Vsebina Uradnega lista

Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt-1) (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 – Odl US, 14/15 – ZUUJFO) v povezavi z 273. členom (ZPNačrt-2) (Uradni list RS, št. 61/17) ter 17. člena Statuta Občine Cerknica UPB-1 (Uradni list RS, št. 2/17) je Občinski svet Občine Cerknica na 5. korespondenčni seji dne 3. in 4. 10. 2018 sprejel

S tem odlokom se sprejme Občinski podrobni prostorski načrt (v nadaljevanju OPPN) za del območja urejanja RA 41 na Rakeku.

Ta odlok določa prostorske ureditve v območju OPPN, pogoje za gradnjo novih objektov, ureditev pripadajočih zunanjih površin, pogoje za gradnjo prometne, energetske, komunalne in telekomunikacijske ter druge javne gospodarske infrastrukture.

OPPN obsega:

– območje OPPN,

– arhitekturne, krajinske in oblikovalske rešitve,

– načrt parcelacije,

– etapnost izvedbe prostorske ureditve,

– vplive in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora,

– rešitve in ukrepe za varstvo okolja in varstvo naravnih virov ter ohranjanja narave,

– rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom,

– pogoje glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro.

Sestavni deli OPPN so:

I.	Besedilo odloka
II.	Grafični del, ki obsega naslednje grafične načrte:
	1. Načrt namenske rabe prostora
	1.1.	Izsek iz Odloka o občinskem prostorskem načrtu – OPN (Uradni list RS, št. 48/12)	M 1:5000
	2. Vplivi in povezave s sosednjimi enotami prostora
	2.1.	Vplivi in povezave s sosednjimi enotami prostora	M 1:2000
	3. Načrt območja OPPN z načrtom parcelacije
	3.1.	Katastrski načrt s prikazom območja OPPN	M 1:1000
	3.2.	Geodetski načrt s prikazom območja OPPN	M 1:1000
	3.3.	Načrt obodne parcelacije in parcelacije zemljišč	M 1:1000
	3.4.	Načrt zakoličbe	M 1:1000
	4. Načrt arhitekturnih, krajinskih in oblikovalskih rešitev prostorskih ureditev
	4.1.	Ureditvena situacija	M 1:1000
	4.2.	Značilni prerezi	M 1:1000
	4.3.	Prometna ureditev in načrt intervencijskih poti	M 1:1000
	4.3.1.	Prometna ureditev – vzdolžni profil cest	M 1:1000, 500
	4.4.	Zbirni načrt komunalnih vodov in naprav	M 1:1000

Priloge OPPN so:

1. izvleček iz OPN (občinski prostorski načrt) Občine Cerknica,

2. prikaz stanja v prostoru,

3. strokovne podlage,

4. smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora,

5. obrazložitev in utemeljitev OPPN,

6. povzetek za javnost.

(1) Obseg: območje OPPN obsega JV del območja urejanja RA 41 na Rakeku. Območje obsega območje nepozidanih stavbnih površin namenjenih individualni stanovanjski gradnji.

(2) Površina območja OPPN je 13.406,84 m².

(3) Meja: območje obsega naslednje zemljiške parcele: 1141/10, 1141/11, 1141/12, 1141/13 in dostop po zemljišču 1142/1 k.o. Rakek.

Meja območja OPPN je razvidna iz grafičnih načrtov:

1.1 Izsek iz OPN Občine Cerknica,

3.1. Katastrski načrt s prikazom območja OPPN,

3.2. Geodetski načrt s prikazom območja OPPN.

(4) Načrt parcelacije je razviden iz grafičnih načrtov:

3.3 Načrt obodne parcelacije in parcelacije zemljišč.

(1) Območje urejanja občinskega podrobnega prostorskega načrta za JV del območja enote urejanja prostora z oznako RA 41 se nahaja v obstoječi stanovanjski soseski Dovce. Predvideno sosesko na JV omejuje železnica z vmesno tamponsko cono zelenih površin, z ostalih strani pa obstoječa soseska Dovce. Povezave znotraj enote urejanja prostora obsegajo povezave z obstoječo cesto, dostop je z javne poti (št. odseka 541703) Dovce-Mač.-Frel.-t.igr. in že zgrajeno ter predvideno javno komunalno infrastrukturo v javni poti (št. odseka 541703) Dovce-Mač.-Frel.-t.igr. ter navezavo na trafo postajo Dovce 2003. Ureditve na območju OPPN omogočajo nadaljnjo gradnjo in povezave znotraj območja RA 41. Prikaz povezav s sosednjimi območji izhaja iz strokovne podlage, lokacijske presoje pozidave enote urejanja prostora RA 41.

(2) Vplivi in povezave so razvidni iz grafičnega načrta list št.: 2.1. Vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora.

Na območju OPPN so dopustni naslednji posegi:

– redna in investicijska vzdrževalna dela in rekonstrukcije objektov,

– gradnja novih objektov,

– gradnja prometne, komunalne, energetske in druge gospodarske infrastrukture,

– postavitev enostavnih in nezahtevnih objektov,

– nasipanje utrjevanje in urejanje utrjenih in zelenih zunanjih površin.

(1) Namembnost

– 11100 Enostanovanjske stavbe z garažami,

– Podporni zid višine več kot 1,50 m,

– 21120 Lokalne ceste in javne poti: ulice v varovalnem pasu cest, cestni priključki in križišča, pristopi do objektov in zemljišč, funkcionalne prometne površine ob objektih, parkirišča, prometna signalizacija in prometna oprema, pešpoti in drugi objekti namenjeni varnosti prometa, zaščiti cest ter zemljišč in objektov vzdolž ceste pred vplivi prometa,

– 24122 Drugi gradbeno inženirski objekti za prosti čas in rekreacijo (otroška igrišča parki zelenice in druge urejene zelene površine),

– 22221 Lokalni vodovodi za pitno vodo,

– 22231 Cevovodi za odpadno vodo,

– 22240 Lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi in lokalna (distribucijska) komunikacijska omrežja.

(2) Zazidalna zasnova in zasnova zunanje ureditve

Območje obsega zemljiške parcele za gradnjo petnajstih prostostoječih enodružinskih stanovanjskih hiš. Na posamezni zemljiški parceli namenjeni gradnji je potrebno zagotoviti tri parkirišča (garaža ali parkirna mesta). Stavbe so dostopne iz predvidene dostopne ceste.

Lega stanovanjskih stavb sledi smeri plastnic, locirane so tako, da je daljša stranica in sleme objekta vzporedna z osjo dostopne ceste.

(1) Na območju OPPN je dovoljena postavitev naslednjih enostavnih in nezahtevnih objektov:

Enostavni objekti:

– Majhne stavbe (za lastne potrebe) s površino do 20 m², višinski gabarit pritličen, višine do kapi objekta maksimalno 2,80 m (Garaža, lopa, uta, nadstrešek, drvarnica, senčnica, letna kuhinja, savna, fitnes, zimski vrt, vetrolov).

– Ograje z višino do 1,20 m.

– Podporni zid ali podporni zid z ograjo, višinska razlika med zemljiščema 0,50 m.

– Rezervoar za vodo do vključno 100 m³, v celoti vkopan.

– Priključki na objekte gospodarske javne infrastrukture (priključek na cesto, priključek na objekte energetske infrastrukture (elektrovod), priključek na objekte za oskrbo s pitno vodo in priključek za odvajanje odpadne vode, priključek na komunikacijska omrežja (kabelska, telefonska omrežja).

– Pomožni komunalni objekti – pomožni vodovodni in kanalizacijski objekti: revizijski in drugi jaški, hidrant, črpališče, grajeni oljni lovilnik, lovilnik maščob, ponikovalnica, prečrpovalna postaja, ekološki otok.

Nezahtevni objekti:

– Garaža, kot majhna stavba s površino do 50 m², višinski gabarit pritličen, višina objekta maksimalno do kapi največ 2,80 m.

