Bučka in Dolenje Radulje. Skladno s pričakovano rastjo prebivalstva, predvsem z večanjem indeksa staranja po naravni rasti, je nujna zagotovitev zadostnih prostorskih kapacitet za pokopavanje. Za zagotavljanje teh kapacitet se po potrebi širijo obstoječa pokopališča oziroma gradijo nova. Širitev pokopališča je predvidena v naselju Tomažja vas, izgradnja novega pa v naselju Škocjan.
II.5 OKVIRNA OBMOČJA NASELIJ, RAZPRŠENE GRADNJE IN RAZPRŠENE POSELITVE Z USMERITVAMI ZA RAZVOJ POSELITVE IN CELOVITO PRENOVO
II.5.1 OKVIRNA OBMOČJA NASELIJ, RAZPRŠENE GRADNJE IN RAZPRŠENE POSELITVE
(določitev območij naselij in drugih ureditvenih območij)
(1) Okvirna območja naselij so: Škocjan - Hrastulje, Bučka, Brinjevec, Dobrava pri Škocjanu, Dobruška vas, Dolenje Dole, Dolenje Radulje, Dolnja Stara vas, Gorenje Dole, Gorenje Radulje, Goriška vas pri Škocjanu, Gornja Stara vas, Grmovlje, Hudenje, Jarčji Vrh, Jerman Vrh, Klenovik, Male Poljane, Močvirje, Osrečje, Stara Bučka, Stranje pri Škocjanu, Tomažja vas, Velike Poljane, Zagrad, Zalog pri Škocjanu, Zavinek in Zloganje. Vsebina poglavja je prikazana v grafičnem delu tega OPN, na strateški karti I.3 Usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo s prikazom okvirnih območij naselij in razpršene poselitve.
(2) Drugo ureditveno območje v Občini Škocjan predstavlja območje GTC Škocjan, kjer je predviden razvoj gospodarskih in storitvenih dejavnosti.
(1) Na območju celotne občine se razpršena gradnja pojavlja izven naselij kot posamični stanovanjski objekti, kmetijske stavbe, počitniške hiše, pomožni in drugi objekti. Razpršena gradnja, ki se nanaša na individualne stanovanjske hiše, zgrajene po letu 1967.
(2) Na celotnem območju občine se teži k oblikovni in komunalni sanaciji razpršene gradnje (možnost priključevanja razpršenih gradenj k strnjenim naseljem). Oblikovno sanacijo predstavlja uskladitev z oblikovnimi zahtevami prostorskega akta. Komunalno sanacijo predstavlja priključitev na komunalno infrastrukturo, najmanj na vodovodno in kanalizacijsko omrežje (oziroma drugo ustrezno odvajanje in čiščenje odpadne vode). Na ta način bo zagotovljena njihova prenova ter priključevanje na gospodarsko javno infrastrukturo.
(določitev okvirnih območij razpršene poselitve)
(1) Območja razpršene poselitve kot avtohton poselitveni vzorec se pojavljajo v celotni občini, največ pa na severozahodnem, severovzhodnem in južnem delu občine. Zanje je značilna poselitev nizke gostote, pojav samotnih kmetij, zaselkov, razdrobljenih, razpršenih, raztresenih, razpostavljenih in razloženih naselij ter drugih oblik strnjenih manjših naselij, ki jih tvorijo gruče objektov, povečini zgrajenih pred letom 1967.
(2) Okvirna območja razpršene poselitve so: Blatnik, Blinhrib, Bregance, Breznik, Čučja Mlaka, Dule, Gabrnik, Goriška Gora, Gosenk, Hrastenk, Hrastje, Jelendol, Jerman Vrh, Kamnike, Ločnik, Mačkovec pri Škocjanu, Modruša, Osredek, Otresk, Pečica, Podstopno, Rink, Ruhna vas, Segonje, Sleme, Stara Bučka, Stopno, Štrit, Zaboršt, Zabrečec, Zloganjska Gora. Območja razpršene poselitve se pojavljajo tudi izven naštetih okvirnih območij, večinoma kot posamezna kmetijska gospodarstva.
(3) Območja posebne oblike poselitve (območja za vinogradništvo in sadjarstvo) na gričevnatih predelih občine, kjer se ohranja poseben vzorec razpršene poselitve (zidanice, vinski hrami, kašče, pomešani s stanovanjskimi objekti), so: območje ob naselju Ruhna vas, Vinji Vrh, posamezna območja med Osrečjem in območjem ob naselju Dolnja Stara vas, Mrzla Gora, Hrastenk, Lepi Stan - Stara Vina, Zagraška Gora, Goriška Gora, Segonje, območje ob naselju Stara Bučka, Stopno, Gradec, Pijana Gora, Gurce, Sela in območje na vzhodni strani naselja Dolenje Radulje.
(usmeritve za razvoj razpršene poselitve)
(1) Na območjih razpršene poselitve se obstoječe gradnje ohranjajo, oblikovno in funkcionalno nadgrajujejo ter komunalno opremljajo, kjer je to okoljsko, oblikovno in ekonomsko smiselno. Praznjenje se preprečuje tako, da se spodbuja ohranjanje kmetijske in gozdarske dejavnosti, razvoj dopolnilnih dejavnosti, vezanih na odprti prostor (drobna obrt, domača obrt, čebelarstvo, turizem na kmetiji …), razvoj gostinstva, turizma ter nekaterih poslovno-storitvenih dejavnosti.
(2) Območja razpršene poselitve, ki kot avtohtoni poselitveni vzorec prispevajo k prepoznavnosti ali ohranjenosti kulturne krajine, se ohranja in varuje z obnovo, prenovo oziroma spremenjeno rabo obstoječih, zakonito zgrajenih objektov; z nadomestno gradnjo zakonito zgrajenih objektov ter z novogradnjami, v kolikor gre za funkcionalno zaokrožitev komunalno opremljenih zemljišč. Na območjih razpršene poselitve se zagotavljajo zadostne površine za stanovanjsko gradnjo in za potrebne okoljsko sprejemljive dejavnosti v obsegu, ki je potreben za ohranjanje poselitve. Možen je notranji razvoj in posamezne zaokrožitve stavbnih zemljišč (povečanje stavbnih zemljišč do 20 % vseh stavbnih zemljišč v posameznem območju razpršene poselitve), ki so potrebne zaradi ohranjanja ali razvoja dejavnosti.
(3) Pri načrtovanju objektov je potrebno upoštevati vzorec obstoječe razporeditve objektov, velikost objektov ter s tem ohranjati in razvijati kulturno krajino.
(4) Na območjih razpršene poselitve Jelendol in Mačkovec pri Škocjanu se predvidi prenova posameznih zapuščenih ali dotrajanih objektov. Pri prenovi je potrebno ohraniti tradicionalne urbanistične, arhitekturne in krajinske značilnosti območja ter pri novogradnjah upoštevati zakonitosti tradicionalne tipologije.
(5) Z namenom ohranjanja in razvoja območij posebne oblike poselitve (območja za vinogradništvo in sadjarstvo) se na teh območjih omogoča razvoj kmetijstva z dopolnilnimi dejavnostmi s poudarkom na vinogradništvu in sadjarstvu, razvoj turizma v povezavi s kulturno krajino, kulturno in naravno dediščino ter prenovo stavbnega fonda.
II.5.2 USMERITVE ZA RAZVOJ POSELITVE IN CELOVITO PRENOVO
(razvoj naselij in drugih ureditvenih območij)
(1) Prostorski razvoj gradnje se usmerja in načrtuje na razpoložljivih prostih, degradiranih in nezadostno izkoriščenih površinah stavbnih zemljišč znotraj obstoječih naselij. Prenova in notranji razvoj naselja imata prednost pred širitvijo.
(2) Notranji razvoj je predviden v naseljih: Dobrava pri Škocjanu, Hudenje, Gorenje Radulje, Škocjan - Hrastulje. Notranji razvoj je predviden tudi v drugem ureditvenem območju GTC Škocjan. V teh naseljih in drugih ureditvenih območjih se predvideva zgoščevanje grajenih struktur znotraj obstoječih stavbnih zemljišč, in sicer tako, da se dopolni obstoječa struktura, kjer je to oblikovno in funkcionalno smiselno. Zagotavlja se uravnoteženo razmerje med grajenimi in zelenimi površinami ter povezave z odprto krajino.
(3) Širitve so predvidene v naseljih na območju Občine Škocjan in v drugem ureditvenem območju GTC Škocjan.
(4) Območja delne prenove se določijo v naseljih Bučka, Dolnja Stara vas, Dolenje Radulje, Goriška vas, Močvirje, Osrečje, Velike Poljane in Zagrad. V teh naseljih se nahajajo posamezne zapuščene ali dotrajane domačije in drugi objekti, za katere je značilna neustrezna kakovost bivanja in neprimerna komunalna opremljenost. Pri prenovi je potrebno ohraniti tradicionalne urbanistične, arhitekturne in krajinske značilnosti naselja ter pri novogradnjah upoštevati zakonitosti tradicionalne tipologije. V naselju Bučka je predvidena tudi revitalizacija naselbinskega jedra s poudarkom na ureditvi javnih in prometnih površin.
(5) Celovita prenova naselja se izvede v Škocjanu, kjer se ustrezno prenovi naselbinsko jedro naselja, ki predstavlja tudi naselbinsko dediščino. Prenova naselja se izvede v okviru občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN) s ciljem zagotavljanja varstva kulturne dediščine ter kakovostnih bivalnih razmer in razvojnih možnosti.
(6) V vseh naseljih se predvideva zaokroževanje in zapolnjevanje vrzeli (povečanje stavbnih zemljišč do 20 % vseh stavbnih zemljišč v naselju), kjer je to oblikovno in funkcionalno smiselno. Nova območja za pozidavo morajo biti dostopna in z možnostjo priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo, zagotovljeno pa mora biti tudi varovanje naravnih in kulturnih kakovosti prostora ter varstvo okolja.
(usmeritve za razvoj dejavnosti)
(1) Pri razporejanju dejavnosti v prostoru se izhaja iz do sedaj veljavne planske razporeditve dejavnosti in izoblikovanih ciljev prostorskega razvoja, ki je bila redefinirana glede na novo stanje in pogoje v naseljih.
(2) Preplet stanovanjske dejavnosti z družbenimi, storitvenimi dejavnostmi ter zelenimi površinami se določa v naseljih Škocjan in Bučka, v ostalih naseljih pa se določa prevladujoča stanovanjsko-kmetijska dejavnost s spremljajočimi storitvenimi in družbenimi dejavnostmi.
(3) Oskrbne in storitvene dejavnosti so nanizane in se razvijajo predvsem v Škocjanu in na Bučki. Administrativni in družbeno-upravni center občine predstavlja naselje Škocjan.
(4) V Škocjanu se zagotavlja prostorske možnosti za razvoj splošnega zdravstva, zobozdravstva in preskrbe z zdravili ter z drugimi zdravstvenimi pripomočki. Za višje nivoje zdravstvene oskrbe se občina navezuje na zdravstveno oskrbo v Šentjerneju in Novem mestu.
(5) V občini deluje ena matična osnovna šola Frana Metelka v Škocjanu, ki ima podružnico na Bučki. Ta skupaj z vrtcem pokriva celotno območje občine. Zaradi naraščanja števila otrok so predvidene širitve obstoječih objektov osnovne šole in vrtca ter širitev zunanjih igrišč. Za potrebe povečanja kapacitet po pokritih športnih površinah je predvidena tudi širitev telovadnice v matični osnovni šoli v naselju Škocjan, kar prestavlja edini tovrsten objekt v občini.
(6) Površine športno-rekreacijskih dejavnosti se zagotavlja v okolici Osnovne šole Frana Metelka v naselju Škocjan (telovadnica in zunanje igrišče), v Škocjanu ob vodotoku Radulja, v Hrastuljah za otroško igrišče, na Bučki ob podružnični osnovni šoli, v Grmovljah v bližini avtoceste, v Dolenjih Dolah in v naselju Štrit. Po potrebi se načrtuje tudi nova območja, ki bodo omogočala razvoj športno rekreacijskih dejavnosti.
(7) Proizvodne, obrtne in storitvene dejavnosti se primarno umešča na območje GTC Škocjan. Druge poslovne in uslužno-obrtne dejavnosti se lahko umešča v naselje Škocjan. Poslovno-obrtno dejavnost se razvija tudi na lokacijah obstoječih tovrstnih dejavnosti v posameznih naseljih, vendar do mere, ki je še združljiva s stanovanjsko rabo.
(urbanistično oblikovanje naselij)
(1) Urbanistični načrt se izdela za naselji Škocjan in Hrastulje, ki sta med seboj prostorsko in funkcijsko povezani ter za naselje Bučka. Za naselja Škocjan, Hrastulje in Bučka je potrebno upoštevati usmeritve urbanističnega oblikovanja iz podrobnejšega dela urbanističnega načrta.
(2) Pri izdelavi urbanističnega načrta je poudarek na celostnem prostorskem razvoju družbenih dejavnosti, opredeljevanju javnih odprtih in zelenih površin, oblikovanju zelenih cezur, ureditvi prometa v naselju in zagotavljanju površin za mirujoči promet, predvsem pa celostnem urejanju naselja z vidika urbanističnega, arhitekturnega in krajinskega oblikovanja.
(3) Zlivanje posameznih poselitvenih celot se z zelenimi cezurami preprečuje v naseljih: Zloganje-Brinjevec, Brinjevec-Škocjan, Škocjan-Zavinek, Bučka-Jerman Vrh, Bučka-Jarčji Vrh. Na območjih, kjer obstaja tendenca združitve dveh ali več naselij, se ohranja namenska raba kmetijskih oziroma gozdnih zemljišč ali nepozidanih zelenih površin. Z ohranjanjem in poudarjanjem zelenih cezur med posameznimi naselji se povečuje strukturna kompleksnost, čitljivost v prostoru in prostorska identiteta naselja. Zelene cezure se ohranja tudi z namenom ohranjanja ekoloških koridorjev v širšem prostoru. Na ta način se omogoča bolj neposreden stik in intenzivnejše prepletanje ter funkcionalno povezovanje med grajenimi strukturami oziroma naseljem in odprto krajino.
(4) V občini je prepoznanih šest različnih morfoloških tipov naselij: gručasto naselje, obcestno naselje, zaselek, razdrobljeno naselje, razloženo naselje, in t. i. zidaniško naselje. Med obcestna naselja sodijo: Dolnja Stara vas, Zloganje, Osrečje, Zavinek in Dobruška vas. Med zaselke sodijo: Jelendol (in Otresk), Stopno, Mačkovec, Čučja Mlaka in Ruhna vas. Med razdrobljena naselja sodijo: Štrit, Dule, del Stare Bučke in Stopno. Med razložena naselja sodijo: Hudenje, Dobrava in Stranje. Zidaniška naselja so: Segonje, Goriška Gora in Gabrnik. Večina naselij v Občini Škocjan je gručastih, mednje sodijo vsa ostala naselja. Če je le mogoče, naj razvoj naselij upošteva značilne poselitvene vzorce.
(5) Naselje Škocjan v povezavi s Hrastuljami se še naprej razvija kot območje urbane poselitve. Pri razvoju poselitve se v naselju Škocjan v povezavi s Hrastuljami teži k večji urbanizaciji. V ostalih naseljih se ohranja pretežno ruralen tip poselitve.
(oblikovna podoba naselij)
| (1) | Ohranja se prepoznavnost naselij kot celote in posameznih območij v naseljih, ki se prenavljajo ali na novo načrtujejo. Arhitekturna prepoznavnost se krepi z načrtnim urejanjem in prenovo naselij, z upoštevanjem kakovostnih tradicionalnih prvin arhitekture in s pretehtanim uvajanjem sodobnih načel arhitekturnega, urbanističnega in krajinskega oblikovanja. Pri tem se upoštevajo načela kakovostnega bivalnega okolja, ki se med drugim zagotavlja z ustrezno gostoto zazidave, z urejanjem odprtih, predvsem javnih površin, kakovostnim oblikovanjem, racionalno rabo prostora in z ureditvami za racionalno rabo energije. |
| (2) | Pri urejanju podeželskih naselij se upošteva tradicionalno strukturo ohranjenih kvalitetnih vaških jeder in njihove značilne podobe silhuet in robov kot delov kulturne krajine. S kvalitetno prenovo dela naselja in posameznih objektov se vzpodbuja notranji razvoj. Nove kmetije se praviloma gradijo na robu vasi, opuščeni objekti v vasi pa se preurejajo za potrebe stanovanj ali turistične ponudbe in drugih dopolnilnih dejavnosti. |
| (3) | Zaradi varovanja kakovostnih značilnosti naselij, zlasti tistih, ki so del naselbinske dediščine, se upošteva in ohranja njihov naselbinski videz. Kulturno dediščino je potrebno upoštevati kot dejavnik kakovosti bivalnega okolja in kot razvojni potencial. Odstopanje je možno le v primeru, da pomeni novo oblikovno in prostorsko kakovost in je ta sprejemljiva tudi z vidika varstva kulturne dediščine. |
| (4) | Razvoj naselij se prilagaja reliefnim razmeram, vodotokom in obvodnim prostorom, smerem komunikacij in morfologiji obstoječe zazidave. Na ravninskih predelih se naselja zaokrožujejo na način, ki omogoča ohranjanje vizualne podobe s tipologijo strnjenih vasi. |
(5) Ohranjajo in prenavljajo se jedra naselij in drugi prostorsko ter programsko najpomembnejši deli naselij. Kakovostni robovi naselij ter vidno izpostavljene lokacije (cerkve ipd.), pasovi vegetacije, zelena območja ob vodotokih in druge prostorske prvine, ki so pomembne za prepoznavnost naselja, se varujejo, tako da se vanje z novogradnjami ne posega.
(koncept razvoja naselja Škocjan)
| (1) | Zagotavlja se razvoj naselja Škocjan, vključno s Hrastuljami, kot programsko, funkcionalno, strukturno in oblikovno urejenega ter prepoznavnega občinskega središča. Razvoj naselja se prilagaja naravni prostorski zgradbi, tako da se dolgoročno ohranja kakovosten urban nepozidan prostor (obvodni prostor Radulje in pritokov). Poselitev se oblikuje kot urbana struktura z večjo gostoto objektov, kar predvsem velja za nova jedra pozidave in območja prenove. |
| (2) | V razvoju urbaniziranega območja se upošteva koncept razvoja naselja Škocjan, ki temelji na: |
– Ohranjanju prepoznavnih morfoloških značilnosti: dolgoročno se ohranja strnjeno pozidano območje starega naselbinskega jedra; vedute na višinsko dominanto cerkve sv. Kancijana; zelene cezure med sosednjimi naselji kot nepozidane zelene površine ali kmetijske površine; nepozidane zelene površine ali kmetijske površine, ki se zajedajo v grajeno tkivo; zelene robove gozdov, ki obdajajo naselje na jugozahodni in severozahodni strani ter drevesne in grmovne mejice na kmetijskih površinah predvsem ob vodotokih.
– Urbanizaciji naselja: ob državnih cestah se oblikujejo poteze urbane pozidave in zunanjih ureditev. To velja za prostore ob regionalni cesti v smeri sever–jug, za območja notranjega razvoja na območju Logič in v starem naselbinskem jedru naselja v skladu z ohranjanjem identitete tega območja. Urbanizacija naselja vključuje mestotvorno snovanje novih objektov in zunanjih ureditev ter preoblikovanje obstoječih. Posebej pomembne so tudi lokacije na križiščih obstoječih in načrtovanih vpadnic, kjer se praviloma oblikujejo območja prepoznavnih javnih dejavnosti ter objektov in zunanjih ureditev.
– Ureditvi naselij za kolesarje in pešce: naselja se opremi s hodniki za pešce prednostno ob regionalnih cestah, z gosto razvejanimi peš in kolesarskimi povezavami ter peš površinami. Sem spada tudi urejanje, sanacija ter oprema omrežja javnega prostora naselja (oblikovanje drevoredov ob južni vpadnici, ureditev trga v naselbinskem jedru, oblikovanje zelenih površin in igrišč, manjših javnih prostorov za srečevanje občanov, prireditve ipd.).
– Usklajeni namenski rabi prostora: načrtuje se medsebojno dolgoročno usklajena namenska raba prostora, pri kateri bodo stanovanjska območja ustrezno oddeljena od za njih najbolj motečih proizvodnih dejavnosti in bodo hkrati dosežene najmanjše oddaljenosti do dnevno potrebne oskrbe, kjer bo zadostna opremljenost s skupnimi in zelenimi površinami za potrebe stanovanjskih območij. Načrtovane so širitve za potrebe, oblikovanja javnih parkovnih (zelenih) in obvodnih površin ter ureditev območja Logiče za namen stanovanjske in poslovne gradnje.
– Cilju bivalno privlačnega naselja: omogoči se notranji razvoj stanovanjskih območij za različne skupine prebivalcev z visoko kakovostjo bivanja. Hkrati se ureja in komunalno sanira obstoječa stanovanjska območja. Ta območja se bo v čim večji meri povezovalo s pešpotmi ali hodniki za pešce z javnimi zelenimi površinami naselja (zelenicami, igrišči, otroškimi igrišči ipd.) in z območji dejavnosti za dnevno oskrbo in skupnimi programi.
| (3) | Razporeditev dejavnosti: v naselju Škocjan se zagotavljajo površine za stanovanjsko gradnjo, prednostno v obliki organizirane gradnje. Prioritete za stanovanjsko gradnjo so na komunalno opremljenih območjih obstoječih stavbnih zemljišč. V naselju Škocjan se načrtujejo večje širitve zelenih, športno-rekreacijskih površin, površin za pokopališče in manjša širitev za potrebe stanovanjske gradnje ob ureditvi trase obstoječe ceste. Poslovno-storitvene in oskrbne dejavnosti se umeščajo znotraj naselja na dobro prometno dostopne površine. Družbene dejavnosti se razvijajo na obstoječih lokacijah. |
(4) Infrastruktura: Dosedanje prometno omrežje se vzdržuje in se nadalje razvija v skladu s prostorskimi potrebami in potrebami gospodarskega razvoja. Obstoječe prometno omrežje je ustrezno razvejano. Na območjih notranjega razvoja se ureja nove javne dostope. Zagotavlja se tudi nove površine za mirujoči promet (P+R) na severni vstopni točki v naselje Škocjan iz smeri Zbur. Na območju med cerkvijo in občinsko stavbo se predvideva ukinitev javnega parkirišča z namenom ureditve trga, ki bo povezoval javne funkcije v neposredni bližini. Zagotavljanje nadomestnih površin za mirujoči promet se predvideva na zahodni strani kulturnega doma (Metelkov dom), kot širitev obstoječega javnega parkirišča. Naselje se opremi s peš in kolesarskimi povezavami in peš površinami. Zagotavlja se dograditev in izgradnja omrežja in objektov za odvajanje in čiščenje odpadnih voda (navezave na čistilne naprave). Z gradnjo novih transformatorskih postaj se zagotavlja ustrezne napetosti v električnem omrežju.
| (5) | Urbanistično in krajinsko urejanje: Zagotavlja se postopna prenova naselbinskega jedra naselja Škocjan in intenziviranje ekstenzivno izkoriščenih površin znotraj naselja. V središču naselja se predvsem ohranja sedanja struktura in morfologija pozidave, namenska raba objektov (pretežno družbene, poslovne in mešane dejavnosti, stanovanja) ter obseg in namembnost odprtih površin. Stanovanjska območja morajo biti ustrezno oddaljena od najbolj motečih dejavnosti. Pri razvoju navznoter se zagotavlja dolgoročna ohranitev obvodnega prostora vodotoka Radulja in njenih pritokov, drevesnih in grmovnih omejkov ob vodotokih, gozdnih robov, ki obdajajo naselje, ter kmetijskih površin, ki se zajedajo v grajeno tkivo naselja, saj ustvarjajo stopalne kamne za živali in zagotavljajo vitalen stik naselij z zelenim zaledjem. Ohranjajo se tudi zelene in druge odprte površine, otroška in športna igrišča, igrišča pri osnovnih šolah. Prostorski razvoj naselja Škocjan je usmerjen v oblikovanje prepoznavne urbane strukture občinskega središča. Vsa stanovanjska območja in praviloma tudi območja družbenih dejavnosti se navežejo na zelene površine v naseljih in njihovega zaledja ter opremijo z infrastrukturo za dnevno oskrbo, s skupnimi programi naselja ter ureditvami skupnih odprtih površin, zelenic in igrišč. Zagotavlja se urejanje, sanacija ter oprema omrežja javnega prostora naselja, parkirišč ob robu naselja, zadostnih površin za mirujoči promet, zagotavljanje ustreznih profilov cest in ulic in s tem oblikovanje kakovostnega uličnega prostora, oblikovanje drevoredov ob vpadnicah, urejanje trgov, parkov in drugih odprtih površin ter igrišč v stanovanjskih območjih, prostorov za srečanja občanov, prireditve. |
(koncept razvoja naselja Bučka)
Naselje Bučka se v čim večji meri razvija navznoter, s pozidavo prostih površin, ki jih po urbanistični in krajinski presoji ni smiselno ohranjati nepozidanih ter niso del zelenega sistema naselja. V primerih zapolnjevanja in zaokrožanja obstoječih stavbnih zemljišč se širitve naselja načrtujejo tudi kot posamična stavbna zemljišča. Za jedro naselja Bučka je predvidena posamična sprotna prenova kakovostnega stavbnega fonda (predvsem objekti kulturne dediščine) in odprtih javnih površin. Z ureditvijo trga in večnamenskega prostora pred kulturnim domom se oblikuje bolj jasno središče naselja. Širitve naselja v prihodnosti naj se usmerja zlasti na zahodni del naselja, kjer je teren razmeroma raven in dobro dostopen. Prepreči naj se zlivanje z naselji Jerman Vrh in Jarčji Vrh.
II.6 USMERITVE ZA RAZVOJ V KRAJINI
II.6.1 RAZVOJNA OBMOČJA ZA POSAMEZNE DEJAVNOSTI, KI SO VEZANE NA NARAVNE VIRE
(1) Razvoj kmetijske panoge v Občini Škocjan je usmerjen v naslednje cilje:
– stabilna pridelava varne in kakovostne hrane ter čim višje stopnje samooskrbe in čim višja stopnja ekološko pridelane hrane,
– varno kmetijstvo brez gensko spremenjenih organizmov,
– ohranjanje poseljenosti in obdelanosti podeželja ter krajine,
– ohranjanje rodovitnih kmetijskih zemljišč,
– varstvo kmetijskih zemljišč pred onesnaženjem in nesmotrno rabo, ohranjanje in izboljšanje virov za trajnostno pridelavo hrane ob uresničevanju načel varstva okolja ter ohranjanja narave in genskih virov,
– trajno povečevanje konkurenčne sposobnosti kmetijstva in zagotavljanje primerne dohodkovne ravni kmetijskim gospodarstvom.
(2) Večje kmetije, ki so že usmerjene v živinorejo, se spodbuja v širitev te dejavnosti. Na severnem delu občine, kjer je delo s kmetijskimi stroji zaradi prevelikega nagiba oteženo, se spodbuja že uveljavljeno dejavnost pašništva (ovčereja in konjereja). Na tem območju, ki je razmeroma dobro naravno ohranjeno in neobremenjeno z vidika onesnaženosti, se spodbuja sonaravno kmetijstvo in usmeritev v ekološko pridelavo.
(3) Za zagotavljanje prehranske varnosti in čim višje stopnje samooskrbe za prehrano prebivalstva občine se spodbuja razvoj poljedelstva v smeri zasajevanja kultur, ki pomenijo neposredno hrano za ljudi. Razvoj poljedelstva in zelenjadarstva se spodbuja na območjih, kjer so naravne danosti za to dejavnost primerne (relief, odsotnost poplav). Kjer je teren manj primeren in v ustrezni oddaljenosti od avtocestnega koridorja, se spodbuja sonaravne oblike poljedelstva.
(4) Na celotnem območju občine se spodbuja ohranjanje travniških sadovnjakov kot kvalitetnega vzorca v kulturni krajini, predvsem pa se spodbuja dejavnost sadjarstva na območjih za vinogradništvo in sadjarstvo.
(5) Med pomembne panoge kmetijstva v Občini Škocjan, katere gričevnati del se nahaja znotraj posavske vinorodne dežele (vinorodni okoliš Dolenjske), sodi tudi vinogradništvo. Vinogradniška kulturna krajina predstavlja način preprečevanja zaraščanja površin na območju višje ležečih (strmih) površin in razvojni potencial za turistične dejavnosti (t. i. »zidaniški turizem«). Vinogradništvo se kot pomembna panoga kmetijstva in priložnost za razvoj turizma (t. i. »zidaniški turizem«) spodbuja na obstoječih vinogradniških območjih, kjer so primerne lege za vinogradništvo.
(6) Spodbuja se vzdrževanje in oblikovanje ter ohranjanje kulturne krajine podeželja (ohranjanje vinogradov, travniških sadovnjakov, usmerjanje živinoreje v pašništvo na kmetiji), ohranitev poseljenosti celotnega prostora občine, ohranitev kmetijske proizvodnje ter zagotavljanje večjih dohodkov kmetij z dopolnilnimi in drugimi s kmetijstvom povezanimi dejavnostmi. Ohranjajo se kmetijska zemljišča z visokim pridelovalnim potencialom kot virom za izvajanje gospodarske dejavnosti in spodbuja se taka kmetijska raba zemljišč, ki omogoča ohranjanje kakovostne kulturne krajine in varstvo naravnih virov (upoštevanje omejitev vodovarstvenih območij, upoštevanje omejitev Nature 2000). Pri nadaljnjem razvoju kmetijstva v občini se zagotavlja prilagajanje naravnim razmeram in hkrati razvijanje novih, tržno zanimivih oblik pridelovanja hrane.
(7) Na območjih, kjer so ugodne razmere za razvoj kmetijstva, se po potrebi lahko urejajo zbiralniki padavinske vode in vodna zajetja. Na območjih varstva vodnih virov se spodbuja sonaravne oblike kmetijstva. Neavtohtone kulture, ki bi zahtevale specifične ureditve, ukrepe in s tem spremembo krajinskih vzorcev, se ne uvajajo.
(8) Pri dimenzioniranju kmetijskih gospodarskih objektov (novogradnje, prenove) se na celotnem območju občine smiselno upoštevajo dimenzije in proporci obstoječih zakonito zgrajenih objektov. Večje dimenzije kmetijskih objektov so dopustne po predhodni prostorski, okoljski, tehnološki in ekonomski utemeljitvi.
(9) Spodbuja se razvoj dopolnilnih dejavnosti na kmetijah, tudi takih, ki niso neposredno vezane na kmetijsko pridelavo, vendar predstavljajo dodatne priložnosti za izboljšanje dohodkovnega položaja kmetijskega gospodarstva in za ustvarjanje novih delovnih mest. Spodbuja se razvoj turizma na kmetijah ter omogoči izgradnja dodatnih objektov in ureditev ustreznih površin za prostočasne dejavnosti. Hkrati se kmetijam zagotovijo ustrezne prostorske možnosti za oblikovanje kompleksne turistične ponudbe.
(10) Spodbuja se vzpostavljanje kmetijskih zemljišč na površinah v zaraščanju in na degradiranih območjih.
(11) Zaradi razdrobljenosti kmetijskih zemljišč se spodbuja komasacije (vključno z menjavo parcel za potrebe komasacij). Tehnološka prilagoditev in sprememba parcelacije se zagotavlja v logičnih vzorcih, ki morajo povzemati razmerja v zgradbi sedanje kulturne krajine.
(12) Vsebina poglavja je prikazana v grafičnem delu tega OPN, na strateški karti I.4.1 Usmeritve za razvoj v krajini.
(1) Spodbuja se sonaravno gospodarjenje z gozdovi, ki bo ob zagotavljanju ekoloških in socialnih funkcij gozdov v večji meri izkoristilo gospodarske potenciale gozdov in je usmerjeno v pridelavo kakovostnega lesa z namenom ohranitve in razvoja kmetij ter podeželja. Gozdove se ohranja ob hkratnem upoštevanju razvojnih potreb gozdarstva in drugih dejavnosti, ki imajo v gozdu oziroma gozdnem prostoru svoj interes.
(2) Na območju občine se nahaja nižinski poplavni Krakovski gozd, ki je del območja Nature 2000 in kjer se gozd ohranja kot habitat.
(3) Dopustne so krčitve gozdov v kmetijske namene in krčitve zaradi GJI, varstva okolja, narave in kulturne dediščine, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter v drugih primerih, če krčitve dopušča predpis. Zaplate gozdov sredi sklenjenih ravninskih kmetijskih površin in posamezna markantna drevesa se ohranja kot stopalne kamne za prehajanje živali v ekosistemu kulturne krajine.
(4) Za omogočanje gospodarske rabe gozdov s poudarjeno lesno-proizvodno funkcijo se zagotavljajo dostopi do gozdnih zemljišč. Gozdovi se z gozdnimi vlakami odpirajo v skladu z detajlnimi sečno-spravilnimi načrti. Načrtovanje mora temeljiti na optimalnem trasiranju glede na lastnosti terena, na erodibilnih terenih in večjih nagibih se uredi odvodnjavanje. V primeru gradnje novih javnih cest ali rekonstrukcije že obstoječih, pomembnih za gozdno proizvodnjo, se na podlagi prostorske preveritve opredelijo območja za gozdno proizvodnjo ob cesti z elementi, ustreznimi za prevoz gozdarskih vozil. Uredijo se priključki vlak, skladiščnih in rampnih prostorov, obračališč in nakladališč. Uredi se režim prometa po gozdnih cestah z zapiranjem posameznih odsekov. Gradnja in vzdrževanje prometnic morata biti v skladu z načeli varovanja narave in kvalitete prostora, pri določanju trase pa je treba upoštevati ekološke in socialne funkcije gozdov. Vzdrževanje gozdnih cest naj v okviru razpoložljivih sredstev poteka selektivno glede na prometno obremenitev.
(5) Gozdnogospodarski posegi v gozd in gozdni prostor so naravnani tako, da se ohranja ugodno stanje vseh avtohtonih vrst v gozdnem ekosistemu. Zato se dela v gozdu opravljajo v času in na način, ki je za živalske vrste čim manj moteč. Pri lovnem gospodarjenju se vzpostavlja ustrezna številčnost divjadi, poleg tega pa se zagotavlja redna košnja košenic in gozdnih jas, s čimer se vzdržuje prehrambena baza za divjad.
(1) Najizrazitejši površinski vodotok v Občini Škocjan je reka Krka, ki teče po južni meji občine. Reka Krka je s pritokom Radulja oblikovala osrednje območje Občine Škocjan. Drugi pritoki Radulje in Krke so še: Goriški potok, Dolski potok, Hubajniški potok, Čolnišček, Mlaka, Završnik, Tomažjev potok, Martink, Pijavnik, Lošček, Globočna, Vodirk, Rozna, Veliki Rakovnik, Mali Rakovnik, Laknica, Mišnik, Jasenk, Žigmanca, Urbinček in Črni potok. Reka Krka je vodotok 1. reda, vsi ostali navedeni vodotoki so vodotoki 2. reda. Na vzhodnem robu občine se nahaja Štritovsko jezero, ki je nastalo v opuščenem glinokopu. Ob razpršeni poselitvi »Salmič« (Stara Bučka) je pri izviru Gomilnik prisotno stoječe vodno telo. Novo predvideno stoječe vodno telo se umesti na jug naselja Hudenje.
(2) Pri načrtovanju prostorskih ureditev in dejavnosti na območju vodnih zemljišč se upošteva:
– da se prostorske ureditve in dejavnosti, ki niso vezane na vodo, umeščajo izven območij, kjer je voda stalno ali občasno prisotna ter v ustreznem odmiku, tako da se na priobalnem zemljišču ohranjata nepozidanost in javna dostopnost;
– da se z ureditvami ne poslabšuje stanja voda in vodnega režima oziroma se zagotovijo izravnalni ukrepi;
– da se ohranjajo retenzijske sposobnosti območij in zagotavlja njihova ponovna vzpostavitev, če je to mogoče; kadar je izkazan javni interes, je spreminjanje obsega retenzijskih površin ali vodnega režima možno le ob ustrezni nadomestitvi teh površin in izvedbi izravnalnih ukrepov, ki zagotavljajo, da se ne poslabšujeta vodni režim in stanje voda;
– da se premostitve voda in gradnje na vodnem ter priobalnem zemljišču načrtujejo tako, da je zagotovljena poplavna varnost ter da se ne poslabšujeta stanje voda in vodni režim.
(3) Zagotavlja se neškodljiv dostop do vodnega dobra in dopušča se splošno rabo vodnega dobra, razen v primerih, ko je to onemogočeno zaradi objektov, ki jih določa zakon o vodah. Na vodnem ali priobalnem zemljišču ni dopustno postavljati objektov ali drugih ovir, ki bi preprečevale prost prehod ob vodnem dobrem.
(4) Pri urejanju vodotokov se vzpostavijo naravno oblikovane struge in obrežja. Na Radulji, Krki in pritokih se opravljajo le vzdrževalna dela, ki so nujna za zagotavljanje stabilnosti vodnega režima. Vzpostavijo se tudi ustrezni režimi rabe in vzdrževanja obvodnega prostora Radulje, Krke in pritokov, vzdržujejo se vodni objekti na teh vodotokih. Pri neobhodnih oziroma začasnih zajezitvah vodotokov in odvzemu voda iz njih mora ostanek pretoka oziroma akumulacija vode zagotavljati primerne pogoje za ohranitev in razvoj vodnih in obvodnih biotopov – izvedba zajezitve mora zagotavljati in ohranjati obseg, celovitost in povezanost habitatov vrst, vezanih na vodotok oziroma ekološko povezanost biotopa pred zajezitvijo in po njej.
(5) Raba vode in ureditve v obvodnem prostoru: vodotoka Krka in Radulja z obvodnim prostorom ter ostala vodna telesa se skladno s prostorskimi možnostmi nameni turističnim in prostočasnim dejavnostim, pri čemer se urejanje dostopov in druge ureditve izvaja ob ohranjanju morfoloških značilnosti vodnih teles in obvodnega prostora, značilnosti posameznih ekosistemov ter kulturnih in doživljajskih značilnosti obvodne krajine. Na vodnem in priobalnem zemljišču se razen v izjemnih primerih ne posega v prostor v pasovih, kot jih določajo predpisi o vodah. Reka Krka je rekreacijsko območje in območje čolnarjenja. Naravna kopališča se skladno z veljavnimi predpisi lahko urejajo na delih Krke, kjer je to mogoče glede na omejitve zaradi varstva narave in voda. Rekreacijska območja se lahko urejajo le tam, kjer je mogoče organizirati oblike dostopa, ki ne pomenijo spreminjanja morfoloških značilnosti voda in kjer rekreacijska raba voda ni v nasprotju z ranljivostjo vodnih ekosistemov. Vzdolž struge Krke se spodbuja ohranjanje plovnosti, ki pomeni dodatno turistično ponudbo občine in način povezave s sosednjo Občino Šentjernej.
(6) Oskrba s pitno vodo, vodo za gospodarsko rabo in vodo za prostočasne dejavnosti se zagotavlja iz vodnih virov v občini. Del občine se oskrbuje iz vodarne Jezero, ki se nahaja na območju Občine Šmarješke Toplice. Raziščejo se možnosti za izkoriščanje še neodkritih in nezajetih vodnih virov (zlasti na gričevnatem območju občine), ki lahko povečajo razvojne potenciale za poselitev ter za turizem in rekreacijo.
(7) Obnovijo in prenovijo se stari mlini in žage ter jezovne zgradbe, ki se lahko namenijo tudi novim rabam, če te rabe zagotavljajo njihov dolgoročni obstoj in niso v nasprotju z režimi varstva in varstvenimi usmeritvami za ohranjanje varovanih območij okolja in narave.
(8) Na območju priobalnih zemljišč reke Krke se površine za ustavljanje in parkiranje vozil urejajo v okviru naselij in obstoječe prometne mreže ter obstoječih dostopnih točk.
(9) Na območjih ohranjanja narave, vezanih na vode:
– se zagotavlja varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti – omogoča se delovanje naravnih procesov na vodah in ob njih, ki zagotavljajo ohranjanje ali vzpostavitev naravne rečne dinamike (pretočnost, hitrost vodnega toka, naravna struktura dna in brežin vodotoka, obseg poplavnih območij);
– se izboljša hidromorfološko stanje reguliranih vodotokov;
– se upošteva ekološke zahteve kvalifikacijskih vrst, ohranja se naravna ohranjenost vodotokov, obstoječih delov razgibanih naravnih brežin, zalivov, mrtvih rokavov, tolmunov in plitvin, mokrišč in vodnih površin v gozdu (mlake, luže in kaluže).
(1) Na območju občine je država podelila rudarsko pravico za gospodarsko izkoriščanje mineralnih surovin na pridobivalnih prostorih »Bučka« in »Bučka – širitev« (peskokop Vejer), ki se nahaja severovzhodno od naselja Dolenje Radulje. Material, izkopan na tem območju, služi tudi za dolgoročno oskrbo občine za potrebe obnavljanja cestne infrastrukture.
(2) Območje izkoriščanja mineralnih surovin se ureja z občinskim podrobnim prostorskim načrtom.
(3) V času izkoriščanja mineralnih surovin, vključno s transportom, se izvajajo ukrepi za zmanjševanje vplivov na okolje, predvsem pa na okoliško poselitev ter objekte in območja kulturne dediščine in naravnih vrednot.
(4) Nelegalni kopi v občini se evidentirajo in sanirajo z uvedbo ustrezne nadomestne rabe prostora ali pa s prepuščanjem naravni sukcesiji. Sanacija nelegalnih kopov se izvaja v skladu z določbami področnega predpisa, ki ureja graditev objektov.
(5) Število nelegalnih kopov se zmanjša z boljšo organizacijo in dostopnostjo mineralnih surovin iz legalnih kopov, pa tudi z drugimi ukrepi (sankcije in izvajanje sanacij). Na bolj naravno ohranjenih predelih se sanacije zagotavljajo predvsem s prepuščanjem naravni sukcesiji. Sanacija površinskih kopov z nadomestno rabo prostora se predvidi na podlagi preveritev predvsem z okoljskega in prostorskega vidika ter ob upoštevanju naravovarstvenih ciljev in ciljev varstva kulturnih in simbolnih kakovosti prostora, tako da nova dejavnost ne bo sprožala novih razvrednotenj v prostoru.
(6) Nezakonite posege v prostoru, ki predstavljajo razvrednotenje, se sanira.
(7) Urejanje razvrednotenih območij se načrtuje s sanacijami, za katere se pripravi ustrezne programe in prostorsko dokumentacijo.
(1) Ohranjajo se potenciali za razvoj turizma in prostočasnih dejavnosti, zagotavlja se ustrezna turistično-rekreacijska infrastrukturna opremljenost (v skladu z razvojnimi potrebami ter v smislu kakovosti in raznovrstnosti ponudbe). Spodbuja se razvoj novih oblik turistične ponudbe na območju občine, razvoj obstoječih turističnih programov, pa tudi razvoj turizma na drugih lokacijah, ki imajo potenciale za turistični razvoj. Poveča se spekter turistične ponudbe, tako vsebinsko z novimi programi, prireditvami, turističnimi proizvodi kot tudi količinsko, predvsem s povečanjem nočitvenih kapacitet različnih vrst. Na podeželju se spodbuja razvoj tržnih niš v okviru razvoja kmetijstva in dopolnilnih dejavnosti, povezanih s turizmom (zidaniški turizem, ekološke kmetije z nastanitvijo), ohranjanja kulturne krajine in skladno s cilji ohranjanja narave in varstva kulturne dediščine ter preprečevanja konfliktov z drugimi rabami. Razvija se različne oblike turizma in prostočasnih dejavnosti, predvsem take, ki se povezujejo s cilji ohranjanja narave (pohodništvo, izletništvo, ogled naravnih znamenitosti), varstvom kulturne dediščine (ogled kulturnih spomenikov), poleg teh pa tudi poslovni in nišni turizem. Pri načrtovanju različnih vrst in oblik turističnih in prostočasnih dejavnosti se upoštevajo varstveni režimi in varstvene usmeritve za ohranjanje varovanih območij narave v prostoru, prepoznavne naravne in ustvarjene kakovosti krajine, obstoječe turistične in rekreacijske ureditve ter varstvo virov za razvoj drugih dejavnosti v prostoru.
(2) Boljšo dostopnost do turističnih območij se zagotavlja tudi z vključevanjem v omrežje obstoječih in novo predvidenih rekreacijskih povezav (pešpoti, učne poti, kolesarske poti, plovne poti, vinske ceste in druge tematske poti). Skladno z naravnimi in ustvarjenimi danostmi, ki so osnova za razvoj turistične ponudbe, se vzdržuje obstoječa turistična infrastruktura, ob upoštevanju prostorskih in okoljskih omejitev pa se razvijajo novi programi in turistična infrastruktura.
(3) Spodbuja se razvoj obstoječih turističnih programov ob Krki z obvodnim prostorom za razvoj vodnih in obvodnih športov, v Zagraškem logu – etnološkem parku na prostem kot cilju izletniškega turizma in na obstoječih turističnih kmetijah. Prav tako se spodbuja razvoj novih oblik turistične ponudbe na območju Štritovskega jezera (npr. ureditev piknik prostora, pri čemer le ta ne sme ogrožati naravne vrednote jezera ter okoliške krajine), na območjih za vinogradništvo in sadjarstvo zdržen razvoj zidaniškega turizma, na celotnem območju občine razvoj turistične ponudbe v okviru dopolnilnih dejavnosti kmetij ter turistične ponudbe, vezane na posamezne naravne in kulturne znamenitosti (cerkve, drugi sakralni objekti, gradovi, mlini …).
(4) V zeliščarskem centru jugovzhodne Slovenije je poleg kmetijskih, gospodarskih, turističnih in rekreacijskih dejavnosti predvideno tudi prirejanje kulturnih prireditev in družabnih srečanj. Te dejavnosti se v parku občasno že izvajajo. V načrtu je ureditev botanične učne poti, prav tako pa postavitev izvirnih lesenih kmetijskih zgradb (stanovanjska hiša in gospodarska poslopja), ki se prenesejo iz soseščine in tako rešijo pred propadom. Ti objekti nudijo možnost namestitve muzejske etnografske zbirke. Objekte nekdanje kmetije v neposredni soseščini parka se obnovi in uredi za turistično ponudbo.
(usmeritve za prostorski razvoj na posebnih območjih, kjer se ohranjajo in razvijajo prepoznavne kvalitete in vrednote prostora, pomembne z vidika krajinskih ter urbanističnih in arhitekturnih značilnosti)
(1) Posebna območja s prepoznavnimi kvalitetami prostora v Občini Škocjan predstavljajo: vinogradniška območja na gričevju, Krakovski gozd, zeliščarski center JV Slovenije, območje Štritovskega jezera, obvodna mokrotna krajina ob Radulji in Krki.
(2) Na območjih prepoznavnosti in naravnih kakovosti se z rabo prostora ohranja krajinske prvine in naravne procese. Varuje se kulturno-zgodovinske prvine, ki jih obeležujejo ostanki zgodovinske poselitve in krajine ter objekti in obeležja zgodovinskih dogodkov, ki so posebne vrednote.
(3) Za območja prepoznavnosti oziroma njihove dele, za katere bo potrebna sanacija ali bodo podane kompleksne razvojne pobude za poseganje izven naselij, se lahko pripravijo občinski podrobni prostorski načrti, ki bodo temeljili na prostorskih oziroma krajinskih preveritvah in utemeljitvah.
(4) Na vseh območjih prepoznavnih kvalitet prostora se z ustreznimi rabami prostora ter ohranjanjem in razvojem primarnih dejavnosti, ki soustvarjajo kulturno krajino, zagotavlja ohranjanje prepoznavnih krajinskih vzorcev (drevesni in grmovni omejki med parcelami, naravna zarast ob vodotokih, nižinski travniki ob vodotokih, travniški sadovnjaki na robu naselij, struktura vinogradniškega prostora).
(5) S prenovami in sanacijami se varuje tudi prepoznana urbanistična dediščina v naselju Škocjan in Dolnja Stara vas.
(ohranjanje naravnih kakovosti)
(1) Ohranjanje naravnih kakovosti se zagotavlja na celotnem območju občine.
(2) Ohranjanje naravnih kakovosti je prednostno predvsem na območjih varstva narave, med katera sodijo zavarovana območja narave, območja Nature 2000, območja naravnih vrednot in ekološko pomembna območja.
(3) Na območju občine se varuje zavarovano območje narave – ev. št. 8127 – Stopno-lipa.
(4) Na območju občine so naslednja ekološko pomembna območja: 61500 – Krakovski gozd, 63600 – Radulja, 65100 – Krka – reka.
(5) Na območju občine so naslednja posebna varstvena območja (Natura 2000): SI5000012 – Krakovski gozd – Šentjernejsko polje, SI3000192 – Radulja, SI3000227 – Krka, SI3000051 – Krakovski gozd.
(6) Varujejo se tudi naravne vrednote številnih zvrsti (površinska geomorfološka, podzemeljska geomorfološka, geološka, hidrološka, botanična, zoološka, ekosistemska in drevesna vrednota). Naravne vrednote se varujejo v skladu z varstvenimi usmeritvami za posamezne zvrsti naravnih vrednot. Z naravnimi vrednotami je potrebno ravnati tako, da se ne ogrozi njihov obstoj. Posegi in dejavnosti se izvajajo na naravni vrednoti, če ni drugih prostorskih ali tehničnih možnosti za izvedbo posega ali opravljanje dejavnosti. Če ni drugih prostorskih ali tehničnih možnosti, se posegi in dejavnost: na površinski in podzemeljski geomorfološki, hidrološki in geološki naravni vrednoti izvajajo v obsegu in na način, da se ne uničijo, poškodujejo ali bistveno spremenijo lastnosti, zaradi katerih je del narave opredeljen za naravno vrednoto, oziroma v obsegu in na način, da se v čim manjši možni meri spremenijo druge fizične, fizikalne, kemijske, vidne in funkcionalne lastnosti naravne vrednote; na drevesni naravni vrednoti izvajajo tako, da se ne zmanjša vitalnosti in ne poslabša zdravstvenega stanja drevesa ter da se ne poslabšajo življenjske razmere na rastišču; na botanični in zoološki naravni vrednoti izvajajo tako, da se ne poslabšajo življenjske razmere rastlin in živali, zaradi katerih je del narave opredeljen za naravno vrednoto, do takšne mere, da bi jim bilo onemogočeno dolgoročno preživetje; na ekosistemski naravni vrednoti izvajajo tako, da se ne spremenijo kvalitete ekosistema ter naravni procesi v njem do takšne mere, da bi se porušilo naravno ravnovesje; na oblikovani naravni vrednoti izvajajo tako, da se ne poslabšajo življenjske razmere za rastline, ki so bistveni sestavni del naravne vrednote, da se ne zmanjša njihova vitalnost ter da se bistveno ne spremenijo oblikovne lastnosti naravne vrednote, pri čemer se na območjih vrtne arhitekturne dediščine posegi in dejavnosti izvajajo v skladu s predpisi s področja varstva kulturne dediščine.
(7) Na območju občine se varujejo tudi habitatni tipi ter prvine biotske raznovrstnosti krajine: visokodebelni travniški sadovnjaki in mejice, zelene površine v naseljih, parkovne površine, skupine dreves, posamezni gozdni otoki v kmetijski krajini, stoječe in tekoče vode (manjši vaški potoki in studenci ter vaške mlake). Na območjih habitatnih tipov se posegi in dejavnosti načrtujejo na način in v obsegu, da se v kar največji možni meri ohranja ali veča naravna razširjenost habitatnih tipov in območij, ki jih posamezni habitatni tip znotraj te razširjenosti pokriva; da se v kar največji možni meri ohranjajo specifična struktura habitatnega tipa in naravni procesi ali ustrezna raba v skladu s predpisi, ki urejajo habitatne tipe; da se ohranja ugodno stanje za te habitatne tipe značilnih rastlinskih in živalskih vrst v skladu z varstvenimi cilji iz predpisov, ki urejajo varstvo zavarovanih rastlinskih in živalskih vrst.
II.7 USMERITVE ZA ZAŠČITO IN REŠEVANJE TER OBRAMBO
II.7.1 OBMOČJA VARSTVA PRED NESREČAMI
(ocena ogroženosti za posamezne nesreče)
(1) Občina ima izdelan Načrt zaščite in reševanja za potres, Načrt zaščite in reševanja za poplave, Načrt zaščite in reševanja za požar in Načrt zaščite in reševanja za prometne nesreče. Osnovni cilj varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami je zmanjšanje števila nesreč ter preprečitev oziroma zmanjšanje števila žrtev in drugih posledic nesreč.
(2) Območje Občine Škocjan sodi v VII. stopnjo potresne ogroženosti po EMS lestvici. Večjih težav v primeru potresa se ne pričakuje, ker na območju občine ni zelo visokih objektov oziroma objektov, na katerih bi lahko prišlo do sekundarne katastrofe v primeru potresa. Hujših poškodb na objektih vrtca Škocjan in na Osnovni šoli Frana Metelka Škocjan ter na Zdravstvenem domu Škocjan, ki se nahajajo na območju VII. stopnje potresne ogroženosti, ni pričakovati, ker so objekti novejši ali novi ter zato protipotresno varno grajeni in odporni na učinke potresa VII. stopnje. To je mogoče pričakovati le pri starejših objektih zgodovinske vrednosti, kot je stara zgradba Župnijski urad Škocjan, domačija Globevnik Škocjan 2, kaplanija Škocjan.
(3) Osrednji nižinski del in južni del občine je potencialno poplavno ogrožen. V prihodnosti prostorski razvoj in širitev poselitve na poplavno ogrožena območja ne bosta posegala. Pred podrobnejšim načrtovanjem rabe prostora na teh območjih se zagotovi preveritev na podlagi področnih predpisov o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda. Izjema so rabe prostora, za katere niso potrebni posebni in večji ukrepi za preprečevanje poplav, kot so npr. ekstenzivni travniki in rekreacijske površine.