– Podporni zid (višinska razlika med zemljiščema do 1,50 m).

(2) Pogoji za gradnjo enostavnih in nezahtevnih stavb:

– Majhne stavbe se lahko gradijo za stanovanjskimi stavbami v zaledju parcele, oziroma do gradbene linije ob dostopni cesti.

V okviru investicijskih vzdrževalnih del ali gradnje objekta je dovoljena:

– namestitev naprave za ogrevanje,

– namestitev sončnega zbiralnika ali sončnih celic,

– namestitev toplotne črpalke,

– izvedba vrtine za geosondo,

– namestitev klima naprav,

– izvedba notranjih instalacij,

– izvedba klančin za dostop v objekt,

– ureditev dvorišč,

– vgradnja strešnih oken,

– namestitev hišnih TV anten.

(1) Gradnja objektov

– Tlorisni gabarit enostanovanjske stavbe je sestavljen iz osnovnega objekta, ki leži z daljšo stranico ob gradbeni liniji dolžine 10,00–12,00 m x 8,00 m in dozidanega objekta proti JV. Dozidava objekta na JV strani 5,00 m stranica ob daljši stranici osnovnega objekta in dolžina prizidanega dela objekta v smeri JV do 10,00 m.

– Višinski gabarit osnovne enostanovanjske stavbe: klet in pritličje. Gradnja mansarde je dovoljena.

– Višinski gabarit dozidanega dela je od gabarita, ki obsega klet in pritličje do višinskega gabarita, ki obsega: klet, pritličje in mansarda. Višinski gabarit dozidanega dela ne sme biti višji od višinskega gabarita osnovnega objekta.

– Streha enostanovanjske stavbe se oblikuje kot simetrična dvokapnica naklona 32 stopinj.

– Streha nad dozidanim delom je lahko ravna in služi hkrati kot terasa, ali pa je pokrita s simetrično dvokapnico naklona 32 stopinj, smer slemena pravokotna na smer slemena osnovnega objekta. Kritina mora biti enaka kot pri osnovnem objektu.

– Dvokapne strehe so v rastru in strukturi rdeče opečne kritine. Dovoljeno je da se paneli za fotovoltaiko integrirajo v kritino.

– Za osvetljevanje mansarde so dovoljena strešna okna ali frčade, ki ne smejo presegati 30 % površine strehe in ne smejo segati do slemena. Frčade so lahko oblikovane kot dvokapnice s slemenom pravokotno na osnovno sleme objekta z enakim naklonom strešine in kritino kot osnovna streha. Frčade se lahko oblikujejo tudi kot ravne strehe ali strehe z naklonom do 10 stopinj.

– Oblikovanje enostavnih in nezahtevnih objektov mora biti enovito. Strehe so lahko dvokapnice enakega naklona in kritine kot osnovni objekti pa ravne strehe ali z naklonom do 10 stopinj, skrite za venec iz pločevine.

– Deli streh, ki so oblikovani kot ravne strehe ali strehe do naklona 8 stopinj se lahko oblikujejo kot zelene strehe.

– Fasade vseh stanovanjskih objektov in garaž so ometane in barvane s svetlimi pastelnimi toni.

– Pozidane površine, ki obsegajo vse objekte zgrajene na posamezni parceli namenjeni gradnji ne smejo presegati 50 % površine zemljiške parcele namenjene gradnji.

(2) Ureditev zunanjih površin

– Parcele se lahko ogradijo z ograjo do višine 1,20 m nad urejenim terenom. Dovoljene so žive meje, lesene ograje ali ograje iz žične mreže, ki so obvezno ozelenjene.

– Škarpe in podporni zidovi se zgradijo iz naravnega kamna in se lahko gradijo do višine 1,5 m posamezne škarpe ali opornega zidu. V primeru, da je potrebno premostiti višinsko razliko večjo od 1,50 m se zgradi več podpornih zidov višine do 1 m z medsebojno razdaljo najmanj 1,50 m.

– Višine ograj, opornih zidov in škarp ne smejo segati v polje preglednosti ceste.