(4) V občini so tudi erozijska območja z visoko stopnjo ogroženosti v zahodnem, severozahodnem in severovzhodnem hribovitem predelu. Na teh območjih se prostorske ureditve in posamični posegi v prostor načrtujejo in izvajajo ob upoštevanju običajnih protierozijskih ukrepov, kar vključuje predvsem izbor lokacij za gradnjo izven teh območij. Če se tem območjem ni mogoče izogniti, se zagotovi izvedbo ustreznih strokovnih presoj in tehničnih rešitev, ki zagotavljajo stabilnost objektov.
(5) Potencialno nevarne objekte na območju občine predstavlja bencinska črpalka pri Dolnji Stari vasi, kjer je prisotna višja koncentracija hitro gorljivih snovi, in območje, predvideno za GTC Škocjan, ki je namenjeno za poslovno-proizvodne dejavnosti.
(6) Na potencialno ogroženih območjih se uveljavlja prostorske, urbanistične, gradbene, arhitekturne in druge tehnične ukrepe (npr. orientacija zgradb, strukturne ojačitve, izolacija, tehnična sredstva za alarmiranje ipd.), tako da se preprečijo oziroma zmanjšajo morebitne posledice ter omogoči zaščita, reševanje (evakuacija) in pomoč, za obstoječa območja s strnjeno poselitvijo na ogroženih območjih pa se zagotovi izvedba ustreznih varnostnih ukrepov v ekonomsko sprejemljivih mejah.
(7) Hidrantno omrežje se vseskozi nadgrajuje, s čimer se zagotavlja ustrezne količine požarne vode.
(8) Vsebina poglavja je prikazana v grafičnem delu tega OPN, na strateški karti I.4.2 Usmeritve za zaščito in reševanje ter obrambo.
(varstvo pred škodljivim delovanjem voda)
(1) Osrednji nižinski del in južni del občine je potencialno poplavno ogrožen. Poplavno ogrožena območja se podrobneje prikaže v prikazu stanja prostora. Pred podrobnejšim načrtovanjem rabe prostora na teh območjih se zagotovi preveritev na podlagi področnih predpisov o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda.
(2) V občini se pojavljajo tudi območja erozijske ogroženosti.
(3) Na poplavnih in erozijskih območjih je potrebno prostorske ureditve in dejavnosti izvajati tako, da ne bodo sprožile naravnih procesov, ki lahko ogrožajo poselitev in druge rabe prostora ter človekove dejavnosti. V obvodnih krajinah in mokrotnem svetu se varujejo naravna morfologija strug, obrežna vegetacija ter površinski vodni pojavi v celoti.
(4) Zagotavlja se varnost naselij, zlasti naselja Škocjan, ter pomembnejših infrastrukturnih objektov pred visokimi vodami ter pri tem uveljavlja načelo sonaravnosti. Upošteva se naravna dinamika vodotokov, ohranjajo se retenzijske površine in mokrišča, vode se zadržuje v povirnem delu.
(5) Za potrebe zagotavljanja poplavne varnosti v občini, se predvidijo celoviti ukrepi, ki se natančno določijo na podlagi strokovnih podlag. Točna lokacija ukrepov se določi na osnovi opravljenih potrebnih hidroloških študij.
(1) Prva medicinska pomoč se nudi prioritetno preko splošne in zobne ambulante v Škocjanu, sekundarno, ob večjih intervencijah, pa preko Zdravstvenega doma Novo mesto, Splošne bolnišnice Novo mesto in drugje.
(2) V primeru naravnih ali drugih nesreč se uredi sprejemališča za evakuirane, začasna bivališča, nastanitev prebivalstva, oskrbo z najnujnejšimi življenjskimi potrebščinami ter zbiranje in razdeljevanje humanitarne pomoči. Oskrba ogroženih prebivalcev zajema sprejem, nastanitev in oskrbo s hrano, pitno vodo, obleko in drugimi življenjskimi potrebščinami. Če se zaradi posledic nesreče prebivalci dalj časa ne morejo vrniti na svoje domove, se jih premesti v evakuacijske sprejemne centre oziroma poišče možnost za trajno nastanitev.
(3) Za primer naravnih in drugih nesreč se zagotavljajo površine za pokop večjega števila ljudi na površinah obstoječih pokopališč: Tomažja vas, Dolnja Stara vas, Škocjan, Velike Poljane, Gorenje Dole, Bučka in Dolenje Radulje.
(4) Sile in sredstva za zaščito in reševanje zadostujejo za reševanje ob manjših nesrečah, v primeru večjih nesreč se za pomoč zaprosi sosednje občine in Štab civilne zaščite za Dolenjsko regijo.
(5) V Občini Škocjan se nahaja območje za potrebe varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami Zavinek (telekomunikacijski objekt).
II.7.2 OBMOČJA VARSTVA OKOLJA
(1) Kvaliteto podtalnice in površinskih voda se izboljšuje s celostno ureditvijo čiščenja komunalnih odpadnih voda. Na območju varstva vodnih virov je potrebno upoštevati določbe Odloka o zaščiti vodnih virov na območju Občine Škocjan (Uradni list RS, št. 34/00).
(2) Na območju varstva vodnih virov se usmerja razvoj kmetijstva v sonaravne metode pridelovanja.
(3) Dejavnosti je treba usmerjati izven območij podtalnice in virov pitne vode oziroma njihovo izvajanje prilagoditi tako, da ne predstavljajo nevarnosti za njihovo onesnaževanje.
(4) Vodovarstvena območja za varstvo virov pitne vode se nahajajo: severno od naselja Gorenje Dole, pod naseljem Mačkovec, vzhodno od naselja Močvirje in severno od naselja Bučka. Osnovno varstvo vodnih virov se zagotovi na območjih varstvenih pasov z varstvenimi režimi. Na teh območjih se upoštevajo naslednje usmeritve:
– odpadne vode se čistijo v okviru sistemov za odvajanje in čiščenje odpadnih voda,
– odpadne vode iz objektov, ki jih ni mogoče zajeti v sisteme za odvajanje in čiščenje odpadnih voda, se čistijo z individualnimi čistilnimi sistemi (npr. vodotesne nepretočne greznice, rastlinske čistilne naprave, lagune, individualne biološke kompaktne čistilne naprave …),
– gnojnične jame in gnojišča za živinske fekalne vode morajo biti brez iztoka in vodotesne, uredijo se ustrezne nepropustne gnojne jame ali lagune, gnojevka in gnojnica se odvaža na za to primerne površine,
– vsi lokalni vodni viri (opuščeni ali aktivni vodnjaki v naseljih, kali) se ohranijo oziroma očistijo in ustrezno vzdržujejo.
(5) Vse vodne vire se aktivno zaščiti pred morebitnim onesnaženjem z nadzorom dejavnosti v prostoru, posege na vodovarstvenih območjih pa se presoja skozi analize tveganj ter v skladu z določili pristojnih služb. Na vodovarstvenih območjih se lahko intenzivira dejavnosti samo ob doslednem upoštevanju parametrov zaščite podtalnice.
(6) Dokončno sanacijo vodnih virov in okolja se zagotovi z izgradnjo čistilnih naprav oziroma s čiščenjem odpadnih vod, prvenstveno na vodovarstvenih območjih. Potencialne nove vodne vire se razišče in ustrezno zaščiti.
(7) Vse obstoječe vodne vire je treba varovati pred onesnaženjem in drugimi posegi v prostor v skladu s predpisi o varovanju vodnih virov.
(8) Pri gradnji in drugih prostorskih ureditvah na vodovarstvenih območjih je treba upoštevati državne in občinske predpise, ki se nanašajo na ta območja.
(9) Za posege v prostor na vodovarstvenem območju je treba pridobiti soglasje organa, pristojnega za vode.
(območja za potrebe obrambe)
V Občini Škocjan se opušča območje za potrebe obrambe Zavinek, ki se ga nameni za potrebe varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, zato v občini ni območij, ki bi bila namenjena za obrambne potrebe.
II.8 USMERITVE ZA DOLOČITEV NAMENSKE RABE ZEMLJIŠČ IN PROSTORSKIH IZVEDBENIH POGOJEV
II.8.1 USMERITVE ZA DOLOČITEV NAMENSKE RABE ZEMLJIŠČ
(usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč)
(1) V izvedbenem delu tega občinskega prostorskega načrta so določena območja stavbnih, kmetijskih, gozdnih, vodnih in drugih zemljišč, ki se delijo na podrobnejše namenske rabe prostora. Za območja, za katera se izdela urbanistični načrt, je podrobnejša namenska raba določena v urbanističnem načrtu. Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč so v grafičnem delu OPN prikazane na strateški karti I.5 Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč.
(2) Izhodišča za določitev mej območij in površine namenske rabe prostora so obstoječi prostorski akti Občine Škocjan, pretežna dejanska raba, načrtovana namenska raba, funkcije obstoječih in načrtovanih objektov ter strukturna urejenost prostora.
(3) Izhodišča za določitev mej območij in površin stavbnih zemljišč se določijo in redefinirajo na podlagi prikaza obstoječih stavbnih zemljišč, na podlagi veljavnih upravnih dovoljenj kot tehnični popravki, na podlagi državnih evidenc o dejanski rabi prostora, na podlagi razpoložljivih podatkov iz prostorskega informacijskega sistema kot podlage za prikaz stanja prostora ter na osnovi strokovnih podlag, v katerih so utemeljene potrebe po širitvi stavbnih zemljišč, predviden obseg ter njihova lokacija.
(4) Širitve in zmanjševanja stavbnih zemljišč so zasnovani tako, da omogočajo doseganje ciljev prostorskega razvoja občine in sledijo usmeritvam za razvoj poselitve in usmeritvam za razvoj v krajini. V podeželskih naseljih, vaseh in zaselkih je možna gradnja znotraj vrzeli na nezadostno izkoriščenih površinah in na robovih zaradi izboljšanja pogojev za bivanje in zaradi opravljanja kmetijskih in dopolnilnih dejavnosti.
(5) Poselitev se bo širila predvsem na območju občinskega središča Škocjan ter naselja Bučka. V ostalih naseljih so predvidene manjše širitve. Širitve večinoma predstavljajo zaokrožitve na robu stavbnih zemljišč na račun kmetijskih zemljišč z majhnim proizvodnim potencialom.
(6) Kmetijska in gozdna zemljišča se določijo na podlagi prikaza dejanske rabe in maske gozda. Najboljša in druga kmetijska zemljišča se ob prvi pripravi OPN prikažejo na podlagi prostorskih sestavin planskih aktov občine, upoštevajoč tudi podatke o dejanski rabi prostora in stavbnih zemljiščih za širitev naselij.
(7) Vodna zemljišča se določijo na podlagi dejanskega stanja ob upoštevanju prostorskih sestavin planskih aktov občine, katastrskih podatkov in digitalnih ortofoto posnetkov. Ostale vodne površine, kjer je voda trajno ali začasno prisotna, se opredelijo po pretežni namenski rabi prostora in ne kot vodna zemljišča, pri čemer se pri načrtovanju v prostoru upošteva dejansko stanje na terenu in vodotoke ter stoječe celinske vode obravnava kot vodna zemljišča s pripadajočimi priobalnimi zemljišči in omejitvami, ki izhajajo iz zakonodaje s področja voda.
(8) Druga zemljišča se določijo na podlagi strokovnih podlag ob upoštevanju prostorskih sestavin planskih aktov občine in dejanskega stanja.
(9) Postopek opredelitve območij osnovne in podrobne namenske rabe prostora temelji na usklajevanju naslednjih podatkov in vsebin:
– obstoječe veljavne namenske rabe prostora (Spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnih planov občin Novo mesto in Sevnica za obdobje od leta 1986 do leta 2000 in družbenih planov občin Novo mesto in Sevnica za obdobje od leta 1986 do leta 1990 za območje Občine Škocjan, Uradni list RS, št. 15/98, 112/00, 12/01, 19/01, 119/02, 75/04, 120/08 – digitalna oblika, december 2008);
– zemljiškega katastra (GURS, oktober 2009);
– maske gozda;
– dejanske rabe tal (MKGP – zadnji razpoložljivi podatki);
– območij vodotokov (ARSO, oktober 2010);
– digitalnih ortofoto posnetkov (GURS – zadnji razpoložljivi podatki);
– lastniške in morfološke strukture zemljišč (GURS – zadnji razpoložljivi podatki);
– naravnih značilnosti prostora (relief, ekspozicija …) (GURS);
– fizičnih lastnosti prostora ter predvidene dejavnosti in vrste objektov na tem območju;
– strukturnih značilnosti prostora;
– morfološke značilnosti prostora in grajenih struktur ter značilnosti načrtovanih prostorskih ureditev;
– vseh rezultatov in izsledkov predhodno opravljenih strokovnih podlag in analiz;
– banke cestnih podatkov.
II.8.2 USMERITVE ZA DOLOČITEV PROSTORSKIH IZVEDBENIH POGOJEV
(usmeritve za določitev prostorsko izvedbenih pogojev)
(1) Izvedbeni del OPN določa prostorsko izvedbene pogoje (v nadaljevanju: PIP) za naselja, za območja razpršene poselitve in razpršene gradnje ter za odprti prostor po različnih EUP. PIP določajo vrste dopustnih posegov v prostor glede namena in vrste gradenj ter dopustno izrabo prostora, lego objektov na zemljišču, velikost in oblikovanje objektov, merila za parcelacijo, minimalno komunalno opremo, merila za priključevanje objektov na GJI in grajeno javno dobro, skupna merila in pogoje za celostno ohranjanje kulturne dediščine, ohranjanje narave, varstvo okolja in naravnih dobrin ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami. Določena so tudi merila in pogoji za gradnjo objektov zunaj območij stavbnih zemljišč ter za pripravo občinskih podrobnih prostorskih načrtov (OPPN).
(2) Poselitvena območja pretežno urbaniziranega naselja Škocjan in zmerno urbaniziranega območja Bučke so namenjena prepletu centralnih in stanovanjskih dejavnosti.
(3) V poselitvenem območju pretežno urbaniziranega naselja Škocjan se dovoljuje poselitev večje gostote, v zmerno urbaniziranem območju Bučke se dovoljuje poselitev zmerne gostote, v poselitvenih območjih ostalih območij pa poselitev manjše gostote.
(4) Na območju naselja Bučka naj bodo novi objekti usklajeni z obstoječim urbanističnim vzorcem naselja (z obstoječo tipologijo komunikacijskega vzorca, vzorca stavbnih parcel in načinom umeščanja objektov na stavbno parcelo). Pri umeščanju objektov na lokacijo je potrebno zasledovati cilj, da vsak poseg predstavlja najmanjši možni poseg v teren, kar pomeni, da jih je potrebno umeščati glede na značilnosti konfiguracije terena. Ohranja se pretežno podeželski tip naselja. Pri načrtovanju novogradenj je potrebno ohranjati značilni vzorec gruč domačij. Posamezne kmetije naj se oblikujejo okoli manjšega skupnega gospodarskega dvorišča, s katerega je zagotovljen vhod v gospodarske objekte. Vanj se odpirajo vse notranje fasade objektov. Gruče so lahko zasnovane nepravilno ali pravokotno oziroma vzporedno s cesto. Nove tehnološke rešitve ne smejo rušiti obstoječih prostorskih odnosov. Obnavljajo naj se tako hiše kot gospodarski objekti. Novogradnje v okviru rekonstrukcije obstoječih kmečkih dvorišč morajo ohranjati merilo in velikost značilne drobne zazidave.
(5) V območje GTC Škocjan se usmerja razvoj poslovno-proizvodnih dejavnosti.
(6) V vinogradniških območjih so razpoznavni tradicionalni vzorci avtohtone pozidave zidanic in drugih kmetijsko-gospodarskih objektov v kombinaciji s stanovanjskimi objekti, ki se jih v povezavi s kulturno krajino vinogradov ohranja.
(7) Kjer je mogoče in smiselno, se opremljanje z gospodarsko javno infrastrukturo rešuje v skupnem sistemu, za več naselij skupaj. Posamezni komunalni vodi se dograjujejo. V ostalih delih se opremljanje z gospodarsko javno infrastrukturo (vodovod, odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda) rešuje v okviru posameznih naselij.
(vsebina izvedbenega dela)
(1) Izvedbeni del po posameznih EUP določa:
– območja namenske rabe prostora,
– prostorske izvedbene pogoje,
– območja, za katera se pripravi občinski podrobni prostorski načrt (v nadaljnjem besedilu: OPPN) in usmeritve za izdelavo.
(2) Izvedbeni del je potrebno upoštevati pri izdaji gradbenih dovoljenj za gradnjo objektov, pri prostorskem umeščanju in gradnji enostavnih in nezahtevnih objektov, pri spremembi namembnosti objektov ter rabe prostora in pri drugih posegih v prostor, ki jih določajo drugi predpisi.
(3) Poleg določb tega izvedbenega dela je potrebno pri graditvi objektov, pri spremembi namembnosti objektov ter rabe prostora in pri drugih posegih, ki jih določajo predpisi, upoštevati tudi druge predpise in druge akte, ki določajo javno-pravne režime v prostoru in na podlagi katerih je v postopku izdaje gradbenega dovoljenja treba pridobiti pogoje in soglasja. Dolžnost upoštevanja teh pravnih režimov velja tudi v primeru, kadar to ni navedeno v tem odloku.
(stopnja natančnosti mej)
(1) Meje EUP so določene na podlagi katastrskih, topografskih in digitalnih ortofoto načrtov različnih meril in prikazane na zemljiškem katastru v merilu 1:5000. Kjer EUP ne potekajo po parcelni meji, je za določitev meje uporabljen topografski podatek.
(2) Položajna natančnost EUP je enaka položajni natančnosti zemljiškega katastra, v kolikor meja EUP sovpada s parcelno mejo. V kolikor meje EUP ne sovpadajo s parcelno mejo, je položajna natančnost meje EUP odvisna od razlik med položajno natančnostjo topografskih in digitalnih ortofoto načrtov in digitalnim katastrskim načrtom na območju obravnavane meje.
(3) Drugi grafični prikazi iz 1. člena tega odloka so pripravljeni na podlagi podatkov o prikazu stanja v prostoru, katerih položajna natančnost je različna in katerih meje se lahko v določenih primerih razlikujejo od dejanskega stanja v naravi.
(4) V primerih, ko zaradi neusklajene ali neprimerne položajne natančnosti različnih podatkov meje, prikazane v tem aktu, odstopajo od dejanskega stanja v naravi, je potrebno v postopku določitve parcele objekta izvesti postopek ureditve meje ali drug predpisan geodetski postopek, s katerim se nedvoumno izkaže usklajenost načrtovane gradnje s tem prostorskim aktom in stanjem v prostoru.
(5) V primerih, ko je za določitev meje med območji namenske rabe prostora uporabljen topografski podatek, je dopustna interpretacija natančnosti zemljiškega katastra v odnosu na uporabljene topografske podatke. Interpretacija se lahko poda v obliki izvedenskega mnenja.
(6) Če meja EUP poteka preko obstoječega objekta, za ta objekt s pripadajočo parcelo, namenjeno gradnji, veljajo prostorski izvedbeni pogoji tiste EUP, v kateri se nahaja večji del stavbišča objekta.
(enote urejanja prostora)
(1) Območje prostorskega načrta se deli na enote urejanja prostora (EUP).
(2) EUP se označi z enolično oznako, ki vsebuje oznako funkcionalne enote in zaporedno številko znotraj funkcionalne enote. Pod njo je oznaka podrobnejše namenske rabe prostora.
(3) Primer zapisa oznake EUP:
ŠK-1/1 | ŠK | – oznaka funkcionalne enote, |
| 1 | – zaporedna številka enote znotraj funkcionalne enote, |
| /1 | – zaporedna številka podenote znotraj EUP. |
EUP se za potrebe označevanja združujejo v funkcionalne enote.
Preglednica 1: Funkcionalne enote
OZNAKA FUNKCIONALNE ENOTE | IME FUNKCIONALNE ENOTE (ime naselja po registru prostorskih enot / topološko ime) | Naselje / območje razpršene poselitve |
BG | Bregance | območje razpršene poselitve |
BL | Blatnik | območje razpršene poselitve |
BN | Brinjevec | naselje |
BR | Breznik | območje razpršene poselitve |
BU | Bučka | naselje |
ČE | Čep | območje razpršene poselitve |
ČU | Čučja Mlaka | območje razpršene poselitve |
DB | Dobrava pri Škocjanu | naselje |
DD | Dolenje Dole | naselje |
DR | Dolenje Radulje | naselje |
DS | Dolnja Stara vas | naselje |
DU | Dule | območje razpršene poselitve |
DV | Dobruška vas | naselje |
GA | Gabrnik | območje razpršene poselitve |
GD | Gorenje Dole | naselje |
GM | Grmovlje | naselje |
GN | Gmajna | del naselja Grmovlje |
GO | Gosenk | območje razpršene poselitve |
GR | Gorenje Radulje | naselje |
GS | Gornja Stara vas | naselje |
GV | Goriška vas pri Škocjanu | naselje (oznake tudi za obm. razpr. poselitve) |
HR | Hrastulje | naselje |
HU | Hudenje | naselje |
JA | Jarčji Vrh | naselje |
JE | Jelendol | območje razpršene poselitve |
JV | Jerman Vrh | naselje |
KA | Kamnike | območje razpršene poselitve |
KL | Klenovik | naselje |
MA | Mačkovec pri Škocjanu | območje razpršene poselitve |
MD | Modruša | območje razpršene poselitve |
MO | Močvirje | naselje (oznake tudi za obm. razpr. poselitve) |
MP | Male Poljane | naselje (oznake tudi za obm. razpr. poselitve) |
OD | Osredek | območje razpršene poselitve |
OK | Okič | območje razpršene poselitve |
OP | občina – odprti prostor občine, ceste izven naselij | |
OPV | občina – odprti prostor v vinogradniških območjih | |
OS | Osrečje | naselje |
OT | Otresek | območje razpršene poselitve |
PE | Pečica | območje razpršene poselitve |
RE | Reber (del naselja Stara Bučka) | naselje |
RI | Rink | območje razpršene poselitve |
RS | Resa | območje razpršene poselitve |
RV | Ruhna vas | območje razpršene poselitve |
SB | Stara Bučka | naselje (oznake tudi za obm. razpr. poselitve) |
SE | Segonje | območje razpršene poselitve |
SL | Sleme | območje razpršene poselitve |
SP | Stopno | območje razpršene poselitve |
ST | Stranje pri Škocjanu | naselje |
ŠK | Škocjan | naselje |
ŠT | Štrit | območje razpršene poselitve |
TO | Tomažja vas | naselje |
TR | Trdika | območje razpršene poselitve |
VP | Velike Poljane | naselje |
ZA | Zagrad | naselje |
ZB | Zaboršt | območje razpršene poselitve |
ZG | Zalog pri Škocjanu | naselje |
ZL | Zloganje | naselje |
ZV | Zavinek | naselje |
III.2 NAMENSKA RABA PROSTORA
(splošna določila o namenski rabi prostora)
(1) Vsaka EUP ima s tem odlokom predpisane vrste namenske rabe.
(2) V posameznih območjih podrobne namenske rabe morajo površine, namenjene osnovni dejavnosti, obsegati vsaj polovico (več kot 50 %) vseh površin. Spremljajoče dejavnosti so možne ob upoštevanju te omejitve.
(3) Namenska raba prostora je prikazana na karti »3 – Prikaz območij enot urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev«
(4) Območje občine se glede na osnovno namensko rabo prostora deli na:
– območja stavbnih zemljišč,
– območja kmetijskih zemljišč,
– območja gozdnih zemljišč,
– območja vodnih zemljišč,
– območja drugih zemljišč, kamor uvrščamo območja mineralnih surovin in območja zunaj naselij za potrebe obrambe.
(5) Vsa območja osnovne namenske rabe se delijo na območja podrobnejše namenske rabe.
(6) Prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in urejanje prostora v vseh opredeljenih kategorijah namenske rabe, ki so predstavljene v Preglednici 2, so podrobno opredeljeni v Preglednici 3.
(7) Javne površine in javno dobro so tiste površine, ki so pod enakimi pogoji dostopne vsem. To so območja z namensko rabo: prometne površine (oznake PC), trgi, parki (ZP), pokopališča (ZK), športni parki in igrišča (oznaka ZS).
Preglednica 2: Prikaz kategorij namenske rabe prostora
OBMOČJA OSNOVNE NAMENSKE RABE | OBMOČJA PODROBNEJŠE NAMENSKE RABE | Podrobneje prikazana podrobnejša namenska raba glede na tipologijo gradnje |
OBMOČJA STAVBNIH ZEMLJIŠČ | S – OBMOČJA STANOVANJ |
| SS – stanovanjske površine | SSs – površine urbane prostostoječe eno- in dvostanovanjske pozidave |
SK – površine podeželskega naselja | SKs – površine podeželskega naselja, mešano kmetije in stanovanjske hiše |
C – OBMOČJA CENTRALNIH DEJAVNOSTI |
CU – osrednja območja centralnih dejavnosti | CU – osrednja območja centralnih dejavnosti |
CD – druga območja centralnih dejavnosti | CDi – druga območja centralnih dejavnosti za izobraževanje |
CDk – druga območja centralnih dejavnosti za kulturo |
CDv – druga območja centralnih dejavnosti za opravljanje verskih obredov |
CDo – druga območja centralnih dejavnosti za trgovske, oskrbne, poslovno – storitvene, gostinske dejavnosti in manjšo obrt |
I – OBMOČJA PROIZVODNIH DEJAVNOSTI |
| IG – gospodarske cone |
B – POSEBNA OBMOČJA |
| BT – površine za turizem |
Z – OBMOČJA ZELENIH POVRŠIN |
| ZS – površine za oddih, rekreacijo in šport |
ZP – parki |
ZD – druge urejene zelene površine |
ZK – pokopališča |
P – OBMOČJA PROMETNIH POVRŠIN |
| PC – površine cest |
PO – ostale prometne površine |
E – OBMOČJA ENERGETSKE INFRASTRUKTURE |
| E – območja energetske infrastrukture |
O – OBMOČJA OKOLJSKE INFRASTRUKTURE |
| O – območja okoljske infrastrukture |
|
| |
A – POVRŠINE RAZPRŠENE POSELITVE |
| A – površine razpršene poselitve |
Av – površine razpršene poselitve v vinogradniških območjih |
OBMOČJA KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ | K – OBMOČJA KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ |
| | K1 – najboljša kmetijska zemljišča |
K2 – druga kmetijska zemljišča |
OBMOČJA GOZDNIH ZEMLJIŠČ | G – OBMOČJA GOZDNIH ZEMLJIŠČ |
| | G – gozdna zemljišča |
OBMOČJA VODA | V – OBMOČJA VODA |
| | VC – celinske vode |
OBMOČJA DRUGIH ZEMLJIŠČ | L – OBMOČJA MINERALNIH SUROVIN |
| | LN – površine nadzemnega pridobivalnega prostora |
| N – območja za potrebe varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami |
| | N – območja za potrebe varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami |
III.3 PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI
III.3.1 DOPUSTNI OBJEKTI IN DEJAVNOSTI, TIP ZAZIDAVE IN IZRABA ZEMLJIŠČA
(vrste dopustnih gradenj)
(1) Če ta odlok ali drug predpis ne določa drugače, so na celotnem območju Občine Škocjan v zvezi z dopustnimi objekti in ureditvami dopustne naslednje vrste gradenj:
– gradnja novega objekta,
– dozidava ali nadzidava,
– rekonstrukcija,
– vzdrževanje objekta,
– odstranitev objekta.
(2) Rekonstrukcija objekta, dozidava, nadzidava in vzdrževanje objekta ter sprememba namembnosti obstoječih objektov so dopustni samo za zakonito zgrajene objekte. Na zakonito zgrajenih objektih, ki po namembnosti niso skladni z namensko rabo EUP, so dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcija, odstranitev objektov in sprememba namembnosti, ki mora biti skladna z namensko rabo EUP.
(3) Na celotnem območju Občine Škocjan je dovoljena gradnja omrežij komunalne in gospodarske javne infrastrukture s pripadajočimi objekti in priključki nanje (kot so cevovodi, elektrovodi, plinovodi, ceste, posegi za začasne ureditve za potrebe obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ipd.).
(možnosti spremembe namembnosti objektov)
Spremembe namembnosti obstoječih objektov so dovoljene takrat, ko je nova namembnost skladna z namensko rabo EUP, ob pogoju, da nova namembnost objekta ne poslabšuje pogojev bivanja sosednjih objektov.
(določila po območjih namenske rabe)
(1) V Preglednici 3 so določeni dopustni objekti ter dejavnosti po območjih podrobnejše namenske rabe. Stopnja izkoriščenosti zemljišča za gradnjo se računa na obravnavano zemljišče za gradnjo (gradbeno parcelo).
(2) Preglednica 3: Dopustni objekti in dejavnosti po območjih namenske rabe s prostorsko izvedbenimi pogoji:
Na območjih podrobnejše namenske rabe »SSs – površine urbane prostostoječe eno- in dvostanovanjske pozidave« veljajo naslednji posebni prostorski izvedbeni pogoji: |
1 Vrste posegov v prostor in njihova namembnost | | |
Dopustne gradnje in druga dela | Gradnja objektov, namenjenih bivanju (enostanovanjske in dvostanovanjske stavbe) s spremljajočimi dejavnostmi, ki služijo tem območjem (trgovina, gostinstvo, poslovno-storitvene dejavnosti, šolstvo, zdravstvo, znanost, šport, kultura, uprava, sodstvo …). |
2 Tip zazidave | | | | |
2.1 Tip zazidave | Tip 1 – Stanovanjski objekti |
3 Stopnja izkoriščenosti zemljišča | | | |
Faktor izrabe (FI) do | Faktor zazidanosti (FZ) do | Delež zelenih površin (DZP %) vsaj |
1,2 | 0,4 | 10 |
Na območjih podrobnejše namenske rabe »SKs – površine podeželskega naselja, mešano kmetije in stanovanjske hiše« veljajo naslednji posebni prostorski izvedbeni pogoji: |
1 Vrste posegov v prostor in njihova namembnost | | |
Dopustne gradnje in druga dela | Gradnja objektov, namenjenih bivanju (enostanovanjske in dvostanovanjske stavbe) s spremljajočimi dejavnostmi, ki služijo tem območjem (kmetijska gospodarstva in gozdarstvo, centralne dejavnosti, gostinstvo in turizem, trgovske dejavnosti na drobno ter do 150 m2 skupne uporabne površine za poslovne oziroma obrtne ali druge dejavnosti, ki služijo tem območjem. |
2 Tip zazidave | | | | |
2.1. Tip zazidave | Tip 1 – Stanovanjski objekti, Tip 2 – Kmetijsko-gospodarski objekti Tip 3 – Poslovni, družbeni in poslovno-stanovanjski objekti |
3 Stopnja izkoriščenosti zemljišča | | |
Faktor izrabe (FI) do | Faktor zazidanosti (FZ) do | Delež zelenih površin (DZP %) vsaj |
0,8 | 0,4 | | 15 |
Na območjih podrobnejše namenske rabe »CU – osrednja območja centralnih dejavnosti« veljajo naslednji posebni prostorski izvedbeni pogoji: |
1 Vrste posegov v prostor in njihova namembnost | | |
Dopustne gradnje in druga dela | Gradnja objektov, namenjenih različnim dejavnostim, in sicer poslovni, trgovski, oskrbni, storitveni, družbeni, upravni, socialni, zdravstveni, vzgojno- izobraževalni, kulturni, verski in podobni, ter bivanju. |
2 Tip zazidave | | | | | |
2.1. Tip zazidave | Tip 1 – Stanovanjski objekti, Tip 3 – Poslovni, družbeni in poslovno-stanovanjski objekti, Tip 5 – Svojstveni objekti |
3 Stopnja izkoriščenosti zemljišča | | |
Faktor izrabe (FI) do | Faktor zazidanosti (FZ) do | Delež zelenih površin (DZP %) vsaj |
/ | 0,8 | 5 |
Na območjih podrobnejše namenske rabe »CDo – druga območja centralnih dejavnosti za trgovske, oskrbne, poslovno-storitvene, gostinske dejavnosti in manjšo obrt« veljajo naslednji posebni prostorski izvedbeni pogoji: |
1 Vrste posegov v prostor in njihova namembnost | | |
Dopustne gradnje in druga dela | Gradnja objektov, namenjenih različni dejavnosti, in sicer trgovski, oskrbni, poslovno-storitveni, gostinski, objektov malega gospodarstva – obrtni ter ostalim centralnim dejavnostim. |
2 Tip zazidave | | | | |
2.1 Tip zazidave | Tip 3 – Poslovni, družbeni in poslovno-stanovanjski objekti Tip 5 – Svojstveni objekti |
3 Stopnja izkoriščenosti zemljišča | | | |
Faktor izrabe (FI) do | Faktor zazidanosti (FZ) do | Delež zelenih površin (DZP %) vsaj |
/ | 0,6 | 10 |
Na območjih podrobnejše namenske rabe »CDi – druga območja centralnih dejavnosti za izobraževanje« veljajo naslednji posebni prostorski izvedbeni pogoji: |
1 Vrste posegov v prostor in njihova namembnost | | |
Dopustne gradnje in druga dela | Gradnja objektov, namenjenih dejavnosti izobraževanja, vzgoje in športa ter ostalim centralnim dejavnostim. |
2 Tip zazidave |
2.1 Tip zazidave | Tip 5 – Svojstveni objekti |
3 Stopnja izkoriščenosti zemljišča |
Faktor izrabe (FI) do | Faktor zazidanosti (FZ) do | Delež zelenih površin (DZP %) vsaj |
1,6 | 0,6 | 20 |
Na območjih podrobnejše namenske rabe »CDk – druga območja centralnih dejavnosti za kulturo« veljajo naslednji posebni prostorski izvedbeni pogoji: |
1 Vrste posegov v prostor in njihova namembnost |
Dopustne gradnje in druga dela | Gradnja objektov, namenjenih kulturni dejavnosti ter ostalim centralnim dejavnostim. |
2 Oblika objektov |
2.1 Tip zazidave | Tip 5 – Svojstveni objekti |
3 Stopnja izkoriščenosti zemljišča |
Faktor izrabe (FI) do | Faktor zazidanosti (FZ) do | Delež zelenih površin (DZP %) vsaj |
1,6 | / | 5 |
Na območjih podrobnejše namenske rabe »CDv – druga območja centralnih dejavnosti za opravljanje verskih obredov« veljajo naslednji posebni prostorski izvedbeni pogoji: |
1 Vrste posegov v prostor in njihova namembnost |
Dopustne gradnje in druga dela | Gradnja objektov, namenjenih verski dejavnosti in z njo povezanimi potrebami za bivanje (župnišča, samostani, ipd.) ter ostalim centralnim dejavnostim. |
2 Tip zazidave |
2.1 Tip zazidave | Tip 1 – Stanovanjski objekti Tip 5 – Svojstveni objekti |
3 Stopnja izkoriščenosti zemljišča |
Faktor izrabe (FI) do | Faktor zazidanosti (FZ) do | Delež zelenih površin (DZP %) vsaj |
1,6 | / | / |
Na območjih podrobnejše namenske rabe »IG – gospodarske cone« veljajo naslednji posebni prostorski izvedbeni pogoji: |
1 Vrste posegov v prostor in njihova namembnost |
Dopustne gradnje in druga dela | Gradnja objektov, namenjenih obrtno-podjetniški, servisni, proizvodni in poslovni dejavnosti ter drugih objektov, ki služijo osnovni dejavnosti (trgovske in storitvene, poslovne, obrtne, proizvodne, promet in skladiščenje), z objekti za spremljajočo dejavnost (gostinstvo in turizem, javna uprava, kulturne, razvedrilne, rekreacijske in športne dejavnosti). |
2 Tip zazidave |
2.1 Tip zazidave | Tip 4 – Industrijski objekti |
3 Stopnja izkoriščenosti zemljišča |
Faktor izrabe (FI) do | Faktor zazidanosti (FZ) do | Delež zelenih površin (DZP %) vsaj |
2,2 | 0,65 | 10 |
Na območjih podrobnejše namenske rabe »BT – površine za turizem« veljajo naslednji posebni prostorski izvedbeni pogoji: |
1 Vrste posegov v prostor in njihova namembnost |
Dopustne gradnje in druga dela | Gradnja objektov namenjenih za gostinstvo in turizem (turistična ponudba in nastanitev) in objektov namenjenih spremljajočim dejavnostim (družbene dejavnosti, poslovne dejavnosti, trgovske in storitvene dejavnosti in druge dejavnosti, ki služijo tem območjem). |
2 Tip zazidave |
2.1 Tip zazidave | Tip 1 – Stanovanjski objekti, Tip 2 – Kmetijsko-gospodarski objekti Tip 5 – Svojstveni objekti |
3 Stopnja izkoriščenosti zemljišča |
Faktor izrabe (FI) do | Faktor zazidanosti (FZ) do | Delež zelenih površin (DZP %) vsaj |
/ | 0,3 | 20 |
Na območjih podrobnejše namenske rabe »ZS – površine za oddih, rekreacijo in šport« veljajo naslednji posebni prostorski izvedbeni pogoji: |
1 Vrste posegov v prostor in njihova namembnost |
Dopustne gradnje in druga dela | Gradnja objektov, namenjenih za rekreacijo, šport na prostem, oddih ter gradnja enostavnih in nezahtevnih objektov, namenjenih za spremljajoče dejavnosti, kot so kulturne in razvedrilne dejavnosti, gostinstvo, turizem in druge dejavnosti, ki služijo tem območjem. Dovoljena je gradnja objektov v javni rabi (parkirišče, pot, most, igrišče na prostem, senčnica, ograja, oporni zid ipd.). |
2 Tip zazidave |
2.1. Tip zazidave | Tip 5 – Svojstveni objekti |
3 Stopnja izkoriščenosti zemljišča |
Faktor izrabe (FI) do | Faktor zazidanosti (FZ) do | Delež zelenih površin (DZP %) vsaj |
/ | / | 20 |
Na območjih podrobnejše namenske rabe »ZP – parki« veljajo naslednji posebni prostorski izvedbeni pogoji: |
1 Vrste posegov v prostor in njihova namembnost |
Dopustne gradnje in druga dela | Gradnja objektov, namenjenih za rekreacijo, šport na prostem, oddih ter gradnja enostavnih in nezahtevnih objektov, namenjenih za spremljajoče dejavnosti, kot so kulturne in razvedrilne dejavnosti, gostinstvo, turizem in druge dejavnosti, ki služijo tem območjem. Dovoljena je gradnja objektov v javni rabi (parkirišče, pot, most, razgledna ploščad, igrišče na prostem, senčnica, ograja, oporni zid ipd.). |
2 Tip zazidave |
2.1. Tip zazidave | Tip 5 – Svojstveni objekti |
3 Stopnja izkoriščenosti zemljišča |
Faktor izrabe (FI) do | Faktor zazidanosti (FZ) do | Delež zelenih površin (DZP %) vsaj |
/ | / | 80 |
Na območjih podrobnejše namenske rabe »ZD – druge urejene zelene površine« veljajo naslednji posebni prostorski izvedbeni pogoji: |
1 Vrste posegov v prostor in njihova namembnost |
Dopustne gradnje in druga dela | Dopustne so odstranitve objekta in vzdrževanje obstoječih objektov. Dovoljena je gradnja gospodarske javne infrastrukture ter pomožnih komunalnih objektov. Dovoljena je gradnja pomožnih objektov v javni rabi (parkirišče, pot, igrišče na prostem, senčnica, ograja, oporni zid ipd.). Dovoljenja je gradnja pomolov in drugih objektov za dostopanje do vodotoka. Gradnja podzemnih garaž ni dopustna. Objekte za obrambo, zaščito in reševanje v naravnih in drugih nesrečah je dopustno graditi le v primeru vojne ali naravne ogroženosti. |
Na območjih podrobnejše namenske rabe »ZK – pokopališča« veljajo naslednji posebni prostorski izvedbeni pogoji: |
1 Vrste posegov v prostor in njihova namembnost |
Dopustne gradnje in druga dela | Gradnja objektov, namenjenih za pokopališko dejavnost, opravljanje verskih obredov in druge dejavnosti, ki služijo tem območjem. |
2 Tip zazidave |
2.1 Tip zazidave | Tip 5 – Svojstveni objekti |
3 Stopnja izkoriščenosti zemljišča |
Faktor izrabe (FI) do | Faktor zazidanosti (FZ) do | Delež zelenih površin (DZP %) vsaj |
/ | 0,2 | 20 |
Na območjih podrobnejše namenske rabe »PC – površine cest« veljajo naslednji posebni prostorski izvedbeni pogoji: |
1 Vrste posegov v prostor in njihova namembnost |
Dopustne gradnje in druga dela | Gradnja objektov, namenjenih za izvajanje dejavnosti gospodarskih služb s področja prometa in gospodarske ter druge javne infrastrukture ter nezahtevnih in enostavnih objektov, namenjenih spremljajočim dejavnostim (gostinstvo, trgovina, skladiščenje in druge dejavnosti, ki služijo tem območjem). |
Na območjih podrobnejše namenske rabe »PO – ostale prometne površine« veljajo naslednji posebni prostorski izvedbeni pogoji: |
1 Vrste posegov v prostor in njihova namembnost |
Dopustne gradnje in druga dela | Gradnja objektov, namenjenih za izvajanje prometne dejavnosti s počivališči, postajališči ipd., in gospodarska ter druga javna infrastruktura ter nezahtevnih in enostavnih objektov, namenjenih spremljajočim dejavnostim (gostinstvo, trgovina, skladiščenje in druge dejavnosti, ki služijo tem območjem). |
Na območjih podrobnejše namenske rabe »E – območja energetske infrastrukture« veljajo naslednji posebni prostorski izvedbeni pogoji: |
1 Vrste posegov v prostor in njihova namembnost |
Dopustne gradnje in druga dela | Gradnja objektov, namenjenih za izvajanje dejavnosti gospodarskih služb s področja energetske infrastrukture. |
Na območjih podrobnejše namenske rabe »O – območja okoljske infrastrukture« veljajo naslednji posebni prostorski izvedbeni pogoji: |
1 Vrste posegov v prostor in njihova namembnost |
Dopustne gradnje in druga dela | Gradnja objektov, namenjenih izvajanju gospodarskih služb s področja oskrbe z vodo, čiščenja odpadnih voda ter ravnanja z odpadki. |
2 Tip zazidave |
2.1 Tip zazidave | Tip 5 – Svojstveni objekti |
3 Stopnja izkoriščenosti zemljišča |
Faktor izrabe (FI) do | Faktor zazidanosti (FZ) do | Delež zelenih površin (DZP %) vsaj |
/ | 0,9 | / |
Na območjih podrobnejše namenske rabe »A – površine razpršene poselitve« veljajo naslednji posebni prostorski izvedbeni pogoji: |
1 Vrste posegov v prostor in njihova namembnost |
Dopustne gradnje in druga dela | Gradnja objektov, namenjenih bivanju s spremljajočimi dejavnostmi, ki služijo tem območjem, kot je kmetijska in gozdarska dejavnost, gostinstvo, turizem, razvoj dopolnilnih dejavnosti vezanih na odprti prostor (drobna obrt, domača obrt, čebelarstvo, turizem na kmetiji, ipd.) ter nekatere poslovno storitvene dejavnosti. |
2 Tip zazidave |
2.1 Tip zazidave | Tip 1 – Stanovanjski objekti Tip 2 – Kmetijsko-gospodarski objekti |
3 Stopnja izkoriščenosti zemljišča |
Faktor izrabe (FI) do | Faktor zazidanosti (FZ) do | Delež zelenih površin (DZP %) vsaj |
/ | 0,8 | 10 |
Na območjih podrobnejše namenske rabe »Av – površine razpršene poselitve v vinogradniških območjih« veljajo naslednji posebni prostorski izvedbeni pogoji: |
1 Vrste posegov v prostor in njihova namembnost |
Dopustne gradnje in druga dela | 12713 Stavbe za spravilo pridelka – od teh le kašče (oz. hram), kleti, vinske kleti, zidanice, vinotoči in sušilnice sadja. Gradnja zidanic in gospodarskih objektov za spravilo sadja je dovoljena ob pogoju, da je investitor lastnik najmanj 3000 m2 vinograda oziroma sadovnjaka v območju kmetijskih zemljišč, ki so vključena v isto vinogradniško območje. Med površine vinogradov se ne prištevajo površine stavbnih zemljišč. V primeru, da je površina vinograda/sadovnjaka manjša od določene, je dopustna odstranitev objektov in na zakonito zgrajenih objektih rekonstrukcija ter vzdrževalna dela. Na zakonito zgrajenih objektih je dopustna rekonstrukcija, dozidava in nadzidava ter vzdrževalna dela, četudi investitor ni lastnik vinograda v predpisanem minimalnem obsegu. Dopustna je legalizacija objektov skladnih z namensko rabo prostora, ki so bili zgrajeni pred uveljavitvijo tega odloka, četudi investitor ni lastnik vinograda ali sadovnjaka v predpisanem minimalnem obsegu. |
2 Tip zazidave |
2.1 Tip zazidave | Tip 6 – Zidanice Tip 7 – Vinotoči in objekti za kmečki turizem |
3 Stopnja izkoriščenosti zemljišča |
Faktor izrabe (FI) do | Faktor zazidanosti (FZ) do | Delež zelenih površin (DZP %) vsaj |
/ | / | / |
Na območjih podrobnejše namenske rabe »K1 – najboljša kmetijska zemljišča in K2 – druga kmetijska zemljišča« veljajo naslednji posebni prostorski izvedbeni pogoji: |
1 Vrste posegov v prostor in njihova namembnost |
Dopustni objekti in posegi na kmetijska zemljišča | Dopustni objekti in posegi, namenjeni kmetijski dejavnosti, poleg njih pa tudi: – 211 Ceste, le: – dostop do objekta, skladnega s prostorskim aktom, če gre za objekt: – ki ga je dopustno graditi na kmetijskih zemljiščih, – ki je prepoznan kot razpršena gradnja (zemljišče pod stavbo izven območij stavbnih zemljišč) ali – ki ga je dopustno graditi na površinah razpršene poselitve, – rekonstrukcije občinskih in državnih cest v skladu z zakonom, ki ureja ceste. Dopustni so tudi objekti, ki jih pogojuje načrtovana rekonstrukcija ceste (npr. nadkrita čakalnica na postajališču, kolesarska pot in pešpot, oporni in podporni zidovi, nadhodi, podhodi, prepusti, protihrupne ograje, pomožni cestni objekti, urbana oprema) ter objekti gospodarske javne infrastrukture, ki jih je v območju ceste treba zgraditi ali prestaviti zaradi rekonstrukcije ceste, – 221 Daljinski cevovodi, daljinska (hrbtenična) komunikacijska omrežja in daljinski (prenosni) elektroenergetski vodi, s pripadajočimi objekti in priključki nanje, – 222 Lokalni cevovodi, lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi in lokalna (dostopovna) komunikacijska omrežja, s pripadajočimi objekti in priključki nanje, – 22232 Čistilne naprave, – 12711 Stavbe za rastlinsko pridelavo, – smučišče, vključno z začasno postavljenimi montažnimi vlečnicami. V vinogradniških območjih je dopustna legalizacija zidanic in vinotočev, ki so bili zgrajeni pred uveljavitvijo tega odloka. |
2 NEZAHTEVNI IN ENOSTAVNI OBJEKTI |
2.1 Dopustni nezahtevni in enostavni objekti, pomožna oprema, začasni objekti in drugi posegi | Nezahtevni in enostavni objekti: – vsi pomožni kmetijsko-gozdarski objekti v skladu s predpisom, ki ureja vrste objektov glede na zahtevnost, razen kleti in vinske kleti, – čebelnjak, kot lesen enoetažni pritlični objekt na točkovnih temeljih, namenjen gojenju čebel, tlorisne površine do vključno 40 m2, – staja, kot lesen enoetažni pritlični objekt na točkovnih temeljih, namenjen zavetju rejnih živali na paši, tlorisne površine do vključno 100 m2, – pomožni objekti za spremljanje stanja okolja in naravnih pojavov; Pomožna oprema: – pomožna kmetijsko-gozdarska oprema (npr. brajda, klopotec, kol, količek, žična opora, opora za mrežo proti toči, opora za mrežo proti ptičem, obora, ograja za pašo živine, ograja ter opora za trajne nasade, ograja za zaščito kmetijskih pridelkov, premični tunel in nadkritje, zaščitna mreža); – opazovalnica kot netemeljena lesena konstrukcija (npr. lovska preža, ptičja opazovalnica). Začasni objekti: za čas dogodka oziroma v času sezone (za največ šest mesecev): – oder z nadstreškom, sestavljen iz montažnih elementov, – cirkus, če so šotor in drugi objekti montažni, – začasna tribuna za gledalce na prostem, – premični objekti za rejo živali v leseni izvedbi (npr. premični čebelnjak, premični kokošnjak, premični zajčnik). Drugi posegi: – agrarne operacije in vodni zadrževalniki za potrebe namakanja kmetijskih zemljišč, – začasne ureditve za potrebe obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v skladu s predpisom, ki ureja vrste začasnih ureditev za potrebe obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, – posegi za raziskovanje podzemnih voda, mineralnih surovin in geotermičnega energetskega vira. |
OPOMBA: Objekte, ki se uvrščajo med majhne stavbe kot dopolnitev obstoječe pozidave, ter sosedske ograje in podporne zidove je dopustno postaviti na zemljišču, ki je bilo pri izdaji dovoljenja za gradnjo z lokacijsko ali gradbeno dokumentacijo določeno kot pripadajoče funkcionalno zemljišče k objektu. |
2.2 Tip zazidave | Tip 2 – Kmetijsko-gospodarski objekti |
3 DRUGA MERILA IN POGOJI |
| Nezahtevne in enostavne objekte iz točke 2.1 te tabele, razen rastlinjaka, ograje za pašo živine, obore za rejo divjadi, ograje in opore za trajne nasade in opore za mreže proti toči ter ograje za zaščito kmetijskih pridelkov, na kmetijskem zemljišču gradi investitor, ki ima v lasti oziroma zakupu: a) najmanj 1 ha zemljišč, ki so glede na evidenco dejanske rabe zemljišč uvrščena med njive in vrtove, travniške površine, trajne nasade in druge kmetijske površine, ali b) najmanj 5.000 m2 zemljišč, ki so glede na evidenco dejanske rabe zemljišč uvrščena med trajne nasade. |
Na območjih podrobnejše namenske rabe »G – gozdna zemljišča« veljajo naslednji posebni prostorski izvedbeni pogoji: |
1 Vrste posegov v prostor in njihova namembnost |
Dopustne gradnje in druga dela | Objekti in posegi, namenjeni gozdarski dejavnosti, vključno z: a) Objekte za obrambo, zaščito in reševanje v naravnih in drugih nesrečah je dopustno graditi le v primeru vojne ali naravne ogroženosti. b) Dopustne so tudi: – gozdarske prostorsko ureditvene operacije, graditev objektov in posegi, skladno z Zakonom o gozdovih, – sanacije peskokopov, kamnolomov in gramoznic, brez možnosti nadaljnjega izkoriščanja in nadaljnje širitve na območja, ki so namenjena gozdnim zemljiščem, – vzdrževanje objektov, – odstranitev objektov, – gradbeno inženirski objekti, ki so po predpisih o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov in o določitvi objektov državnega pomena uvrščeni v skupini: – daljinski cevovodi, daljinska (hrbtenična) komunikacijska omrežja in daljinski (prenosni) elektroenergetski vodi, s pripadajočimi objekti in priključki nanje, in – lokalni cevovodi, lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi in lokalna (dostopovna) komunikacijska omrežja, s pripadajočimi objekti in priključki nanje; – rekonstrukcije občinskih in državnih cest v skladu z zakonom, ki ureja ceste. Dopustni so tudi objekti, ki jih pogojuje načrtovana rekonstrukcija ceste (npr. nad krita čakalnica na postajališču, kolesarska pot in pešpot, oporni in podporni zidovi, nadhodi, podhodi, prepusti, protihrupne ograje, pomožni cestni objekti, urbana oprema) ter objekti gospodarske javne infrastrukture, ki jih je v območju ceste treba zgraditi ali prestaviti zaradi rekonstrukcije ceste. – postavitev ograj (obor za rejo divjadi) na območju gozdnih zemljišč je dopustna le izjemoma na podlagi določil Zakona o gozdovih in s soglasjem pristojnega zavoda. Za vse posege v gozd in gozdni prostor je treba pridobiti soglasje pristojnega organa oziroma javne gozdarske službe. |
Drugi oblikovni pogoji | Posegi v območju gozdov morajo upoštevati značilnosti kulturno krajinskega vzorca in njegovih posameznih elementov, tako da ohranjajo: – značilno razporeditev gozdnih mas v prostoru, – značilnosti oblikovanja gozdnega roba in značilni vzorec gozdnih cest in poti. |
Na območjih podrobnejše namenske rabe »VC – celinske vode« veljajo naslednji posebni prostorski izvedbeni pogoji: |
1 Vrste posegov v prostor in njihova namembnost |
Dopustne gradnje in druga dela | – Gradnja objektov, potrebnih za rabo voda in zagotovitev varstva pred utopitvami, – gradnja objektov, namenjenih varstvu voda pred onesnaženjem, – gradnja objektov, namenjenih obrambi države, zaščiti in reševanju ljudi, živali in premoženja ter izvajanju nalog policije, – gradnja objektov grajenega javnega dobra po predpisu o vodah ali drugih predpisih, – gradnja objektov javne infrastrukture, komunalne in druge infrastrukture ter komunalnih priključkov na javno infrastrukturo, – gradnja objektov, potrebnih za rabo voda, ki jih je za izvajanje vodne pravice nujno zgraditi na vodnem ali priobalnem zemljišču, za zagotovitev varnosti plovbe in za zagotovitev varstva pred utopitvami v naravnih kopališčih, – gradnja brvi in mostov, – ukrepi, ki se nanašajo na izboljšanje hidromorfoloških in bioloških lastnosti površinskih voda, – ukrepi, ki se nanašajo na ohranjanje narave, – vstopno izstopna mesta, pomoli, dostopi do vode in pristani, – 23020 Energetski objekti (v sklopu objektov iz te alineje je dopustna tudi gradnja malih hidroelektrarn do 10 MW). |
Druga določila | V območju podrobne namenske rabe z oznako VC veljajo naslednja določila: – Gradnja podzemnih garaž ni dopustna. – Objekte za obrambo, zaščito in reševanje v naravnih in drugih nesrečah je dopustno graditi le v primeru vojne ali naravne ogroženosti. – Premostitve voda in gradnja na vodnem zemljišču morajo biti načrtovani tako, da je zagotovljena poplavna varnost in da se ne poslabšujeta stanje voda in vodni režim. – Za vse posege v vodotoke in v priobalno zemljišče vodotokov je treba pridobiti pogoje in soglasje pristojnega organa oziroma službe za vodno gospodarstvo in za varovanje narave. – Na zakonito zgrajenih objektih, ki niso skladni z namembnostjo EUP, so dopustna samo vzdrževalna dela in odstranitev objekta.– Dopustna je postavitev začasne urbane opreme, urejanje brežin. – Spreminjanje širine struge (zamuljenje, zasipavanje bregov) ni dopustno. – Neutrjene brežine se ohranja tako, da so vzpostavljeni pogoji za obstoj avtohtonih vrst favne in flore. |
Na območjih podrobnejše namenske rabe »LN – površine nadzemnega pridobivalnega prostora« veljajo naslednji posebni prostorski izvedbeni pogoji: |
1 Vrste posegov v prostor in njihova namembnost |
Dopustne gradnje in druga dela | Gradnja objektov, namenjenih za izvajanje dejavnosti s področja izkoriščanja, raziskovanja ter predelave mineralnih surovin, in sicer za površine nadzemnega pridobivalnega prostora. |
Drugi pogoji | – Vsa območja mineralnih surovin se urejajo z OPPN. – Na robovih območij površinskih kopov mineralnih surovin naj se ohranja ali vzpostavi pas vegetacije, zelena bariera, ki zmanjšuje vidno izpostavljenost teh območij. V primeru pogozdovanja naj se izberejo sadike avtohtonih vrst za območje, ki so hkrati tudi primerne za posamezen tip zemljišča in reliefa. – Zagotoviti je potrebno protiprašne ukrepe, kot so vlaženje površin ob suhem in vetrovnem vremenu, škropljenje v sušnih obdobjih in zajemanje prahu na mestu nastajanja pri strojnih napravah separacije. – Za vse površinske kope je upravljavec ali lastnik dolžan zagotoviti sprotno in končno sanacijo. – Obstoječe nelegalne kope, ki niso predvideni za nadaljnje izkoriščanje, se sanira (brez izkoriščanja mineralnih surovin) in s tem izboljša krajinsko sliko. Pri sanaciji je potrebno zagotoviti stabilnost brežin z ustreznim naklonom in urejenim odvodnjavanjem ter rekultivacijo območja z izbranimi avtohtonimi drevesnimi in grmovnimi vrstami. Sanirane kamnolome je potrebno v celoti vrniti prejšnji rabi gozda ali travnika, dno kamnoloma pa je možno nameniti tudi drugi rabi. – Vplive na okolje je treba spremljati in jih glede na rezultate spremljanja zmanjševati ali odpravljati. – Z namestitvijo ograj je treba zagotoviti varnost pred padcem v globino in pred porušitvami terena. |
Na območjih podrobnejše namenske rabe »N – območja za potrebe varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami« veljajo naslednji posebni prostorski izvedbeni pogoji: |
1 Vrste posegov v prostor in njihova namembnost |
Dopustne gradnje in druga dela | Gradnja objektov za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami. |
2 Tip zazidave |
2.1 Tip zazidave | Tip 5 – Svojstveni objekti |
3 Stopnja izkoriščenosti zemljišča |
Faktor izrabe (FI) do | Faktor zazidanosti (FZ) do | Delež zelenih površin (DZP %) vsaj |
/ | 0,8 | / |
III.3.2 TIPOLOGIJA IN OBLIKOVANJE ZUNANJE PODOBE OBJEKTOV
(tipologija in oblikovanje zunanje podobe objektov)
Objekti glede na tip pozidave:
Enostanovanjska prostostoječa stavba ali samostojna prostostoječa hiša, v kateri se nahajata največ dve stanovanji – dvostanovanjski objekt.