– Zelene površine morajo obsegati vsaj 40 % zemljišča namenjenega gradnji od tega se lahko 50 % obveznih zelenih površin tlakuje, 50 % površin mora biti zelenih na raščenem terenu. Pri tlakovanju se uporablja materiale, ki dopuščajo pronicanje padavinskih voda.

– Ureditev parkirnih površin na obveznih zelenih površinah ni dovoljena.

– Ohranjati je potrebno čim več obstoječe lokalno značilne vegetacije, visoke zasaditve na robovih ograd, ki imajo značaj zaščite proti vetru in hrupu. Kadar zelenih potez in posameznih dreves ni mogoče ohranjati, jih je potrebno po končani gradnji ponovno zasaditi, pri čemer je potrebno uporabiti avtohtone vrste.

– Pri novih zasaditvah naj se uporabljajo lokalno značilne avtohtone drevesne in grmovne vrste. Lokalno značilne rastlinske vrste se praviloma uporabljajo tudi za zasaditev živic in živih mej.

(1) Tlorisni gabariti

– Gradbena linija je črta, na katero mora biti postavljena fasada osnovnega objekta in je prikazana v grafičnem prikazu: 3.4. Načrt zakoličbe.

– Tlorisne dimenzije enostanovanjskega objekta brez kapi, balkonov in nadstreškov so 8,00 m x 10,00 m do 12,00 m. Širina balkona je lahko največ 1,20 m.

– Tlorisni gabarit dozidanega dela k osnovnemu objektu je 5,00 m x 5,00–10,00 m.

– Osnovne tlorisne dimenzije so podane z zakoličbenimi točkami: list 3.4. Načrt zakoličbe.

(2) Višinski gabariti osnovnih stanovanjskih objektov

– Etažnost K + P (M).

– Višina kapnega zidu največ 1,20 m do kapne lege.

Višinski gabarit dozidanega dela K, K+P, K+P(M), P, P(M). Mansarda dovoljena, če je višinski gabarit osnovnega objekta obsega tudi mansardo.

– Absolutne kote terena:

Št. stavbe	Etažnost	Absolutna kota končnega urejenega tlaka kleti
1	K+P(M)	540,10 m.n.v.
2	K+P(M)	539,90 m.n.v.
3	K+P(M)	538,80 m.n.v.
4	K+P(M)	537,60 m.n.v.
5	K+P(M)	536,50 m.n.v.
6	K+P(M)	535,50 m.n.v.
7	K+P(M)	535,00 m.n.v.
8	K+P(M)	534,60 m.n.v.
9	K+P(M)	534,30 m.n.v.
10	K+P(M)	533,30 m.n.v.
11	K+P(M)	531,60 m.n.v.
12	K+P(M)	530,30 m.n.v.
13	K+P(M)	528,80 m.n.v.
14	K+P(M)	527,30 m.n.v.
15	K+P(M)	525,60 m.n.v.

(3) Regulacijski elementi

– Gradbena linija je prikazana na listu št.: 3.4. Načrt zakoličbe.

– Najmanjši odmik vseh stanovanjskih objektov z dozidanimi deli vred od meje sosednjega zemljišča parcele namenjene gradnji je 4,00 m.

– Najmanjši odmik vseh stanovanjskih objektov in garaž od roba dostopne ceste je 5,50 m.

– Vsi enostavni in nezahtevni objekti za lastne potrebe razen nadstreškov nad vhodi se zgradijo z minimalnim odmikom 1,00 m od roba sosednje parcele namenjene gradnji in 5,50 m od roba javne površine (ceste). Nadstreški nad vhodi se lahko gradijo do 4,00 m od roba javne površine ceste.

– Ograje in podporni zidovi se lahko gradijo do parcelne meje, a tako da se pri gradnji ne posega v sosednje zemljišče. Ob mejah s cestnim telesom s pločnikom je minimalni odmik ograj in podpornih zidov 0,50 m, ob mejah s cestnim telesom brez pločnika pa 1,00 m od roba cestišča.