– Tlorisna zasnova objektov mora biti podolgovata, z razmerjem stranic vsaj 1:1,4.
Dovoljene so manjše ortogonalne členitve, ki ohranjajo vtis podolgovatega tlorisa, kot so prikazane na spodnjih skicah:
V EUP DB-1, DB-3, DB-4, DB-5, DB-6, DB-9, HR-1, HR-2, HR-3, HR-4, ST-1, ST-2, ST-3, ŠK-1, ŠK-10, ŠK-11, ŠK-18, ŠK-2, ŠK-3, ŠK-4, ŠK-5, ŠK-6, ŠK-7, ŠK-8, ŠK-9 so dopustni tudi naslednji tlorisi kot so prikazani na spodnjih skicah:
– Etažnost
Največja dovoljena etažnost je K+P+1+M, pri čemer je klet v celoti vkopana v teren, oziroma K(p)+P+M, kadar je klet delno vkopana v teren (vsaj z ene strani v celoti vkopana, iz dveh pa pretežno). Kolenčni zid lahko znaša do 1,40 m, merjeno od gotovega tlaka mansarde do preloma notranje stene v strešino.
Klet je dovoljena tam, kjer to dopuščajo geomehanske razmere, potek komunalnih vodov, zaščita podtalnice in zaščita sosednjih objektov. V poplavno ogroženih območjih gradnja kleti ni dovoljena.
– Streha mora biti dvokapnica v naklonu od 35 do 45 stopinj. Kritina mora biti temne barve. Dovoljeni so čopi, strešna okna in frčade. Na območjih podrobnejše namenske rabe »SSs« in »SKs« so dopustne kombinacije dvokapnih streh z ravnimi ali enokapnimi strehami nad členjenimi kubusi in frčadami. Dopustno je ozelenjevanje streh, v tem primeru je naklon strehe lahko drugačen od predpisanega.
– Fasade naj bodo ometane in lahko tudi v kombinaciji z lesom ali kamnom. Omet naj bo v svetlih pastelnih odtenkih naravnih zemeljskih barvnih tonov. Nasičeni barvni odtenki zemeljskih tonov se lahko uporabljajo na fasadah le kot poudarek določenega dela objekta oziroma v smiselni arhitekturni kompoziciji fasade.
Kmetijsko-gospodarski objekti:
Objekti za shranjevanje kmetijske mehanizacije in kmetijskih pridelkov ter objekti za rejo živali (hlevi, svinjaki, seniki, skednji, kozolci, kašče, hrami in drugi podobni objekti).
– Tlorisna zasnova objektov mora biti podolgovata.
– Etažnost
Največja dovoljena etažnost je K+P+1, pri čemer višina od terena do kapi ne sme presegati 12 m.
Klet je dovoljena tam, kjer to dopuščajo geomehanske razmere, potek komunalnih vodov, zaščita podtalnice in zaščita sosednjih objektov. V poplavno ogroženih območjih gradnja kleti ni dovoljena.
– Streha mora biti dvokapnica. Kritina mora biti temne barve. Dovoljeni so čopi.
– Fasade naj bodo v svetlih pastelnih odtenkih naravnih zemeljskih barvnih tonov. Lahko so lesene ali tudi v kombinaciji s kamnom. Nasičeni barvni odtenki zemeljskih tonov se lahko uporabljajo na fasadah le kot poudarek določenega dela objekta oziroma v smiselni arhitekturni kompoziciji fasade. Zatrepi gospodarskih objektov naj bodo leseni.
– Sušilnice in prostostoječi silosi so dovoljeni, kjer je to potrebno zaradi funkcionalnih zahtev dejavnosti in kjer to prostor dovoljuje.
Poslovni, družbeni in poslovno-stanovanjski objekti:
Podolgovati objekti, namenjeni prepletanju poslovnih, družbenih in storitvenih dejavnosti ter bivanju.
– Tlorisna zasnova objektov mora biti podolgovata, z razmerjem stranic vsaj 1:1,4. Dovoljene so manjše ortogonalne členitve, ki ohranjajo vtis podolgovatega tlorisa, enako kot za tip 1.
– Etažnost:
Največja dovoljena etažnost je K+P+1+M, pri čemer je klet v celoti vkopana v teren oziroma K(p)+P+M, kadar je klet delno vkopana v teren (vsaj z ene strani v celoti vkopana, iz dveh pa pretežno). Klet je dovoljena tam, kjer to dopuščajo geomehanske razmere, potek komunalnih vodov, zaščita podtalnice in zaščita sosednjih objektov. V poplavno ogroženih območjih gradnja kleti ni dovoljena.
– Streha naj bo oblikovana enako kot pri tipu 1. Manjši naklon se dovoli v primerih, ko je potrebna širina objekta prevelika in bi bila s tem porušena osnovna kompozicija objekta, kar je potrebno v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja prikazati in utemeljiti.
– Fasada naj bo v svetlih pastelnih odtenkih naravnih zemeljskih barvnih tonov.
– Poslovno-stanovanjski objekti imajo lahko dejavnost le v pritličju in izjemoma v nadstropju, v tem primeru mora biti vsaj ena etaža stanovanjska.
– V naseljih se dovoli obrtne objekte v velikosti do največ 200 m2 zazidane površine, gradnja večjih obrtnih objektov je možna ob predhodni strokovni presoji glede utemeljenosti umestitve na konkretnem zemljišču (pri čemer so bistveni kriteriji: status naselja v hierarhiji naselij občine; ustreznost prostorske umestitve; ohranjanje značilnih vedut naselja in prostorskih dominant, upoštevanje pogojev varstva naravne in kulturne dediščine ...), kar utemelji in dokaže odgovorni projektant v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja, ob pogoju, da se ne preseže dopustnih emisij, in ob pridobitvi pozitivnih soglasij glede potrebne komunalne opremljenosti lokacije, kar mora biti sestavni del projektne dokumentacije.
Objekti večjih razponov, namenjeni proizvodnim dejavnostim, obrti, skladiščenju ipd.
– Največja dovoljena višina objekta nad tlemi je 20 metrov od kote terena ob vhodu v objekt do slemena oziroma vrha atike pri ravnih strehah. Dimniki, ograje, dostop na streho in inštalacijske naprave lahko presegajo to višino.
– Kritina mora biti v temnih barvah in ne sme biti trajno svetleča. Streha je oblike, ki jo narekuje tehnološki proces, lahko je ravna.
Posamezni objekt oziroma skupina objektov s svojevrstno oblikovno in zazidalno zasnovo (cerkve, šole, telovadnice, gasilski domovi, zdravstveni domovi in objekti, ki jih ne moremo umestiti med druge objekte).
– Največja dovoljena višina objekta nad tlemi je 12 metrov od kote terena ob vhodu v objekt do slemena oziroma vrha atike pri ravnih strehah. Dimniki, ograje, dostop na streho, inštalacijske naprave, zvoniki, antenski stolpi in stolpi gasilskih domov lahko presegajo to višino.
– Kritina mora biti v temnih barvah, temno siva ali opečno rdeča. Streha je poljubne oblike, lahko je ravna.
– Fasada naj bo v svetlih pastelnih odtenkih naravnih zemeljskih barvnih tonov. Dovoljene so tudi sodobno koncipirane fasade.
– Tlorisna zasnova objektov mora biti podolgovata, z razmerjem stranic vsaj 1:1,25, največja dovoljena zazidana površina znaša 50 m2.
– Etažnost je lahko K+P(k)+M, popolnoma vkopana klet, delno vkopana klet kot pritličje v povezavi s terenom vsaj na eni stranici in mansarda s kolenčnim zidom največ 1,40 m. Kadar gre za strme terene in je višinska razlika na naklonu raščenega terena enaka ali večja višini kletne etaže, je etažnost lahko K+P(k)+P(m), popolnoma vkopana klet, delno vkopano pritličje z navezavo objekta na teren vsaj na eni stranici in pritličje (ali mansarda brez omejitve kolenčnega zidu) z navezavo objekta na teren vsaj na eni stranici, eno etažo višje.
– Streha mora biti simetrična dvokapnica s slemenom po dolžini objekta in vzdolžno s pobočjem oziroma vzporedno z značilnimi bližnjimi objekti (v tem primeru lahko tudi prečno na pobočje). Naklon strešin mora biti 38 do 45 stopinj, lahko s čopi. Kritina mora biti temne barve. Za osvetlitev najvišjega nadstropja objekta so dovoljena strešna okna ali izvedba frčade.
– Kleti naj bodo praviloma zidane iz kamna ali v betonskem oplesku, fasade naj bodo ometane in beljene v barvnih tonih zemeljskih barv (npr. oker, umazano bela, bež).
– Še ohranjene stare zidanice se ohranjajo in varujejo kot dokument arhitekture. Pri obnovi je potrebno ohraniti njihovo identiteto.
Vinotoči in objekti za kmečki turizem:
– Največja dovoljena zazidana površina znaša 80 m2.
– Ostali pogoji so enaki kot v drugi, tretji in četrti alineji za zidanice.
(dopustno odstopanje pri oblikovanju objektov)
(1) Oblikovanje stavbne mase stanovanjskih in nestanovanjskih objektov lahko odstopa od prostorsko izvedbenih pogojev o oblikovanju objektov, če je to povezano z gradnjo energetsko učinkovitih objektov, ki so prilagojeni drugačnim okoljem, gradbenim tehnologijam in so iz drugačnih gradiv, vendar ti ne smejo bistveno odstopati od okolice, za kar mora odgovorni projektant v projektni dokumentaciji izdelati podrobno utemeljitev.
(2) Za gradnjo – legalizacijo stavb, ki so bile zgrajene pred uveljavitvijo tega odloka, je dopustno odstopanje od tipologije in oblikovanja zunanje podobe objektov ter faktorjev izkoriščenosti (v širini in tlorisnem razmerju stavbe, višini, oblikovanju, naklonu in smeri slemena strehe, arhitekturnih elementih, oblikovanju elementov fasade, faktorjih izkoriščenosti in morfologiji ter velikosti gradbene enote …). To odstopanje je dopustno, če odgovorni projektant preveri in v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja posebej utemelji ter dokaže, da odstopanja bistveno ne odstopajo od okolice in ne povzročajo negativnih vplivov v prostoru in če so, v primeru zmanjšanih odmikov, pridobljena ustrezna soglasja.
(3) Dozidave in rekonstrukcije obstoječega legalno zgrajenega objekta se lahko oblikujejo skladno z osnovnim objektom, četudi ta odstopa od prostorsko izvedbenih pogojev o oblikovanju objektov.
(4) Odstopanja od faktorjev FI in FZ so dopustna, če gre za rekonstrukcijo legalno zgrajenega objekta.
III.3.3 NEZAHTEVNI IN ENOSTAVNI OBJEKTI
(tipologija in oblikovanje zunanje podobe nezahtevnih in enostavnih objektov)
(1) Nezahtevni in enostavni objekti morajo biti grajeni v skladu s predpisi, ki urejajo klasifikacijo vrst objektov in razvrščanje objektov glede na zahtevnost.
(2) Oblikovanje nezahtevnih in enostavnih objektov (pomožnih objektov) naj se povzema iz kvalitetnih arhitekturnih prvin v okolici. Dopustne so ravne strehe.
(3) Dopustno je graditi le tisto vrsto nezahtevnih in enostavnih objektov, ki je skladna z namensko rabo in dopustno gradnjo objekta. Dopustna je gradnja več nezahtevnih ali enostavnih objektov združenih v enovit objekt.
(4) Začasne objekte sezonskega turističnega značaja je dopustno postaviti na zemljiščih, ki so prometno dostopna. Dopustna je izvedba začasnih priključkov na infrastrukturo, na podlagi pridobljenega soglasja, skladno s pogoji upravljavca. Če se postavi začasni objekt na javnem ali skupnem prostoru, mora upravljavec (lastnik) zemljišča pri soglasju za postavitev začasnega objekta definirati, kdaj je treba objekt odstraniti, kdo ga je dolžan odstraniti, na čigave stroške in v kakšnem času.
(5) Gostinske vrtove na javnih površinah je dopustno postaviti na podlagi soglasja Občine Škocjan.
(6) Gostinske vrtove na zasebnih površinah je dopustno postaviti na podlagi dovoljenja za osnovno dejavnost in pod pogojem, da so zagotovljena parkirna mesta za osnovno dejavnost in za kapacitete gostinskega vrta v skladu z določbami tega prostorskega načrta.
(7) Za postavitve šotorov in ostalih montažnih struktur, ki v prostoru delujejo kot stavbe, veljajo enaki prostorsko izvedbeni pogoji kot za objekte, vključno s faktorji izrabe zemljišča. To določilo ne velja za kmetijsko dejavnost.
III.3.4 LEGA OBJEKTA NA ZEMLJIŠČU IN UREDITEV OKOLICE
(lega objekta na zemljišču in odmiki)
(1) Gradnja novih zahtevnih in manj zahtevnih stavb nad in pod terenom mora biti od meje sosednjih parcel oddaljena najmanj 4 m, če ni z regulacijskimi linijami ali z gradbeno linijo obstoječih objektov določeno drugače. Izjemoma je dopustno graditi nad in pod terenom tudi bližje parcelni meji, če s tem pisno soglašajo lastniki sosednjih parcel, na katere meji objekt, in če so izpolnjene bistvene zahteve po predpisu, ki ureja gradbene zadeve. Določilo tega odstavka ne velja za nove stavbe na obrtnih, proizvodnih in skladiščnih območjih.
(2) Gradnja novih nezahtevnih in enostavnih objektov nad in pod terenom mora biti od meje sosednjih parcel oddaljena najmanj 1,5 m, če ni z regulacijskimi linijami ali z gradbeno linijo obstoječih objektov določeno drugače. Izjemoma je dopustno graditi nad in pod terenom tudi bližje parcelni meji, če s tem pisno soglašajo lastniki sosednjih parcel, na katere meji objekt.
(3) Gradnja novih gradbeno inženirskih objektov mora biti od meje sosednjih parcel oddaljena najmanj 0,5 m, izjemoma tudi manj ob pisnem soglasju mejaša.
(4) V primeru rekonstrukcije ali odstranitve obstoječe legalne stavbe in gradnje nove stavbe na mestu poprej odstranjene stavbe, ki je po velikosti in namembnosti enaka odstranjeni stavbi, določila o minimalnih odmikih ne veljajo – se lahko postavi na isto mesto tudi z manjšim odmikom brez soglasij mejašev.
(5) Če lastnika sosednjih zemljišč soglašata, se ograje postavljajo na mejo zemljiških parcel obeh lastnikov, v nasprotnem se ograje postavljajo do meje zemljiške parcele. Če je sosednje zemljišče javna cesta, je najmanjši odmik ograje od cestišča 2 m, razen če upravljavec javne ceste soglaša z manjšim odmikom.
(6) Na obrtnih, proizvodnih in skladiščnih območjih morajo biti nove stavbe od meje sosednjih parcel oddaljene najmanj 4 m, če je zagotovljena najmanj 5,0 m široka skupna požarna pot med dvema sosednjima stavbama, sicer je odmik od sosednje parcele 5 m.
(7) Novogradnja objektov ob gozdnih površinah znotraj stavbnih zemljišč je možna v oddaljenosti najmanj ene drevesne višine odraslega gozdnega sestoja oziroma v oddaljenosti 25 m od gozdnega roba oziroma posameznega gozdnega drevja. Izjemoma je odmik lahko manjši, če so izvedeni vsi požarno-varnostni ukrepi in drugi ukrepi skladno s soglasjem pristojne gozdarske službe.
(8) Rezervoar za utekočinjen naftni plin mora biti odmaknjen od meje sosednjih zemljišč in od obstoječih objektov v skladu s predpisi o utekočinjenem naftnem plinu, vendar ne manj kot 1,5 m. Za manjši odmik, ki je skladen s prej omenjenim predpisom, je treba pred začetkom gradnje pridobiti pisno soglasje lastnika sosednjega zemljišča.
(velikost, urejanje in oblikovanje zelenih površin)
(1) Območja zelenih površin so nepozidana območja. Namenjena so ohranjanju zelenih površin, naravnih vrednot in oblikam rekreacije v ne grajenem okolju. Zelene površine so območja naravnih vrednot, zelene ločnice v prostoru in oblikovane parkovne površine. V območjih zelenih površin so dovoljeni posegi za urejanje dostopov, poti, odvodnjavanje in za postavitev parkovne opreme, spominskih in informativnih obeležij.
(2) Faktor odprtih zelenih površin vključuje najmanj 50 % zelenih površin na raščenem terenu in največ 50 % tlakovanih površin (npr. trg, ploščad, igrišče). Izjemoma je lahko tlakovanih površin tudi več, in sicer v primeru ureditve trga in večnamenske ploščadi, vendar ne več kot 80 %.
(3) Ob izvajanju gradbenih del v vplivnem območju dreves (koreninski sistem), ki se na zemljišču namenjenem gradnji ohranjajo, je treba izdelati načrt zavarovanja obstoječih dreves.
(4) Obrežne drevnine ni dovoljeno odstranjevati. Če je odstranitev zaradi tehničnih ali varnostnih zahtev nujna, jih je treba nadomestiti oziroma sanirati v obstoječem obsegu.
(oblikovanje zunanjih površin)
(1) Javne zelene površine, parki:
Vzpostavljajo se na predvidenih javnih mestih, ki so neurejena ali nepravilno urejena. Za nove zasaditve se prvenstveno uporabijo avtohtone drevesne vrste. Dovoljeno je formiranje drevoredov ob pomembnejših cestah ali poteh v naseljih ali kot poudarek prostorske dominante (cerkve, kapelice) v soglasju s pristojno službo za varstvo narave in pristojno službo za varstvo kulturne dediščine.
(2) Vrtovi, sadovnjaki, brežine:
Vrtovi med objekti in sadovnjaki naj se oblikujejo in obdelujejo na tradicionalen način, dopustne so tudi nove dobre prakse (npr. visoke grede).
Nasipi, odkopne brežine in druga izpostavljena pobočja morajo biti izvedeni z blagimi in ozelenjenimi brežinami ter zavarovani pred erozijo. Podporni zidovi so dovoljeni le izjemoma, kjer brežine ni možno drugače zavarovati.
(3) Rekreacijske površine:
Ureditve trim stez, tekaških prog in konjeniških poti naj izkoristijo obstoječo mrežo poljskih in gozdnih poti. Oprema naj bo v naravnih materialih.
Travnata ali peščena igrišča brez spremljajočih objektov se lahko uredijo le tam, kjer je možno urediti naravni prostor brez večjih posegov v teren. Druga igrišča, ki zahtevajo trajnejše ureditve, se lahko izvedejo le na za to s planskim dokumentom predvidenih površinah.
(4) Dostopi do objektov, parkirišča, razmejitve med parcelami:
Dostopi do objektov morajo biti izvedeni skladno s pogoji upravljavca ceste. Meteorno vodo z dostopnih poti je potrebno speljati v ponikovalnico ali meteorno kanalizacijo, na javno cesto je ni dovoljeno spuščati. Razmejitve med parcelami se izvedejo z lesenimi plotovi po vzoru tradicionalnih. Mreže so dovoljene le izjemoma, kadar je to funkcionalno najbolj primerno. Zidovi niso dovoljeni, razen če so zaradi terena potrebni podporni zidovi.
(5) Za vse zunanje ureditve in sanacijo degradiranih površin se izbere večinoma lokalno avtohtone rastlinske vrste, da se z ureditvijo ohranja značilne lokalne krajinske vzorce in biocenoze.
(6) Zemljina, ki bo na območje pripeljana za potrebe humuziranja od drugod, naj bo pripeljana iz območij, kjer ni vidnih pojavov tujerodnih invazivnih rastlinskih vrst.
(7) Med gradnjo in še 3 leta po zaključku gradbenih del je treba zagotoviti izvajanje spremljanja stanja pojavljanja invazivnih tujerodnih vrst. Spremljanje stanja naj se izvaja na vseh površinah, v katere se je posegalo, in sicer trikrat letno (maj, julij in september). Posebno pozornost je potrebno posvečati pojavljanju invazivnih tujerodnih rastlin na Natura 2000 območjih.
(8) V primeru pojava invazivne tujerodne rastlinske vrste jo je potrebno odstraniti in uničiti na vrsti primeren način po trenutno najbolj učinkoviti razpoložljivi metodi.
(9) Posek gozdne vegetacije, posameznih dreves ali grmičevja naj se izvede v času od 1. avgusta do 1. februarja, izven gnezditvenega obdobja za ptice. V največji možni meri naj se ohranjajo obstoječe mejice.
(10) Višinske razlike na zemljišču je treba premostiti s travnatimi brežinami. Izjemoma se višinske razlike lahko premostijo z opornimi zidovi do višine 1,5 m. Gradnja opornega zidu, višjega od 1,5 m, je dopustna, kadar obstaja nevarnost rušenja terena, kar investitor dokazuje z geološkim poročilom. Če je zaradi terenskih razmer višina opornega zidu večja od 2 m, mora biti oporni zid izveden v kaskadah. Oporni zid mora biti intenzivno ozelenjen.
(11) Robove proizvodnih območij (IG) je potrebno zasaditi s sklenjenim drevoredom drevesne vegetacije, ki ustvari vizualno bariero.
(splošni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in urejanje parkirnih površin in garažnih stavb)
(1) Parkirne prostore je potrebno zagotoviti ob objektu na zemljišču, namenjenem za gradnjo, ali na skupnem zemljišču, namenjenem za gradnjo za več objektov skupaj.
(2) Parkirišča morajo biti locirana ob objektu in ne smejo biti oddaljena od objekta več kot 50 m.
(3) Parkirne površine in garažne stavbe morajo biti razporejene in zgrajene tako, da njihova uporaba ne škodi zdravju ter hrup in smrad ne motita bivanja, dela in počitka v okoliških objektih in okolici.
(4) V EUP, v katerih prevladujejo objekti z različnimi namembnostmi, se pri izračunu parkirnih mest upoštevajo potrebe po istočasnem parkiranju v najbolj obremenjenem delu dneva.
(5) Parkirna mesta in garaže za 2 ali več tovornih vozil, ki presegajo 3,5 t, in za avtobuse ter za priklopnike teh motornih vozil v stanovanjskih območjih niso dopustna.
(6) Pri urejanju parkirnih površin in garažnih stavb je treba v skladu s predpisi zagotoviti parkirna mesta, rezervirana za funkcionalno ovirane osebe.
(7) Parkirnih površin in garažnih stavb ni dovoljeno uporabljati v nasprotju z namembnostjo, dokler so potrebna za parkiranje obstoječih motornih vozil stalnih uporabnikov in obiskovalcev objektov.
(8) Parkirna mesta v jedru naselja Škocjan se lahko zagotovijo tudi na javnih površinah ob soglasju upravljavca javnih površin.
(9) Parkirišča naj bodo utrjena in protiprašno zaščitena (tlakovci, naravni kamen, granitne kocke, asfalt ali podobno).
(10) Streho garaže je dopustno urediti tudi kot javno površino, kot npr. odprto športno igrišče, otroško igrišče, nadzemno parkirišče, zelenica, trg ipd..
(11) Parkirne površine na nivoju terena, ki so večje od 10 parkirnih mest, je treba ozeleniti. Drevesna gostota je eno drevo na 4 parkirna mesta. Drevesa morajo biti po parkirišču čim bolj enakomerno razporejena. Zelene površine na parkirišču se lahko uredi kot začasne zadrževalnike padavinske vode, da se zmanjša odtok z utrjenih površin.
(12) Parkirne površine in garažne stavbe morajo zadostiti pogojem s področja požarne varnosti. Odvod meteorne vode s parkirišč se izvede preko lovilcev olj, če je, tako določeno v predpisu, ki ureja emisije snovi pri odvajanju odpadnih vod. Garaže in njihovi pomožni objekti morajo imeti zagotovljeno možnost prezračevanja.
Preglednica 4: Parkirni normativi
DEJAVNOST oziroma NAMENSKA RABA | MINIMALNO ŠTEVILO PARKIRNIH MEST |
Stanovanja in bivanje |
Eno- in dvostanovanjske stavbe | 2 parkirni mesti na stanovanje |
Stanovanjske stavbe za posebne namene (domovi za ostarele, vzgojni zavodi) | 1 parkirno mesto na 3 postelje |
Poslovno trgovske dejavnosti |
Stavbe javne uprave | 1 parkirno mesto na 30 m2 uporabne površine |
Stavbe bank, pošt, zavarovalnic (pisarniški in upravni prostori ter druge storitve) | 2 parkirni mesti na 30 m2 uporabne površine |
Druge upravne in pisarniške stavbe (mešani poslovni programi) | 1 parkirno mesto na 30 m2 uporabne površine |
Trgovske stavbe (lokalna trgovina pod 500 m2) | 1 parkirno mesto na 30 m2 uporabne površine, vendar ne manj kot 5 parkirnih mest |
Trgovske stavbe (trgovina z neprehrambenimi izdelki) |
Trgovske stavbe (odprte in pokrite tržnice) |
Stavbe za druge storitvene dejavnosti (obrtno servisne dejavnosti – frizer, urar, čistilnica, fizioterapija, avtopralnice, lekarne …) | 2 parkirni mesti na 30 m2 uporabne površine, vendar ne manj kot 3 parkirna mesta |
Bencinski servisi | 1 parkirno mesto na 30 m2 prodajnih površin, vendar ne manj kot 4 parkirna mesta |
Družbene dejavnosti |
Stavbe za opravljanje verskih obredov | 2 parkirni mesti na 30 m2 uporabne površine |
Športne dejavnosti |
Športne dvorane s prostori za gledalce | 1 parkirno mesto na 30 m2 uporabne površine |
Posebne dejavnosti |
Hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno nastanitev (hotel, prenočišča, penzioni) | 1 parkirno mesto na 1 sobo |
Gostilne, restavracije, točilnice, bari | 1 parkirno mesto na 6 sedežev in 1 parkirno mesto na tekoči meter točilnega pulta, a ne manj kot 4 parkirna mesta |
Družbene dejavnosti |
Stavbe za zdravstvo (zdravstveni dom, ambulante, veterinarske ambulante) | 1 parkirno mesto na 30 m2 uporabne površine, a ne manj kot 4 parkirna mesta |
Stavbe za izobraževanje (osnovne šole) | 2,5 parkirnih mest na učilnico |
Stavbe za izobraževanje (srednje šole) | 2,5 parkirnih mest na učilnico |
Stavbe za izobraževanje (vrtci) | 2,5 parkirnih mest na oddelek, od tega 20 % za kratkotrajno parkiranje |
Proizvodne dejavnosti |
Obrt in servisi | 1 parkirno mesto na 20 m2 neto površine |
Industrijske stavbe (do 200 m2) | 1 parkirno mesto na 30 m2 uporabne površine, a ne manj kot 2 parkirni mesti |
Industrijske stavbe (nad 200 m2) | 1 parkirno mesto na 50 m2 uporabne površine |
Industrijske stavbe (delavnice za servis motornih vozil) | 6 parkirnih mest na popravljalno mesto |
Drugo |
Pokopališča | 1 parkirno mesto na 600 m2 uporabne površine, a ne manj kot 10 parkirnih mest |
Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas (park) | 1 parkirno mesto na 600 m2 uporabne površine |
(objekti in naprave za oglaševanje)
(1) Za območje Občine Škocjan so opredeljeni objekti za oglaševanje v skladu z občinskim predpisom o oglaševanju. Postavljanje objektov za oglaševanje velikega merila (jumbo plakatov) ni dovoljeno.
(2) Objektov za oglaševanje ni dopustno postavljati:
– v območjih kmetijskih in gozdnih zemljišč (oznake K1, K2, G),
– v območju površinskih voda (oznaka VC),
– v območjih površin razpršene poselitve (oznaka A in Av) ter
– na zunanji strani konstrukcij in ograj podvozov, nadvozov in mostov, enojnih in dvojnih kozolcev.
(3) Objektov za oglaševanje, razen plakatnih stebrov, ni dopustno postavljati:
– v območjih stanovanj (oznake SSs, SKs),
– v osrednjih območjih centralnih dejavnosti (oznaka CU),
– v drugih območjih centralnih dejavnosti (oznake CDi, CDo, CDk, CDv),
– v območju prometnih površin (oznake PC),
– v območjih zelenih površin (oznake ZS, ZP, ZD, ZK),
– v posebnih območjih (oznaka BT),
– na zemljiščih in objektih, ki so varovani s predpisi s področja varstva kulturne dediščine in ohranjanja narave, razen s soglasjem organov, pristojnih za varstvo kulturne dediščine in ohranjanje narave.
(4) Plakatne stebre iz tretjega odstavka tega člena je dopustno postavljati na javnih površinah.
(5) Objekti za oglaševanje so dopustni takrat, kadar se začasno namestijo:
– na gradbenih ograjah objektov, za katere je že izdano gradbeno dovoljenje,
– na površinah, ki niso varovane s posebnimi predpisi, če gre za začasno postavitev, namenjeno oglaševanju v času prireditev in volilne kampanje.
(6) Oglaševanje za lastne potrebe je dopustno na stavbah v vseh EUP in na parcelah stavb, v katerih se opravlja dejavnost. Na teh objektih in površinah je dopustno oglaševati z:
– napisom firme,
– znakom firme,
– nalepkami,
– zastavami in
– simboli firme, izdelka, storitve in podobno.
(7) Na zemljiščih in objektih, ki so varovani s predpisi s področja varstva kulturne dediščine in ohranjanja narave, je treba za oglaševanje za lastne potrebe pridobiti soglasje organov, pristojnih za varstvo kulturne dediščine in ohranjanje narave.
(8) Objekte za oglaševanje, ki so postavljeni v nasprotju z določbami tega prostorskega načrta, je treba odstraniti v roku šestih mesecev po njegovi uveljavitvi oziroma v skladu z rokom veljavnosti pogodbe, sklenjene z Občino Škocjan.
(velikost in oblika zemljišča, namenjenega za gradnjo)
(1) Velikost zemljišča, namenjenega za gradnjo (gradbena parcela) mora biti prilagojena namembnosti in velikosti objekta ter predpisanim faktorjem izrabe. V EUP mora biti usklajena z lego sosednjih objektov ter konfiguracijo terena in mora upoštevati posestno mejo. Pri določanju gradbene parcele kmetije se mora upoštevati tudi razporeditev objektov, vrsta kmetijske proizvodnje ter potreben manipulacijski prostor za kmetijsko mehanizacijo.
(2) Do vsakega zemljišča, namenjenega gradnji, mora biti zagotovljen dostop z javne ceste neposredno ali čez sosednja zemljišča. Možnost uporabe dostopa čez sosednja zemljišča investitor dokaže z vpisom služnostne pravice za dostop in za napeljavo komunalne in gospodarske javne infrastrukture v Zemljiško knjigo.
III.3.5 DRUGA MERILA IN POGOJI
(obveznost gradnje na komunalno opremljenih stavbnih zemljiščih)
(1) Stavbno zemljišče v posamezni EUP se šteje za opremljeno:
– če je v tej EUP zgrajena in predana v upravljanje komunalna oprema ter objekti in omrežja druge gospodarske javne infrastrukture, ki so določeni v prostorskem aktu občine, ali
– če je v prostorskem aktu občine predvidena komunalna oprema ter objekti in omrežja druge gospodarske javne infrastrukture, vključene v občinski načrt razvojnih programov v okviru občinskega proračuna za tekoče ali naslednje leto.
(2) Gradnja stavb je dovoljena na komunalno opremljenih stavbnih zemljiščih. Gradnja infrastrukturnih objektov je dopustna tudi brez gradbene parcele in brez stalnega dostopa.
(3) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka je gradnja stavb dovoljena tudi na neopremljenih stavbnih zemljiščih, če se sočasno z gradnjo stavb zagotavlja tudi opremljanje stavbnih zemljišč po pogodbi ali če je v projektni dokumentaciji predviden alternativni način, ki omogoča samooskrbo objekta in izkazuje zadnje stanje gradbene tehnike.
(4) V primeru iz prejšnjega odstavka zgrajene stavbe lahko pridobijo uporabno dovoljenje le, če je bila zgrajena in predana v uporabo vsa predvidena komunalna oprema ter objekti in omrežja druge gospodarske javne infrastrukture, razen za objekte z alternativnim virom samooskrbe.
(5) Opremljanje stavbnih zemljišč se izvaja na podlagi programa opremljanja. S programom opremljanja se za območja, na katerih se s prostorskim aktom predvideva gradnja nove komunalne opreme ali objektov in omrežij druge gospodarske javne infrastrukture, podrobneje določi komunalna oprema, ki jo je treba zgraditi, roke za gradnjo po posameznih EUP ter določijo podlage za odmero komunalnega prispevka.
(obveznost priključevanja na javno komunalno infrastrukturo)
(1) Gradnja in priključevanje na infrastrukturo se izvaja na podlagi projektnih pogojev, soglasij in razvojnih dokumentov pristojnih upravljavcev. V kolikor ne obstaja možnost priključitve na komunalno infrastrukturo, se lahko zagotovi komunalna oskrba na način oskrbe, ki sledi napredku tehnike, kot je opredeljeno s predpisi.
(2) Če upravljavec kanalizacijskega omrežja ne predvideva priključitve na javno kanalizacijsko omrežje, je dopustna izgradnja greznice ali (individualne) male komunalne čistilne naprave v skladu s predpisom o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode.
(3) Lastna oskrba prebivalcev s pitno vodo se lahko izvaja na območju poselitve, kjer se oskrba s pitno vodo ne zagotavlja v okviru storitev pooblaščene organizacije Občine Škocjan, če je vodovod v zasebni lasti, vodni vir pa oskrbuje poselitveno območje z manj kot 50 prebivalcev s stalnim prebivališčem in z letno povprečno zmogljivostjo oskrbe s pitno vodo, manjšo od 10 m³ pitne vode na dan, pod pogojem, da je vse v skladu s predpisi s področja oskrbe s pitno vodo.
(varovalni pasovi objektov gospodarske javne infrastrukture)
(1) V varovalnih pasovih posameznih infrastrukturnih omrežij je dopustna gradnja objektov in naprav v skladu z določili tega odloka in drugih predpisov ter na podlagi pogojev in soglasja pristojnega upravljavca infrastrukturnega omrežja.
(2) Varovalni pas sistemov elektrike je zemljiški pas ob elektroenergetskih vodih in objektih, v katerem se smejo graditi drugi objekti in naprave ter izvajati dela, ki bi lahko vplivala na obratovanje omrežja, le ob določenih pogojih in na določeni oddaljenosti od vodov in objektov tega omrežja.
(3) Širina varovalnega pasu elektroenergetskega omrežja poteka na vsako stran od osi elektroenergetskega voda oziroma od zunanje ograje razdelilne ali transformatorske postaje in znaša:
– za nadzemni večsistemski daljnovod in razdelilne transformatorske postaje nazivne napetosti 400 kV in 220 kV 40 m;
– za podzemni kabelski sistem nazivne napetosti 400 kV in 220 kV 10 m;
– za nadzemni večsistemski daljnovod in razdelilne transformatorske postaje nazivne napetosti 110 kV in 35 kV 15 m;
– za podzemni kabelski sistem nazivne napetosti 110 kV in 35 kV 3 m;
– za nadzemni večsistemski daljnovod nazivnih napetosti od 1 kV do vključno 20 kV 10 m;
– za podzemni kabelski sistem nazivne napetosti do vključno 20 kV 1 m;
– za nadzemni vod nazivne napetosti do vključno 1 kV 1,5 m;
– za razdelilno postajo srednje napetosti, transformatorsko postajo srednje napetosti 2 m.
(avtocesta z varovalnimi pasovi)
(1) Na območju Občine Škocjan poteka avtocesta A2, odsek Kronovo–Smednik (Uredba o lokacijskem načrtu, Uradni list RS, št. 27/01, spr. in dop, Uradni list RS, št. 10/02) (v nadaljevanju: AC), ki je v upravljanju DARS d. d. Z namenom preprečitve škodljivih vplivov posegov v prostor ob državni cesti, na državno cesto in prometa na njej je skladno predpisom o cestah ob teh cestah opredeljen varovalni pas, v katerem je raba prostora omejena. Varovalni pas državne ceste se meri od zunanjega roba cestnega sveta v smeri prečne in vzdolžne osi, pri premostitvenih objektih pa od tlorisne projekcije najbolj izpostavljenih robov objekta na zemljišče ter znaša pri AC 40 metrov.
(2) Gradnja in rekonstrukcija objektov ter izvajanje kakršnih koli del na pripadajočih zemljiščih v varovalnem pasu AC je dovoljeno le s soglasjem DARS d. d.
(3) DARS d. d. izda soglasje iz prejšnjega odstavka, če s predlaganim posegom niso prizadeti interesi varovanja državne ceste in prometa na njej, njene širitve zaradi prihodnjega razvoja prometa ter varovanja njenega videza.
(4) Potrebno je upoštevati bodočo širitev AC, to je minimalno 10,00 m od roba cestnega sveta obojestransko.
(5) Meteorna in druga odpadna voda z objektov in pripadajočih površin ne sme biti speljana v naprave za odvodnjavanje AC in njenega cestnega sveta. Izvedba odvodnjavanja in novo načrtovane ureditve ne sme poslabšati ali ogroziti obstoječega sistema odvodnjavanja AC.
(6) Skladno s predpisom o cestah je postavljanje objektov za obveščanje in oglaševanje v območju državne ceste (AC) prepovedano.
(7) Razsvetljava mora izpolnjevati zahteve glede zastrtosti bleščanja in svetlobnega onesnaževanja v skladu s predpisi.
(8) Križanje AC/HC s komunalnimi vodi je dopustno pod kotom od 45° do 135° izven območja cestnih priključkov (v skladu s predpisom o projektiranju cest).
(9) Zaradi načrtovanih ureditev ne sme biti onemogočena ali ovirana izvedba rednega vzdrževanja, investicijskih vzdrževalnih del in vzdrževalnih del v javno korist na AC in na njenih spremljajočih objektih, prometnicah in vgrajeni infrastrukturi.
(10) Pri umeščanju novih ureditev v varovalnem pasu AC in njenih priključkih in z načrtovanjem podrobnejše namenske rabe prostora v okviru OPN, ki bi lahko zaradi svojega obsega oziroma predvidenega programa na tem območju generirale večje število novih vozil, kar bi lahko imelo za posledico poslabšanje prometnih razmer na AC in priključkih že v sedanjem stanju oziroma v dolgoročnem obdobju dvajsetih let, je potrebno izdelati prometno preveritev kot obvezno strokovno podlago pri nadaljnjem načrtovanju teh ureditev.
(11) V varovalnem pasu in vplivnem območju AC je treba načrtovati takšne dejavnosti, ki ne bodo negativno vplivale na cesto. V varovalnem pasu in vplivnem območju AC naj se ne načrtuje objektov in dejavnosti, za katere bi bil vpliv ceste lahko moteč (obremenitve s hrupom zaradi prometa). Nove posege je potrebno načrtovati skladno z veljavnimi predpisi ter ob vedenju in poznavanju obstoječih in predvidenih obremenjenosti okolja, da ne prihaja do nasprotja med rabami v prostoru. To pomeni, da je potrebno ob AC načrtovati rabo prostora na način, da bodo upoštevane načrtovane obremenitve okolja zaradi predvidenega naraščanja prometa v dolgoročnem obdobju.
(12) V varovalnem pasu AC ni dopustna sprememba namenske rabe prostora v stavbna zemljišča, namenjena stanovanjski gradnji oziroma gradnji objektov za dejavnosti, občutljive za hrup.
(13) Širjenje razpršene gradnje proti AC ni dopustno.
(14) DARS d. d. ne bo zagotavljal dodatnih ukrepov varstva pred hrupom za nove poselitve na območja oziroma za območja spremenjene rabe prostora, ki so predvidena s tem OPN. Prav tako DARS d. d. ne bo zagotavljal zaščite pred morebitnimi drugimi vplivi, ki so oziroma bodo posledica obratovanja AC, glede na načrtovane ukrepe zaščite v sklopu njene izgradnje. Izvedba vseh ukrepov za zaščito novih poselitvenih območij (znotraj varovalnega pasu avtoceste) oziroma območij spremenjene rabe prostora je obveznost lokalne skupnosti oziroma investitorja novih posegov.
III.3.6 SPLOŠNI PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI GLEDE CELOSTNEGA OHRANJANJA KULTURNE DEDIŠČINE, OHRANJANJA NARAVE, VARSTVA OKOLJA IN NARAVNIH DOBRIN, OBRAMBE TER VARSTVA PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI
III.3.6.1 Ohranjanje narave in varstvo kulturne dediščine
Posegi, ki bi razvrednotili, poškodovali ali uničili naravno ali kulturno dediščino, niso dovoljeni.
(naravni spomeniki, naravne vrednote in varovana območja narave)
(1) Območja naravnih vrednot, ekološko pomembna območja in varstveno območja (SCI) so prikazana v Prikazu stanja.
(2) Pri načrtovanju gradenj in ureditev se upoštevajo usmeritve, izhodišča in pogoji za varstvo naravnih vrednot, ekološko pomembnih območij, posebnih varstvenih območij, varstvenih območij (SCI) in zavarovanih območij, navedenih v smernicah Zavoda RS za varstvo narave, OE Novo Mesto, ki se hranijo na sedežu Občine Škocjan.
(3) Če se izdeluje projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja na območju, ki se ureja s tem odlokom, in je gradnja predvidena na naravni vrednoti, zavarovanem območju ali posebnem varstvenem območju (območju Natura 2000), je treba skladno s 105. in 105.a členom Zakona o ohranjanju narave pred začetkom izdelave projekta pridobiti naravovarstvene pogoje ter k projektnim rešitvam naravovarstveno soglasje.
(4) Na območju naravnih vrednot, zavarovanih območjih narave, območjih biotske raznovrstnosti, posebnih varstvenih območjih ter varstvenih območjih (SCI) naj se cest izven območij naselij ne osvetljuje. V kolikor je osvetljevanje nujno zaradi varnosti, naj bo osvetlitev v skladu s predpisom o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja.
(5) Nosilec posega v naravo ali izvajalec dejavnosti mora delovati tako, da v čim manjši meri posega v naravo ter po zaključku posega ali dejavnosti približa stanje v naravi tistemu stanju, kakršno je bilo pred posegom oziroma dejavnostjo po predpisih o ohranjanju narave.
(6) Vsakdo, ki posega v naravo oziroma v habitat populacij rastlinskih in živalskih vrst, mora uporabljati načine, metode in tehnične pripomočke, ki prispevajo k ohranjanju ugodnega stanja vrste glede na predpis o ohranjanju narave.
(7) Za vse posege na cerkvah: Marijinega obiskanja (Zloganje), Sveta Trojica (Dolnja Stara vas), Sveti križ (Gorenje Dole), Sv. Martin (Bučka), Sv. Mihael (Dolenje Radulje) in Sv. Štefan (Tomažja vas) veljajo naslednja določila:
– Pred kakršnokoli prenovo objektov ali drugimi deli naj se investitor posvetuje z Območno enoto Zavoda RS za varstvo narave, ki bo podala podrobnejše usmeritve za morebitne posege.
– Posegi v ostrešja cerkva naj se ne izvajajo v obdobju od 15. marca do 15. septembra.
– Morebitno urejanje okolice cerkva in ostalih objektov (kjer bi se evidentirali morebitni netopirji) se prilagodi tako, da se ohranja drevesa, sklenjene mejice, grmovje in gozd.
– V primeru renovacij ali odstranitve objektov je potrebno izvesti pregled prisotnosti netopirjev. Pregled mora opraviti strokovnjak za netopirje. V primeru najdb je potrebno nadaljnje aktivnosti uskladiti s pristojno organizacijo za varstvo narave.
– V primeru najdbe netopirjev na podstrešjih objektov naj se prenove ostrešij opravijo med zelo zgodnjo pomladansko ali pozno jesensko sezono. Preletalnih površin naj se ne zamrežuje ali osvetljuje.
(celostno ohranjanje kulturne dediščine)
(1) Sestavni del OPN so objekti in območja kulturne dediščine, varovani skladno s predpisi s področja varstva kulturne dediščine (v nadaljevanju objekti in območja kulturne dediščine). To so kulturni spomeniki, vplivna območja kulturnih spomenikov, varstvena območja dediščine, registrirana kulturna dediščina, vplivna območja dediščine.
(2) Na območjih, varovanih po predpisih o varstvu kulturne dediščine, veljajo pri gradnji in drugih posegih v prostor prostorski izvedbeni pogoji za celostno ohranjanje kulturne dediščine. V primeru neskladja ostalih določb tega odloka s prostorsko izvedbenimi pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine veljajo pogoji celostnega ohranjanja kulturne dediščine.
(3) Na objektih in območjih kulturne dediščine so dovoljeni posegi v prostor in prostorske ureditve, ki prispevajo k trajni ohranitvi dediščine ali zvišanju njene vrednosti in dediščino varujejo in ohranjajo na mestu samem (in situ).
(4) Gradnja novega objekta, vključno z dozidavo in nadzidavo ter deli, zaradi katerih se bistveno spremeni zunanji izgled objekta, in rekonstrukcija objekta na objektih in območjih kulturne dediščine nista dovoljeni, če so s tem prizadete varovane vrednote objekta ali območja kulturne dediščine in prepoznavne značilnosti in materialna substanca, ki so nosilci teh vrednot.
(5) Odstranitve objektov ali območij ali delov objektov ali območij kulturne dediščine niso dopustne, razen pod pogoji, ki jih določajo predpisi s področja varstva kulturne dediščine.
(6) Objekte in območja kulturne dediščine je potrebno varovati pred poškodovanjem ali uničenjem tudi med gradnjo – čez objekte in območja kulturne dediščine ne smejo potekati obvozi, vanje ne smejo biti premaknjene potrebne ureditve vodotokov, namakalnih sistemov, komunalna, energetska in telekomunikacijska infrastruktura, ne smejo se izkoriščati za deponije viškov materialov ipd..
(7) Za poseg v kulturni spomenik, vplivno območje kulturnega spomenika, varstveno območje dediščine ali registrirano dediščino, ki je razvidna iz prikaza stanja prostora, ki je veljal ob uveljavitvi odloka o občinskem prostorskem načrtu, je treba pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasje za posege po predpisih s področja varstva kulturne dediščine, ki jih izda organ, pristojen za varstvo kulturne dediščine. Kulturnovarstveno soglasje je treba pridobiti tudi za posege v posamezno EUP, če je tako določeno s posebnimi prostorsko izvedbenimi pogoji, ki veljajo za to območje urejanja. Za kompleksne posege oziroma za posege v strukturne elemente spomenika je treba pripraviti konservatorski načrt, ki je del projektne dokumentacije za pridobitev kulturnovarstvenega soglasja. Pogoji priprave in izdelave konservatorskega načrta so določeni s predpisi s področja varstva kulturne dediščine. S kulturnovarstvenim soglasjem se potrdi konservatorski načrt in usklajenost projektne dokumentacije s konservatorskim načrtom. Če se upravičeno domneva, da je v nepremičnini, ki je predmet posegov, neodkrita dediščina in obstaja nevarnost, da bi z načrtovanimi posegi bilo povzročeno njeno poškodovanje ali uničenje, je treba izvesti predhodne raziskave skladno s predpisi s področja varstva kulturne dediščine. Obseg in čas predhodnih raziskav dediščine določi pristojna javna služba. Za izvedbo raziskave je treba pridobiti kulturnovarstveno soglasje za raziskavo po predpisih s področja varstva kulturne dediščine.
(8) Za izvedbo predhodne arheološke raziskave na območju kulturnega spomenika, registriranega arheološkega najdišča, stavbne dediščine, naselbinske dediščine, kulturne krajine ali zgodovinske krajine je treba pridobiti kulturnovarstveno soglasje za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline po predpisih s področja varstva kulturne dediščine. Pred pridobitvijo kulturnovarstvenega soglasja za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline je pri organu, pristojnem za varstvo kulturne dediščine, treba pridobiti podatke o potrebnih predhodnih arheoloških raziskavah – obseg in čas predhodnih arheoloških raziskav določi pristojna javna služba.
(9) Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja/lastnika zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju arheološke ostaline zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti organ, ki je pristojen za varstvo kulturne dediščine, da situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke.
(10) Zaradi varstva arheoloških ostalin je potrebno pristojni osebi organa, pristojnega za varstvo kulturne dediščine, omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela, in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi.
(11) Za poseg v objekt ali območje kulturne dediščine se štejejo vsa dela, dejavnosti in ravnanja, ki kakorkoli spreminjajo videz, strukturo, notranja razmerja in uporabo dediščine ali ki dediščino uničujejo, razgrajujejo ali spreminjajo njeno lokacijo. To so tudi vsa dela, ki se štejejo za vzdrževanje objekta skladno s predpisi s področja graditve objektov in drugi posegi v prostor, ki se ne štejejo za gradnjo in so dopustni na podlagi odloka OPN ali drugih predpisov.
(12) Novogradnja objekta na mestu prej odstranjenega objekta kulturne dediščine mora poleg določil tega odloka upoštevati tudi pogoje, določene v soglasju za odstranitev dediščine.
(13) Za kulturne spomenike in njihova vplivna območja veljajo prostorski izvedbeni pogoji, kot jih opredeljuje varstveni režim konkretnega akta o razglasitvi kulturnega spomenika. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za kulturni spomenik, veljajo prostorski izvedbeni pogoji, določeni z varstvenim režimom v aktu o razglasitvi. Za kompleksne posege oziroma za posege v strukturne elemente spomenika je treba izdelati konservatorski načrt, ki je del projektne dokumentacije za pridobitev soglasja. Pogoji priprave in izdelave konservatorskega načrta so določeni s predpisi s področja varstva kulturne dediščine. S kulturnovarstvenim soglasjem se potrdi konservatorski načrt in usklajenost projektne dokumentacije s konservatorskim načrtom.
(14) Za varstvena območja dediščine veljajo prostorski izvedbeni pogoji, kot jih opredeljuje varstveni režim akta o določitvi varstvenih območij dediščine. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za varstvena območja dediščine, veljajo prostorski izvedbeni pogoji, določeni z varstvenim režimom v aktu o določitvi varstvenih območij dediščine.
(15) Za registrirano kulturno dediščino, ki ni kulturni spomenik in ni varstveno območje dediščine, velja, da posegi v prostor ali načini izvajanja dejavnosti, ki bi prizadeli varovane vrednote ter prepoznavne značilnosti in materialno substanco, ki so nosilci teh vrednot, niso dovoljeni. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za registrirano kulturno dediščino, veljajo prostorski izvedbeni pogoji, določeni v tem členu. Za registrirano kulturno dediščino veljajo dodatno še prostorski izvedbeni pogoji, kot jih opredeljujejo varstveni režimi za posamezne tipe kulturne dediščine in so navedeni v nadaljevanju tega člena.
(16) Pri posegih na registrirani stavbni dediščini se ohranjajo varovane vrednote, kot so:
– tlorisna in višinska zasnova (gabariti),
– gradivo (gradbeni materiali) in konstrukcijska zasnova,
– oblikovanost zunanjščine (členitev objekta in fasad, oblika in naklon strešin, kritina, stavbno pohištvo, barve fasad, fasadni detajli),
– funkcionalna zasnova notranjosti objektov in pripadajočega zunanjega prostora,
– sestavine in pritikline,
– stavbno pohištvo in notranja oprema,
– komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico,
– pojavnost in vedute (predvsem pri prostorsko izpostavljenih objektih – cerkvah, gradovih, znamenjih itd.),
– celovitost dediščine v prostoru (prilagoditev posegov v okolici značilnostim stavbne dediščine),
– zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami.
(17) Pri posegih v registrirano naselbinsko dediščino se ohranjajo varovane vrednote, kot so:
– naselbinska zasnova (parcelacija, komunikacijska mreža, razporeditev odprtih prostorov),
– odnosi med posameznimi stavbami ter odnos med stavbami in odprtim prostorom (lega, gostota objektov, razmerje med pozidanim in nepozidanim prostorom, gradbene linije, značilne funkcionalne celote),
– prostorsko pomembnejše naravne prvine znotraj naselja (drevesa, vodotoki itd.),
– prepoznavna lega v prostoru oziroma krajini (glede na reliefne značilnosti, poti itd.),
– naravne in druge meje rasti ter robovi naselja,
– podoba naselja v prostoru (stavbne mase, gabariti, oblike strešin, kritina),
– odnosi med naseljem in okolico (vedute na naselje in pogledi iz njega),
– stavbno tkivo (prevladujoč stavbni tip, javna oprema, ulične fasade itd.),
– oprema in uporaba javnih odprtih prostorov,
– zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami.
(18) Pri posegih na memorialni dediščini se ohranjajo varovane vrednote, kot so:
– avtentičnost lokacije,
– materialna substanca in fizična pojavnost objekta ali drugih nepremičnin,
– vsebinski in prostorski kontekst objekta z okolico objekta ter vedute.
(19) Pri posegih v registrirano območje kulturne krajine in zgodovinske krajine se ohranjajo varovane vrednote, kot so:
– krajinska zgradba in prepoznavna prostorska podoba (naravne in grajene ali oblikovane sestavine),
– značilna obstoječa parcelna struktura, velikost in oblika parcel ter členitve (živice, vodotoki z obrežno vegetacijo, osamela drevesa),
– tradicionalna raba zemljišč (sonaravno gospodarjenje v kulturni krajini),
– tipologija krajinskih sestavin in tradicionalnega stavbarstva (kozolci, znamenja, zidanice),
– odnos med krajinsko zgradbo oziroma prostorsko podobo in stavbo oziroma naseljem,
– avtentičnost lokacije pomembnih zgodovinskih dogodkov,
– preoblikovanost reliefa in spremljajoči objekti, grajene strukture, gradiva in konstrukcije ter likovni elementi in
– zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami.
(20) V vplivnih območjih kulturne dediščine velja, da morajo biti posegi in dejavnosti prilagojeni celostnemu ohranjanju kulturne dediščine. Ohranja se prostorska integriteta, pričevalnost in dominantnost kulturne dediščine, zaradi katere je bilo vplivno območje določeno.
(21) Na območja registriranih arheoloških najdišč ni dovoljeno posegati na način, ki bi lahko poškodoval arheološke ostaline. Za posamezna registrirana arheološka najdišča ali njihove dele, za katere prostorski akt dopušča posege, je treba:
– v fazi priprave projektne dokumentacije ali pred posegom v prostor, pri katerem gradbeno dovoljenje ni potrebno, izvesti predhodne arheološke raziskave in rezultate upoštevati pri vseh nadaljnjih aktivnostih (npr. pri pripravi projekta, pridobitvi gradbenega dovoljenja, gradnji); obseg arheoloških raziskav opredeli pristojna strokovna javna služba,
– v okviru postopka priprave OPPN izvesti predhodne arheološke raziskave v smislu natančne določitve vsebine in sestave najdišča, katerih rezultati se upoštevajo pri pripravi OPPN (če se območje ureja z OPPN).
(22) Območja varovanj in omejitev s področja varovanja kulturne dediščine so razvidna iz prikaza stanja prostora v skladu z veljavno zakonodajo, ki se ga stalno posodablja.
(varstvo prikritih vojnih grobišč in vojnih grobišč)
(1) Na območju občine se nahajata vojni grobišči, in sicer: Kostnica 49 borcev NOV v Škocjanu, številka grobišča 361210302, in prikrito vojno grobišče Dobruška vas (približno 300 m vzhodno od Dobruške vasi, 10 m od levega brega potoka Mlaka), kar je lokacijsko označeno tudi v grafičnih prilogah OPN (sloj varstvenih režimov v prikazu stanja prostora).
(2) Na vojnih grobiščih in prikritih vojnih grobiščih je skladno s 30. členom Zakona o vojnih grobiščih prepovedano:
– spreminjati zunanji videz vojnega grobišča,
– poškodovati vojno grobišče ali odtujevati njegove sestavne elemente,
– izvajati vsako drugo dejanje, ki bi pomenilo krnitev spoštovanja do grobišča ali je v nasprotju s pokopališkim redom na vojnih grobiščih.
III.3.6.2 Varstvo okolja in naravnih dobrin
(varovanje in izboljšanje okolja)
(1) Vire onesnaževanja in motenj v okolju je treba sanirati.
(2) Na celotnem območju Občine Škocjan so dopustne le tiste dejavnosti, ki skladno z veljavnimi predpisi ne povzročajo večjih obremenitev okolja in ne presegajo dovoljene ravni hrupa za posamezno območje.
(3) Gradnja objektov, rekonstrukcije, dozidave in nadzidave ter spremembe namembnosti v obstoječih objektih so dopustne, če nov poseg ne povzroča večjih motenj v okolju, kot so s predpisi dovoljene.
(4) Pred začetkom izvajanja posega, ki lahko pomembno vpliva na okolje, je treba v skladu s predpisom o vrstah posegov v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje, izvesti presojo vplivov na okolje in pridobiti okoljevarstveno soglasje.
(5) Za vsako proizvodno dejavnost mora poseben del projekta za gradbeno dovoljenje vsebovati presojo vplivov na okolje. V območjih za proizvodnjo (oznaka I) je treba upoštevati dovoljene ravni hrupa za proizvodna območja.
(6) V proizvodnih objektih in obrtnih delavnicah so dovoljeni le takšni tehnološki postopki, ki ne onesnažujejo zraka, površinskih voda in podtalnice ter ne vplivajo na stanovanjska območja s prekomerno hrupnostjo.
(7) Uporabniki prostora, ki v tehnološkem procesu (obrtne delavnice) uporabljajo nevarne snovi oziroma imajo lastne čistilne naprave, morajo voditi dnevnik in redno analizirati odpadne vode, ki jih spuščajo v naravni recipient oziroma v okolje.
(8) Uporabniki prostora, ki na svojem zemljišču opravljajo manipulacijo oziroma skladiščijo nevarne snovi, goriva, olja, kemikalije, lahko to opravljajo le v pokritih prostorih. Manipulacijske površine morajo biti urejene tako, da se ob eventualnem razlitju nevarne snovi lahko v celoti prestrežejo.
(9) Uporabniki tehnološke vode morajo uporabljati zaprte sisteme.
(10) Pri vseh novih gradnjah objektov morajo biti zagotovljeni elementi naravne osvetlitve bivalnih in delovnih prostorov v skladu z veljavnimi predpisi.
(11) V času izvajanja OPN mora občina v skladu z okoljskim poročilom s stališča varovanja človekovega zdravja spremljati kazalce okolja.
(1) Pri gradnji objektov in urejanju površin je treba upoštevati predpise s področja varstva zraka.
(2) Za varstvo zraka pred onesnaževanjem je treba za objekte, ki so pomemben vir onesnaževanja, pridobiti meritve emisij v zrak ter v primeru, da prekomerno onesnažujejo zrak, pripraviti program sanacije. Pri gradnji novih objektov in naprav je treba zagotoviti, da ne bodo prekoračene s predpisi dopustne emisije.
(3) Pri posameznih obstoječih virih prekomernega onesnaženja zraka mora lastnik oziroma upravljavec vira onesnaženja emisije uskladiti v skladu s predpisi. Monitoring onesnaženosti in izvedba ustrezne zaščite oziroma sanacije mora lastnik oziroma upravljavec vira onesnaženja izvajati v skladu s predpisi. Z rezultati merjenja mora seznaniti pristojni organ Občine Škocjan.
(4) Dejavnosti, ki pomembno vplivajo na kakovost zraka in ga onesnažujejo, se lahko umeščajo samo v območja z namensko rabo prostora: območja proizvodnih dejavnosti ali območja okoljske infrastrukture.
(5) Objekte je potrebno priključiti na plinovod ali na daljinsko ogrevanje, kjer je to mogoče.
(6) Usmeritve za uporabo obnovljivih virov energije so podane v lokalnem energetskem konceptu, ki se ga obnavlja glede na energetski predpis.
(7) Varovanje pred neprijetnimi vonjavami: Pri umeščanju pomembnih virov vonjav v okolje (kompostarne, bioplinarne ipd.) je treba zagotoviti primerno oddaljenost, tako da je zunanji rob območja vira vonjav od območij stanovanjskih, gostinskih, upravnih, pisarniških in trgovinskih stavb, stavb za kulturo in razvedrilo, za izobraževanje, zdravstvo in šport ter športno rekreacijskih površin oddaljen najmanj 300 m oziroma 500 m pri odprtem kompostiranju. Za ureditev novih objektov za rejo živali (večje farme), ki so viri vonjav, in za povečanje kapacitet obstoječih objektov se s strokovno študijo preveri vplivno območje, objekte pa se umesti na primerno oddaljenost od navedenih območij. Pri reji živali in skladiščenju ter prevozu gnoja je obvezna uporaba tehnoloških postopkov, ki preprečuje obremenjevanje okolja z neprijetnimi vonjavami.
(1) Posegi na vodna in priobalna zemljišča so opredeljeni v predpisu o vodah.
(2) V območju priobalnega zemljišča je prepovedano graditi kakršne koli objekte, ograje in naprave, ki bi preprečevali dostop do vode. Prav tako so prepovedani posegi, ki bi spreminjali obstoječi vodni režim (zajezitve, brvi s podporo v strugi, zoževanje pretoka ipd.). Razen za potrebe rednega vzdrževanja in čiščenja je prepovedano odstranjevanje obvodne vegetacije.
(3) Priobalno zemljišče se ugotavlja za vse vodotoke, tudi za potoke in vodne jarke, ki niso vrisani v kopije katastra ter za vodotoke v ceveh.
(4) Kadar vodotok ni vrisan v zemljiški kataster oziroma je njegov potek prikazan linijsko, se meja vodnega zemljišča določi na osnovi predpisa, ki določa način določanja meje vodnega zemljišča tekočih voda in v sodelovanju s pristojnim organom za vodno gospodarstvo.
(5) Dopustne posege v priobalno in vodno zemljišče določa področni predpis. Na priobalnem zemljišču vodotoka mora biti omogočen dostop in vzdrževanje vodotoka z uporabo naravnih materialov. Ureditve vodotokov in hudournikov so dopustne predvsem z uporabo naravnih materialov.
(6) Vsaka gradnja, ureditev v prostoru ali poseg v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vplivala na vodni režim ali stanje voda, se lahko izvede samo na podlagi vodnega soglasja. Skladno s predpisom o vodah je treba pridobiti vodno soglasje za poseg v prostor, ki je:
– poseg na vodnem ali priobalnem zemljišču,
– poseg, ki je potreben za izvajanje javnih služb po tem zakonu,
– poseg, ki je potreben za izvajanje posebne rabe vode,
– poseg na varstvenih in ogroženih območjih,
– poseg zaradi odvajanja odpadnih voda,
– poseg, kjer lahko pride do vpliva na podzemne vode, zlasti bogatenje vodonosnika ali vračanje vode v vodonosnik,
– hidromelioracija in druga kmetijska operacija, gozdarsko delo, rudarsko delo ali drug poseg, zaradi katerega lahko pride do vpliva na vodni režim.
(7) V skladu s predpisom o vodah je na priobalnem zemljišču prepovedano gnojenje in uporaba sredstev za varstvo rastlin.
(8) Potrebno je ohranjati retenzijske sposobnosti območij. Spreminjanje obsega retenzijskih površin ali vodnega režima je dopustno le izjemoma, skladno s področnimi predpisi o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov na območjih, ogroženih zaradi poplav, ter ob predhodni izvedbi celovitih omilitvenih ukrepov, ki zagotavljajo, da se ne poslabšujeta vodni režim in stanje voda.
(9) Prepovedano je povzročanje ovir za pretok visokih voda.
(10) Premostitve voda in gradnje na vodnem in priobalnem zemljišču se načrtujejo tako, da je zagotovljena poplavna varnost in da se ne poslabšujeta stanje vodnega režima in stanja voda.
(11) Pri načrtovanju poteka trase gospodarske javne infrastrukture je potrebno predvideti čim manjše število prečkanj vodotokov. Na delih, kjer trasa poteka vzporedno z vodotokom, naj ne posega na priobalno zemljišče. Manjši odmiki od zakonsko določenih so dopustni le izjemoma, na krajših odsekih, kjer so prostorske možnosti omejene, vendar na tak način, da ne bo poslabšana obstoječa stabilnost brežin vodotokov.
(12) Prečkanja vodov gospodarske javne infrastrukture pod strugo vodotoka morajo biti načrtovana tako, da se ne bo zmanjšala prevodna sposobnost struge vodotoka.
(13) Gradnja namakalnih naprav in raba površinskih voda ali podtalnice za namakanje sta dovoljeni pod pogoji pristojne službe za upravljanje in varstvo voda.
(14) Pri načrtovanju aktivnosti – posegih v prostor je potrebno upoštevati meje priobalnih zemljišč 15 m od meje vodnega zemljišča na vodah 1. reda, 40 m od meje vodnega zemljišča na vodah 1. reda izven naselij in 5 m od meje vodnega zemljišča na vodah 2. reda (ostale vode), razen v primerih, ki jih določa predpis o vodah.
(15) Vsak poseg v ribiški okoliš mora biti načrtovan in izveden na način, ki v največji možni meri zagotavlja ohranjanje rib, njihove vrstne pestrosti, starostne strukture in številčnosti. Ohranja se biocenozo ribjih vrst. Struge, obrežja in dna vodotokov se ohranja v čim bolj naravnem stanju. Prav tako se ohranja obstoječa dinamika, hidromorfološke lastnosti in raznolikost vodotokov. Objekti se gradijo na način, ki ribam omogoča prehod. Ohranja se naravna osenčenost oziroma osončenost struge in brežin. Prepovedano je posegati oziroma vznemirjati ribe na drstiščih rib, med drstenjem in v varstvenih revirjih. Posegi se ne izvajajo v času varstvenih dob, to je v času drstenja posameznih vrst rib.
(16) Za gradnjo ali obnovo objektov, ki lahko vplivajo na varnost plovbe, na obali ali v vodi, je potrebno soglasje z vidika pogojev za varnost plovbe, ki ga izda pristojni organ Republike Slovenije za pomorstvo.
(17) Pri posegih v prostor je potrebno upoštevati pogoje in omejitve posegov v vodno dobro zaradi zagotavljanja doseganja ciljev ali ohranjanja ciljev za referenčne odseke (vodotok Martinek, Globočna, Radulja, Čolniški potok in njihovi pritoki), ki so določeni s predpisom o načrtih upravljanja voda na vodnih območjih Donave in Jadranskega morja.
(1) Vse obstoječe vodne vire je treba varovati pred onesnaženjem in drugimi posegi v prostor v skladu s predpisi o varovanju vodnih virov.
(2) Za gradnjo in druge prostorske ureditve na vodovarstvenih območjih je treba upoštevati državne in občinske predpise, ki se nanašajo na ta območja.
(3) Za posege na vodovarstvenih območjih, ki so določena s predpisom, je treba v primeru neskladja tega prostorskega načrta s pogoji ministrstva, pristojnega za vode, upoštevati pogoje slednjega.
(4) Za posege v prostor na vodovarstvenem območju je treba pridobiti soglasje organa, pristojnega za vode.
(5) Na vodovarstvenih območjih je treba vse komunalne odpadne vode iz objektov priključiti na vodotesno kanalizacijo, ki se zaključi s čistilno napravo, ali na malo čistilno napravo.
(6) Na kmetijskih zemljiščih, ki se nahajajo na vodovarstvenih območjih, je treba upoštevati veljavne predpise glede vnosa snovi v tla.
(1) Pri gradnji objektov in drugih prostorskih ureditvah je treba upoštevati predpise s področja varstva tal. V največji možni meri je treba ohranjati reliefne oblike ter urejati poškodovana ali razgaljena tla na način, da se ohranja oziroma obnovi njihova plodnost in da so ustrezno zaščitena z vegetacijo.
(2) Pri gradnji objektov, kjer se skladišči tekoče gorivo, naftni derivati oziroma nevarne snovi, morajo biti izvedena dela na način, ki onemogoča izliv v vodotoke ali v tla ali direktno v podtalnico ali v kanalizacijo.
(3) Pri gradnji objektov je treba zgornji, rodovitni sloj tal odstraniti in deponirati ločeno od nerodovitnih tal ter ga uporabiti za rekultivacije, zunanje ureditve ali izboljšanje drugih kmetijskih zemljišč.
(1) V gozdovih niso dopustni posegi, ki bi oslabili gozdni rob ali bi kakor koli povečali labilnost terena.
(2) Posegi v gozd oziroma gozdni prostor so dopustni pod pogojem, da so usklajeni z namembnostjo prostora in niso v nasprotju z gozdno gospodarskimi načrti, za kar je potrebno pridobiti soglasje pristojne javne gozdarske službe. Posegi morajo biti načrtovani tako, da se lastnikom in drugim uporabnikom gozda ohranja neoviran javni dostop do gozda in da gospodarjenje z gozdovi zaradi izvedenih del ne bo ovirano oziroma onemogočeno. Potrebno je zagotoviti, da se obstoječe dostope in manipulacijske površine ohrani ali primerno nadomesti.
(3) V skladu s predpisi na področju gozdov je potrebno za krčitev gozda v kmetijske namene pridobiti dovoljenje Zavoda za gozdove Slovenije. Zavod za gozdove Slovenije izda dovoljenje z odločbo, če ugotovi, da je krčitev v skladu s prostorskim aktom (zemljišče se mora nahajati v območju kmetijskih zemljišč).
(4) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lahko izda Zavod za gozdove Slovenije dovoljenje tudi za krčitev gozda oziroma gozdnega zemljišča, ki je v prostorskem aktu uvrščeno v območje gozdnih zemljišč, vendar samo, če površina gozda oziroma gozdnega zemljišča, na katerem naj bi se izvedla krčitev, ne presega 0,5 ha in če taka krčitev ni v gozdu, ki je opredeljen kot varovalni gozd ali gozd s posebnim namenom oziroma če taka krčitev gozda ne bi bistveno ogrozila funkcije gozda.
III.3.6.3 Obramba in varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami
(območja za potrebe varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami)
Območja, ki so posebnega pomena za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, so tista, ki so stalno v uporabi za zaščito, reševanje in pomoč. Na teh območjih so skladno s prostorsko zakonodajo in zakonodajo na področju graditve dovoljene prostorske ureditve ter gradnja objektov ne glede na zahtevnost (gradnja novih objektov, rekonstrukcije objektov in odstranitev objektov) in ostale infrastrukture ter vzdrževalna in investicijska dela za delovanje sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.
(erozijska in plazljiva območja)
(1) Erozijska in plazljiva območja so prikazana v Prikazu stanja. Plazljiva in erozijsko nevarna območja so zgolj opozorilna. Investitor mora pridobiti mnenje organizacije s področja geomehanike tudi zunaj prikazanih območij, kadar obstaja sum, da je zemljišče plazljivo ali erozijsko nevarno. Do (ne)obstoja suma plazljivosti ali erozijske nevarnosti se opredeli odgovorni vodja projekta v projektni dokumentaciji.
(2) Na plazljivih in erozijsko nevarnih območjih je dopustno v zemljišča posegati tako, da ne bo ogrožena stabilnost območja in povzročeno premikanje zemljišč.
(3) Na erozijskih in plazljivih območjih je prepovedano:
– zadrževanje voda, predvsem z gradnjo teras, in posegi, ki bi lahko pospešili zamakanje zemljišč,
– zasipavanje izvirov,
– nenadzorovano zbiranje ali odvajanje zbranih voda po erozijsko nevarnih ali plazovitih zemljiščih,
– omejevanje pretoka hudourniških voda, pospeševanje erozijske moči voda in slabšanje ravnovesnih razmer,
– izvajanje zemeljskih del, ki dodatno obremenjujejo zemljišče ali razbremenjujejo podnožje zemljišča,
– krčenje ter večja obnova gozdnih sestojev in grmovne vegetacije, ki pospešujeta erozijo in plazenje zemljišč,
– vsako poseganje, ki bi lahko povzročilo dodatno zamakanje zemljišč in dvig podzemne vode ter povečanje erozije zemljišč.
(4) Za vse posege v plazljivih območjih je treba pridobiti mnenje pristojne organizacije s področja geomehanike.
(območja potresne ogroženosti)
(1) Objekti morajo biti grajeni potresno odporno v skladu z veljavnimi predpisi glede na cono potresne nevarnosti, geološko sestavo tal in namembnost objekta.
(2) Način gradnje je treba prilagoditi projektnemu pospešku tal, ki za Občino Škocjan znaša 0,175 g.
(1) Območja poplavne nevarnosti so prikazana v Prikazu stanja.
(2) Vsakdo, ki živi na območjih, izpostavljenih nevarnostim poplav, mora tudi sam poskrbeti za preventivne ukrepe na podlagi informacij o ogroženosti. Ti prebivalci naj samoiniciativno ali na alarmni znak za nevarnost poplav pričnejo z izvajanjem osnovnih zaščitnih ukrepov za zaščito premičnega premoženja, kamor sodijo: evakuacija materialnih dobrin iz kletnih etaž, umik vozil ter večjega vrednejšega premičnega premoženja s poplavnega območja, obveščanje občinskega štaba civilne zaščite o situaciji in problematiki v njihovem bivalnem okolju, pomoč bližnjim sosedom, ki so pomoči potrebni, umik ljudi (otrok, bolnih in starejših) na varno, spremljanje razvoja nesreče (osebno in preko medijev) in priprava na poplave (napotki občanom, kako ravnati pred, med in po poplavi).
(3) Na poplavnih območjih, za katera so izdelane karte poplavne nevarnosti in določeni razredi poplavne nevarnosti, je pri načrtovanju prostorskih ureditev oziroma izvajanju posegov v prostor treba upoštevati predpis, ki določa pogoje in omejitve za posege v prostor in izvajanje dejavnosti na območjih, ogroženih zaradi poplav. Pri tem je treba zagotoviti, da se ne povečajo obstoječe stopnje ogroženosti na poplavnem območju in izven njega. Če načrtovanje novih prostorskih ureditev oziroma izvedba posegov v prostor povečuje obstoječo stopnjo ogroženosti, je treba skupaj z načrtovanjem novih prostorskih ureditev načrtovati celovite omilitvene ukrepe za zmanjšanje poplavne ogroženosti, njihovo izvedbo pa končati pred začetkom izvedbe posega v prostor oziroma sočasno z njo. Po izvedbi omilitvenih ukrepov se v prikazu stanja prostora prikaže nova poplavna območja, karte poplavne nevarnosti ter karte razredov poplavne nevarnosti za novo stanje.
(4) Na poplavnem območju, za katero razredi poplavne nevarnosti še niso bili določeni, so dopustne samo rekonstrukcije in vzdrževalna dela na obstoječih objektih v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov.
(5) Ne glede na določbe obeh prejšnjih alinei so na poplavnem območju dopustni posegi v prostor in dejavnosti, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda, ter posegi in dejavnosti, ki jih dopuščajo predpisi o vodah, pod pogoji, ki jih določajo ti predpisi.
(6) V poplavnem območju se prepove gradnja kleti.
(1) Za varstvo pred požarom je treba upoštevati požarnovarnostne predpise, zlasti pa je treba zagotoviti pogoje za varen umik ljudi ter za gašenje in reševanje z:
– odmiki in požarnimi ločitvami med objekti oziroma s predpisanimi požarnovarnostnimi odmiki od parcelnih mej sosednih zemljišč,
– intervencijskimi potmi, dostopi, dovozi in delovnimi površinami za intervencijska vozila,
– viri za zadostno oskrbo z vodo za gašenje ter
– površinami ob objektih za evakuacijo ljudi.
(2) Na območjih brez hidrantnega omrežja je treba zagotoviti bazene ali druge ureditve, ki zagotavljajo požarno varnost.
(3) Dostopne in dovozne poti ter postavitvene in delovne površine za gasilska vozila morajo biti v skladu s predpisi, ki določajo površine za gasilce ob zgradbah.
(4) Izpolnjevanje bistvenih zahtev varnosti pred požarom za požarno manj zahtevne objekte se dokazuje v elaboratu – zasnova požarne varnosti, za požarno zahtevne objekte pa v elaboratu študija požarne varnosti. Požarno manj zahtevni in zahtevni objekti so določeni v predpisu o zasnovi in študiji požarne varnosti.
III.3.7 SPLOŠNI PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI GLEDE VAROVANJA ZDRAVJA
Pri izvajanju gradenj se mora zagotoviti dostop, vstop in uporaba brez grajenih in komunikacijskih ovir vsem ljudem, ne glede na stopnjo njihove individualne telesne sposobnosti, v skladu s predpisi. Te zahteve morajo biti upoštevane pri projektiranju, gradnji in vzdrževanju vseh vrst objektov v javni rabi in pri večstanovanjskih stavbah.
(1) Ta prostorski načrt, glede na občutljivost za škodljive učinke hrupa, določa stopnje varstva pred hrupom, ki so določene za zmanjševanje onesnaževanja okolja s hrupom za posamezne površine.
II. stopnja varstva pred hrupom je določena za površine podrobnejše namenske rabe prostora, na katerih ni dopusten noben poseg v okolje, ki je moteč zaradi povzročanja hrupa:
– na območju stanovanjskih površin: površine urbane prostostoječe eno- in dvostanovanjske pozidave (SSs),
– na posebnih območjih: površine za turizem (BT).
III. stopnja varstva pred hrupom je določena za površine podrobnejše namenske rabe prostora, na katerih so dopustni z vidika hrupa manj moteči posegi v okolje:
– na območju stanovanjskih površin: površine podeželskega naselja, mešano kmetije in stanovanjske hiše (SKs),
– na območju površin razpršene poselitve (A, Av),
– na drugih območjih centralnih dejavnosti: druga območja centralnih dejavnosti za izobraževanje (CDi), druga območja centralnih dejavnosti za kulturo (CDk), druga območja centralnih dejavnosti za opravljanje verskih obredov (CDv), druga območja centralnih dejavnosti za trgovske, oskrbne, poslovno-storitvene, gostinske dejavnosti in manjšo obrt (CDo),
– na območju centralnih dejavnosti: osrednja območja centralnih dejavnosti (CU),
– na območju zelenih površin: pokopališča (ZK), površine za oddih, rekreacijo in šport (ZS), parki (ZP) in druge zelene površine (ZD).
IV. stopnja varstva pred hrupom je določena za stavbe na naslednjih površinah podrobnejše namenske rabe, na katerih je dopusten poseg v okolje, ki je lahko bolj moteč zaradi povzročanja hrupa:
– na območjih proizvodnih dejavnosti: gospodarske cone (IG),
– na območjih prometnih površin (P): vse površine,
– na območjih energetske infrastrukture (E): vse površine,
– na območjih okoljske infrastrukture (O): vse površine,
– na območjih vodnih zemljišč (V): vse površine,
– na območjih mineralnih surovin (LN): vse površine,
– na območjih za potrebe varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami (N): vse površine,
– na območju kmetijskih zemljišč (K): vse površine, razen na mirnem območju na prostem,
– na območju gozdov (G): vse površine za izvajanje dejavnosti z gozdarskega področja in vse površine gozda kot zemljišča.
(2) V IV. stopnji varstva pred hrupom je treba vse obstoječe stanovanjske objekte varovati ali urejati pod pogoji za III. stopnjo varstva pred hrupom.
(3) Meje II., III. in IV. območja varstva pred hrupom na posameznem območju poselitve so določene z mejami podrobnejših namenskih rab prostora, ki so v prvem odstavku tega člena razvrščene po stopnjah varstva pred hrupom.
(4) Pri novogradnjah objektov in drugih posegih v obstoječe objekte v varovalnih pasovih javnih cest je treba gradnje objektov načrtovati z aktivno zaščito pred hrupom, v kolikor aktivne zaščite ni mogoče izvesti, pa s pasivnimi protihrupnimi ukrepi (ustrezna zaščita oken in konstrukcija fasade z namenom zaščite bivalnih in varovanih prostorov).
(5) V času javne prireditve, javnega shoda ali drugega dogodka, na katerih se uporabljajo zvočne ali druge naprave, veljajo kritične obremenitve s hrupom, vendar morajo biti v skladu s predpisi, ki določajo mejne vrednosti hrupa za čas javne prireditve. Za ta namen je potrebno pridobiti soglasje pristojnega soglasodajalca.
(6) Če je vir hrupa cesta, železniška proga ali druga prometna infrastruktura, mora upravljavec teh virov hrupa zagotoviti izvedbo ukrepov za zmanjšanje emisije hrupa v okolje in prilagoditi hitrost vozil oziroma vlakov na stopnjo, ki ne povzroča čezmerne obremenitve okolja s hrupom.
(varstvo pred elektromagnetnim sevanjem)
(1) Ta prostorski načrt, glede na občutljivost za škodljive učinke sevanja, v skladu s predpisom, ki ureja elektromagnetno sevanje v naravnem in življenjskem okolju določa stopnje varstva pred sevanjem, ki so določene glede na občutljivost posameznega območja naravnega ali življenjskega okolja (v nadaljnjem besedilu: območje) za učinke elektromagnetnega polja, ki jih povzročajo viri sevanja.
I. stopnja varstva pred sevanjem velja za I. območje, ki potrebuje povečano varstvo pred sevanjem. I. območje je:
– območje bolnišnic, zdravilišč, okrevališč ter turističnih objektov, namenjenih bivanju in rekreaciji,
– čisto stanovanjsko območje,
– območje objektov vzgojno-varstvenega in izobraževalnega programa ter programa osnovnega zdravstvenega varstva,
– območje igrišč ter javnih parkov, javnih zelenih in rekreacijskih površin,
– trgovsko-poslovno-stanovanjsko območje, ki je hkrati namenjeno bivanju in obrtnim ter podobnim proizvodnim dejavnostim, javno središče, kjer se opravljajo upravne, trgovske, storitvene ali gostinske dejavnosti,
– območja, namenjenega kmetijski dejavnosti, ki so hkrati namenjeni bivanju.
II. stopnja varstva pred sevanjem velja za II. območje, kjer je dopusten poseg v okolje, ki je zaradi sevanja bolj moteč. II. območje je zlasti:
– območje brez stanovanj, namenjeno industrijski ali obrtni ali drugi podobni proizvodni dejavnosti, transportni, skladiščni ali servisni dejavnosti,
– vsa druga območja, ki niso v prejšnjem odstavku določena kot I. območje,
– površine, ki so v I. območju namenjene javnemu cestnemu ali železniškemu prometu.
(2) Za gradnjo objektov, ki so viri elektromagnetnega sevanja, je treba izdelati oceno vplivov na okolje in pridobiti soglasje pristojne službe.
(3) Minimalni potrebni odmiki od virov elektromagnetnega sevanja glede na tip daljnovoda, v katere s stališča varovanja zdravja ljudi ni dovoljeno umeščati objektov z varovanimi prostori, so: 42–46 m za 400 kV daljnovod, 18–24 m za 200 kV daljnovod in 11–14 m za 110 kV daljnovod na višini 1 m od tal. Enaki minimalni odmiki od objektov z varovanimi prostori veljajo za umeščanje novih virov elektromagnetnega sevanja. V območje minimalnega odmika od objektov z varovanimi prostori ni dovoljeno umeščati virov elektromagnetnega sevanja.
(varovanje pred svetlobnim onesnaženjem)
(1) Pri osvetljevanju objektov je treba upoštevati ukrepe za zmanjševanje emisije svetlobe v okolje, ki jih določajo predpisi s področja svetlobnega onesnaženja okolja.
(2) Prepovedana je trajna uporaba svetlobnih snopov kakršnekoli vrste in oblike, mirujočih ali vrtečih, usmerjenih proti nebu ali proti površinam, ki bi jih lahko odbijale proti nebu.
(3) Pri ureditvi zunanjih površin novozgrajenih objektov v območjih poselitve naj se uporabijo le popolnoma zasenčena svetila oziroma taka svetila, ki ne oddajajo svetlobe nad vodoravnico. Zunanja svetila naj imajo po možnosti vgrajen senzor za samodejni vklop in izklop.
(4) Vsa svetila, ki se uporabljajo na prostem, in porabo električne energije, namenjene javni razsvetljavi na območju občine na prostem, je potrebno uskladiti z veljavnimi predpisi.
(5) Objekte javne razsvetljave naj se na novo postavlja le v strnjenih naseljih.
(6) Prednostno naj se na obstoječi javni razsvetljavi izvede zamenjava obstoječih svetil/svetilk, da bodo ustrezale naslednjim zahtevam:
– svetloba ne sme svetiti preko vodoravnice,
– svetilke morajo sevati toplo svetlobo (do 2700 K),
– svetilke, ki sevajo ultravijolično in modro svetlobo, niso dovoljene,
– kjer to dopuščajo predpisi iz varnosti, se morajo svetilke izklapljati med 23. uro in 5. uro.
(7) Predvidena javna razsvetljava:
– svetilke lahko sevajo le toplo svetlobo (do 2700 K),
– svetilke, ki sevajo ultravijolično in modro svetlobo, niso dovoljene,
– svetloba iz svetil ne sme sevati preko vodoravnice,
– osvetljevanje naj se omeji na najnujnejše površine,
– če to dopuščajo predpisi iz varnosti, naj v drugem delu noči (med 23. uro in 5. uro) ostane prižgano minimalno število luči (pri osvetljevanju zunanjih površin se namestijo svetila na samodejni vklop/izklop (svetlobna tipala)),
– športnih igrišč in piknik prostorov naj se ne osvetljuje izven časa uporabe.
(zagotavljanje ustreznega osončenja)
Pri gradnji stanovanjskih objektov je treba upoštevati merila za osvetlitev, osončenje, prevetrenost in druge zahteve v skladu z Raymondovim diagramom, ki določa, da morajo biti bivalni prostori v času zimskega solsticija osončeni minimalno eno uro, v času enakonočja minimalno tri ure in v času letnega solsticija minimalno pet ur.
(spremljanje kazalcev okolja)
(1) Občina mora zagotoviti monitoring za tiste kazalce, pri katerih ni na voljo podatkov iz državnega monitoringa. Vse podatke, tako tiste iz državnega monitoringa kot tiste, za katere bo občina sama zagotovila spremljanje, mora občina zbrati in predstaviti javnosti na vsakih 5 let v obliki poročila, na katerega ima javnost možnost podati pripombe.
(2) Preglednica 5 prikazuje Kazalce stanja okolja za spremljanje:
KAZALCI ZA SPREMLJANJE STANJA | VIR PODATKOV ZA SPREMLJANJE KAZALCA IN POGOSTOST SPREMLJANJA KAZALCA |
Število zavezancev za obratovalni monitoring emisij v zrak | Spremljanje stanja se vrši preko izvajanja Lokalnega energetskega koncepta. |
Emisije snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja | Upravljavec naprave, za katero je s predpisom, ki ureja emisijo snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja, določeno, da je izvajanje prvih meritev ali obratovalnega monitoringa obvezno mora za izvedbo emisijskega monitoringa snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja pripraviti letno poročilo, ki ga posreduje pristojni občinski službi. Kazalec se spremlja v času poskusnega obratovanja novih virov onesnaževanja in 1x letno po sprejetju plana. |
Kakovost zunanjega zraka | Pristojne občinske službe: načini ogrevanja objektov, število okoljskih con, polnilnice za električna vozila, dolžina kolesarskih poti. Kazalec se spremlja 1 x letno po sprejemu plana. |
Neprijetne vonjave | Pristojne občinske službe: Število pomembnih virov vonjav in njihova oddaljenost od stanovanjskih območij. Kazalec se spremlja 1 x letno po sprejemu plana. |
Delež rabe obnovljivih virov energije v energetski oskrbi | Spremljanje stanja se vrši preko izvajanja Lokalnega energetskega koncepta. Spremljanje stanja glede individualnih porabnikov sončne energije je težko, v kolikor ti ne oddajajo električne energije v omrežje. |
Poraba električne energije za javno razsvetljavo na prebivalca občine. | Spremljanje porabe vrši upravljavec javne razsvetljave skupaj z občino, ki spremlja število prebivalcev. Kazalec se spremlja 1 x letno po sprejemu plana. |
Površine NRP za katere je predpisana I. stopnja varstva pred sevanjem v vplivnem območju virov elektromagnetnega sevanja večjih od 110 kV | Spremljanje stanja med izvajanjem OPN je potrebno v zvezi z številom objektov z varovanimi stanovanji in stanovanjskimi objekti ter širitvami površin, namenjenih bivanju. Spremlja naj se stanje ob načrtovanih nadgradnjah visokonapetostnega omrežja v občini. Obstoječe stanje naj se ob morebitnih posodobitvah elektro omrežja sanira. Izbrane kazalce naj spremlja občina, in sicer po potrebi enkrat letno. |
Vrednosti kazalcev hrupa | Poročila o hrupu povzročiteljev hrupa, ki se izvajajo po Pravilniku o prvem ocenjevanju in obratovalnem monitoringu za vire hrupa ter o pogojih za njegovo izvajanje (Uradni list RS, št. 105/08). Občina spremlja rezultate in po potrebi ukrepa. Podatke o PLDP letno spremlja DARS. Občina spremlja rezultate in po potrebi ukrepa. |
Dolžina stikov konfliktnih območij – območja stanovanj (SS) in proizvodnih dejavnosti (I) | Kazalec se spremlja ob predvidenih spremembah in dopolnitvah planskih aktov občine ali države, v kolikor ti predvidevajo spremembe namenske rabe zemljišč. Kazalec se spremlja ob predvidenih spremembah in dopolnitvah občinskih ali državnih planskih dokumentov. |
Kakovost vod in raba tal | Spremljanje stanja se izvaja v sklopu monitoringa kakovosti površinskih vodotokov. Občina spremlja rezultate in po potrebi ukrepa. |
Ravnanje s komunalno odpadno vodo/ število čistilnih naprav in njihove proste kapacitete | Za ravnanje s komunalno odpadno vodo mora poskrbeti občina skupaj s pooblaščeno javno službo. Nadzor nad ravnanjem s komunalno odpadno vodo ima pooblaščena javna služba. |
Dostopnost do skladne in zdravstveno ustrezne pitne vode | Za pripravo in zagotavljanje skladne in zdravstveno ustrezne pitne vode mora poskrbeti občina skupaj s pooblaščeno javno službo. Slednja skrbi, da je pitna voda, ko pride do uporabnika, skladna in zdravstveno ustrezna. Za nadzor imajo izdelan protokol, ki ga po potrebi prilagajajo. Pristojne občinske službe spremljajo delež prebivalcev, ki nimajo nadzora na kakovostjo pitne vode (lastna zajetja). Kazalec se spremlja 1 x letno po sprejemu plana. |
Količine in vrste odpadkov | Spremljanje stanja vrši javna komunalna služba za ravnanje z odpadki na podlagi letnih poročil o prevzetih in odloženih količinah ločeno zbranih odpadkov. |
Delež vključenosti v organiziran odvoz odpadkov | Za vključenost prebivalcev v organiziran odvoz odpadkov mora poskrbeti občina skupaj z javno službo za odvoz komunalnih odpadkov. Delež vključenosti in evidenco spremlja javna komunalna služba. |
Število (ne)saniranih nelegalnih odlagališč odpadkov | Izhodišče za vzpostavitev ažurne občinske evidence o številu (ne)saniranih nelegalnih odlagališč odpadkov je stanje po podatkih Registra divjih odlagališč (Geopedia), v nadaljevanju pa za ažurnost baze skrbi občina. V nadaljevanju lastna evidenca občine. Kazalec se spremlja 1 x letno po sprejemu plana. |
Zagotavljanje zdravega in kakovostnega bivalnega okolja | Pristojne občinske službe spremljajo delež zelenih površin, površin za urbano vrtnarjenje, površin za šport in rekreacijo ter dolžino kolesarskih poti. Kazalec se spremlja ob predvidenih spremembah in dopolnitvah občinskih ali državnih planskih dokumentov. |
III.3.8 SPLOŠNI PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI NA OBMOČJIH RAZPRŠENE GRADNJE
(stavbišča objektov razpršene gradnje na nestavbnih zemljiščih)
(1) V EUP z namensko rabo K1, K2 ali G so evidentirani posamični obstoječi objekti razpršene gradnje.
(2) Objekti razpršene gradnje iz prvega odstavka tega člena so prikazani kot stavbišča v karti 3. »Prikaz območij enot urejanja prostora, podrobnejše namenske rabe in prostorskih izvedbenih pogojev«.
(3) Stavbišča razpršene gradnje so evidentirana na podlagi podatkov katastra stavb.
(4) Poleg posegov, objektov in dopustnih dejavnosti za namensko rabo K1, K2 ali G so na obstoječem objektu razpršene gradnje oziroma na njegovi parceli, namenjeni gradnji, dopustne naslednje vrste gradenj:
– rekonstrukcija objekta,
– gradnja novega objekta na stavbišču poprej odstranjenega objekta, novi objekt po velikosti lahko presega odstranjeni objekt do 50 % BTP; če je odstranjeni objekt pritličen, tlorisni gabarit novega objekta lahko presega tlorisni gabarit odstranjenega objekta do 20 %, etažnost novega objekta je lahko K+P+M,
– dozidava objekta do 50 % povečanja BTP,
– nadzidava pritličnega objekta s P na P+M ali objekta z etažnostjo K+P na K+P+M,
– sprememba namembnosti po določilih tega člena,
– vzdrževanje objekta,
– odstranitev objekta,
– gradnja enostavnih in nezahtevnih objektov (v skladu s predpisom, ki ureja klasifikacijo vrst objektov in razvrščanje objektov glede na zahtevnost: garažne stavbe, nadstrešek, letne kuhinje, ute in podobno, lopa, drvarnica, čebelnjak, oporni zid, škarpa, rezervoar, nepretočna greznica, mala komunalna čistilna naprava, bazen, vodnjak in ograja).
(5) Parcela namenjena gradnji, za v prejšnjem odstavku navedene posege se, v kolikor ni določena z upravnimi dovoljenji, določi kot dvakratnik stavbišča (fundus) razpršene gradnje. FZ in FI se za te parcele ne določata.
(6) Istovrstne gradnje iz četrtega odstavka tega člena so dopustne samo kot enkratni poseg od uveljavitve tega prostorskega akta na posamičnih obstoječih objektih razpršene gradnje. Objekta, ki je bil zgrajen na mestu poprej odstranjenega objekta, ni dopustno dozidati in nadzidati oziroma povečati BTP z rekonstrukcijo.
(7) Sprememba namembnosti obstoječega zakonito zgrajenega manj zahtevnega ali zahtevnega objekta je dopustna, če je objekt zakonito zgrajen in če se njegova namembnost spremeni v: – 11100 Enostanovanjske stavbe, – 11210 Dvostanovanjske stavbe, – 12112 Gostilne, restavracije in točilnice (do 250,00 m2 BTP objekta ali dela objekta); bifeji, točilnice, bari (do 35,00 m2 BTP dela objekta), – 12304 Stavbe za storitvene dejavnosti: do 200,00 m2 BTP objekta ali dela objekta, – 12711 Stavbe za rastlinsko pridelavo, – 12712 Stavbe za rejo živali, – 12713 Stavbe za spravilo pridelka, – 12714 Druge nestanovanjske kmetijske stavbe, – 12510 Industrijske stavbe: samo delavnice (do 200,00 m2 BTP objekta ali dela objekta), – dopolnilne dejavnosti na kmetiji v skladu s predpisi o vrsti, obsegu in pogojih za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji.
(8) Če obstoječi objekt ni vrisan na karti iz drugega odstavka tega člena, zanj veljajo enake določbe kot za vrisane objekte.
III.4 PODROBNI PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI PO ENOTAH UREJANJA PROSTORA IN PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI NA OBMOČJIH PREDVIDENIH OPPN
(enote urejanja prostora s podrobnimi prostorskimi izvedbenimi pogoji)
(1) Za posamezne EUP poleg splošnih in posebnih prostorskih izvedbenih pogojev veljajo tudi podrobni prostorski izvedbeni pogoji.
(2) Podrobni prostorski izvedbeni pogoji za posamezne EUP so določeni v Prilogi 1, ki je sestavni del tega odloka.
(območja, za katere je predvidena izdelava podrobnih načrtov)
(1) OPPN se izdelajo za območja EUP, ko gre za:
– celovito oziroma delno prenovo naselja,
– pomembnejšo gospodarsko javno infrastrukturo,
– prostorske ureditve lokalnega pomena zaradi sanacije posledic naravnih in drugih nesreč,
– izkoriščanje mineralnih surovin ter sanacijo pridobivalnih prostorov,
– območja, kjer se zaradi obsega ali vplivov predvidenih ureditev na okolje zahteva celovit pristop, kakor tudi na večjih območjih v naselju, ki so namenjena novim gradnjam in zgoščanju pozidave.
(2) Meja OPPN je določena s tem prostorskim načrtom. Kadar se občinski podrobni prostorski načrt pripravlja za območja, za katera v občinskem prostorskem načrtu njegova priprava ni bila predvidena, sklep o začetku postopka priprave sprejme občinski svet.
(prostorski izvedbeni pogoji do sprejema OPPN)
(1) Na območjih, kjer je s tem prostorskim načrtom predvidena izdelava OPPN, so do njegove uveljavitve dopustni naslednji posegi:
– vzdrževanje objektov,
– gradnja pomožnih (nezahtevnih in enostavnih) objektov za lastne potrebe in postavitev ograj na zemljiščih, namenjenih za gradnjo,
– odstranitev obstoječih objektov (v primeru, da gre za objekte, varovane s predpisi s področja kulturne dediščine, je za odstranitev treba pridobiti soglasje organov, pristojnih za varstvo kulturne dediščine),
– novogradnja, rekonstrukcija, vzdrževanje in odstranitev komunalne in prometne infrastrukture.
(2) Dovoljena je gradnja in vzdrževanje, prizidave in nadzidave obstoječih objektov ter gradnja nadomestnih objektov, v kolikor ne bodo ovirali kasnejšega načrtovanja posegov v prostor. V primeru, da gre za objekte, varovane s predpisi s področja kulturne dediščine, je za kakršnekoli posege treba pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasje organov, pristojnih za varstvo kulturne dediščine.
(prostorski izvedbeni pogoji na območjih OPPN)
(1) Za EUP, za katero je predvidena izdelava OPPN, veljajo poleg v prejšnjem členu določenih prostorskih izvedbenih pogojev še:
– skupne usmeritve za izdelavo OPPN iz poglavja III.4 PODROBNI PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI PO ENOTAH UREJANJA PROSTORA IN PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI NA OBMOČJIH PREDVIDENIH OPPN,
– morebitne dodatne podrobne usmeritve za izdelavo posameznih OPPN iz Priloge 1 k temu odloku.
(2) Določila izvedbenega dela OPN ter skupne usmeritve za izdelavo OPPN se uporabljajo v vseh EUP, za katere je predvidena izdelava OPPN, če ni s podrobnimi usmeritvami v Prilogi 1 k temu odloku določeno drugače.
(3) Če OPPN vključuje več EUP, je treba izdelati strokovne podlage in rešitve prostorskih ureditev za celotno območje OPPN.
(4) Če se izdela OPPN samo za del predvidenega območja, je treba pripraviti strokovne podlage za celotno območje OPPN in v njih določiti in rezervirati površine za javne programe, kot so šola, vrtec, dom za ostarele ipd. in skupne zelene površine, omrežje dostopnih cest in osnovne komunalne infrastrukture ter določiti etapnost izvajanja OPPN.
(5) Faktor izrabe zemljišča, faktor zazidanosti zemljišča in faktor odprtih zelenih površin se v OPPN računajo na območja posameznih EUP, glede na namensko rabo. V izračunu se ne upoštevajo obodne ceste, ki mejijo na EUP, in ceste, ki so določene z regulacijskimi linijami. V OPPN ima lahko več objektov enotno parcelo, namenjeno gradnji.
(6) Faktor izrabe zemljišča, faktor zazidanosti zemljišča in faktor odprtih zelenih površin se za območja stanovanj v OPPN računajo na območja posameznih EUP. V izračunu se ne upoštevajo obodne ceste, ki mejijo na EUP, in ceste, ki so določene z regulacijskimi linijami, ter površine šol, vrtcev in domov za starejše.
(7) V postopku priprave OPPN za območje, ki se nahaja v območju kulturne dediščine, pristojna služba pripravi smernice in mnenja s področja varstva kulturne dediščine.
(posebni pogoji za območja centralnih dejavnosti, ki se načrtujejo z OPPN)
Delež stanovanjskih bruto tlorisnih površin v območjih »CU – območja centralnih dejavnosti lahko znaša do 40 % vseh bruto tlorisnih površin v območju.
IV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
(prekoračitve FZ, DZP in FI na območjih OPPN)
(1) V OPPN se vrednosti faktorja izrabe zemljišča, faktorja zazidanosti zemljišča in faktorja gradbene prostornine izjemoma lahko prekoračijo za največ 10 % navedenih vrednosti, če prekoračitev pomeni izboljšanje kakovosti prostora. Faktor odprtih zelenih površin se lahko zmanjša za največ 5 %. Prekoračitev je treba v OPPN utemeljiti in dokazati, da so zagotovljene zelene in parkirne površine v skladu z določili tega prostorskega načrta.
(2) V OPPN ni dopustno spreminjati namenske rabe, ki je določena s tem prostorskim načrtom.
(veljavnost prostorskih izvedbenih načrtov in prostorskih ureditvenih pogojev)
(1) V EUP, za katere ta odlok podaljšuje veljavnost prostorskih izvedbenih aktov, so dopustne gradnje in posegi, ki jih določa veljavni prostorski izvedbeni akt.
(2) Z dnem uveljavitve tega prostorskega načrta preneha veljati Odlok o spremembah in dopolnitvah dolgoročnih planov občin Novo mesto in Sevnica za obdobje od leta 1986 do leta 2000 in družbenih planov občin Novo mesto in Sevnica za obdobje od leta 1986 do leta 1990 za območje Občine Škocjan (Uradni list RS, št. 15/98, 112/00, 12/01, 19/01, 119/02, 75/04, 120/08).
(3) Z dnem uveljavitve tega prostorskega načrta prenehajo veljati naslednji prostorski ureditveni pogoji, prostorski izvedbeni načrti in lokacijski načrti, sprejeti na podlagi Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85 in 29/86 ter Uradni list RS, št. 26/90, 3/91, 18/93, 47/93, 71/93, 44/97 in 9/01 – ZPPreb, v nadaljnjem besedilu ZUNDPP):
– Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih Občine Škocjan (Uradni list RS, št.15/98),
– Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o Prostorsko ureditvenih pogojih Občine Škocjan (Uradni list RS, št. 13/99, 34/00, 119/02, 10/03, 142/04, 110/10, 110/10 – UPB-1, 22/11 – tehn.popr.).
(4) V veljavi ostanejo naslednji občinski prostorski izvedbeni akti, sprejeti na podlagi Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 popr.) in Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 – US, 14/15 – ZUUJFO):
– Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za Gospodarsko tehnološki center (GTC) Škocjan (Uradni list RS, št. 89/07),
– Občinski podrobni prostorski načrt za ureditveno območje z oznako Brinjevec-1 (Uradni list RS, št. 6/11),
– Odlok o ureditvenem načrtu pokopališče Škocjan (Uradni list RS, št. 54/05),
– Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu »Peskokop Vejer« (Uradni list RS, št. 109/11),
– Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu Obrtno servisna cona Logiče 1 (Uradni list RS, št. 15/14), razen za zemljišče parc. št. 1939/2, k. o. Stara vas, kjer z dnem uveljavitve tega prostorskega načrta navedeni odlok preneha veljati,
– Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu Hrastulje II (Uradni list RS, št. 63/16),
– Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje starega jedra Škocjana (Uradni list RS, št. 59/17).
(5) Na območju Občine Škocjan so v veljavi naslednji državni prostorski načrti:
– Lokacijski načrt za avtocesto na odseku Kronovo–Smednik (Uradni list RS, št. 27/01 in 10/02),
– Državni lokacijski načrt za daljnovod 2 x 400 kV Beričevo–Krško (Uradni list RS, št. 5/06 in 50/12),
– Državni prostorski načrt za RTP 110/20 kV Dobruška vas (Uradni list RS, št. 57/14).
Postopki za pridobitev gradbenega dovoljenja na upravni enoti, začeti pred uveljavitvijo tega odloka, se nadaljujejo in končajo po določbah prejšnjih prostorskih aktov, ali po določilih tega občinskega prostorskega načrta, če je to za investitorja ugodnejše.
Nadzor nad izvajanjem tega odloka vršijo pristojne inšpekcijske službe.
(veljavnost prostorskega načrta)
Ta odlok se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in začne veljati trideseti dan po objavi.
Št. 3500-0030/2008
Škocjan, dne 25. septembra 2018
Jože Kapler l.r.