– Objekti gospodarske javne infrastrukture se lahko postavijo do meja sosednjih zemljišč, vendar tako, da se z gradnjo ne posega v sosednje zemljišče.

– Gabariti objektov in regulacijski elementi so razvidni iz grafičnih načrtov: list št.: 3.4. Načrt zakoličbe.

Načrt parcelacije z zakoličbenimi mejnimi točkami posameznih parcel je prikazan na karti Načrt zakoličbe list št.: 3.4.

Območje se bo zgradilo v dveh fazah. V okviru posamezne faze pa lahko investitorji izvajajo gradnjo objektov v različnih časovnih fazah:

– Prva etapa: izgradnja cestne, komunalne, energetske in ostale infrastrukture v skladu z OPPN. Zaključek prve etape se smatra predaja komunalne infrastrukture upravljavcu, v skladu z določbami v Pogodbi o opremljanju, ki se jo sklene z investitorjem.

– Druga etapa: izgradnja stanovanjskih objektov.

(1) Splošno

V času gradnje in uporabe je treba upoštevati okoljevarstvene ukrepe za čim manjšo obremenitev okolja.

(2) Varstvo vode in podzemne vode

Na obravnavanem območju je treba evidentirati morebitne vodne vire, jih ohraniti in ustrezno urediti.

Načrtovanje in izvedba predvidenih posegov v prostor ne sme poslabšati obstoječih odvodnih razmer na območju OPPN in na območju dolvodno od njega. Odvod zalednih voda se mora ustrezno urediti.

Za vsako rabo vode, ki bi presegala splošno rabo, je treba pridobiti vodno pravico pred izdajo vodnega soglasja.

(3) V času gradnje je treba predvideti vse potrebne varnostne ukrepe in tako organizacijo na gradbiščih, da bo preprečeno onesnaževanje voda, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja ali uporabe tekočih goriv ali drugih nevarnih snovi.

V času gradnje je treba upoštevati naslednje ukrepe:

– Pri gradnji je treba vse odpadne tehnološke vode zbrati in preprečiti izpust v tla,

– Sanitarije na gradbišču morajo biti priključene na javno kanalizacijsko omrežje. Dovoljena je uporaba kemičnih stranišč,

– Uporaba gradbenega materiala, iz katerega se lahko izločajo snovi, škodljive za vode ni dovoljena.

Prepovedano je izlivanje kemikalij ali tekočih nevarnih odpadkov v tla, vode ali kanalizacijo.

(4) Varstvo zraka

Ovoji fasad morajo biti izvedeni tako, da izpolnjujejo pogoje veljavne zakonodaje o učinkoviti rabi energije.

V času gradnje je potrebno preprečevati nekontrolirano prašenje.

(5) Varstvo pred hrupom in elektromagnetnim sevanjem

Pri načrtovanju vseh gradenj na območju železniške proge mora investitor novih posegov predvideti ukrepe za varovanje pred hrupom zaradi odvijanja železniškega prometa.

Nove objekte je potrebno izvesti tako, da uporabniki ne bodo izpostavljeni presežnim mejnim vrednostim kazalcev hrupa predpisanih po veljavni zakonodaji.

Pri gradnji objektov v varovalnem pasu elektroenergetskih vodov in naprav je potrebno izpolniti zahteve glede elektromagnetnega sevanja in hrupa. (Uradni list RS, št. 70/96).

(6) Odstranjevanje odpadkov

Posamezni individualni stanovanjski objekti uredijo vsak svoje zbirno mesto za zbiranje ostanka odpadkov in predvidijo v ta namen plato za posode za prevzem ločeno zbranih odpadkov (biološki, embalaža in mešani odpadki) v velikosti najmanj 1,50 m². Plato ne sme biti oddaljen več kot 5 m od javne ceste ter ne sme imeti stopnic, robnikov ali drugih ovir.

Z gradbenimi odpadki, ki nastajajo v času gradnje se ravna skladno z veljavno zakonodajo.

Nastale gradbene odpadke izvajalec po končani gradnji odstrani na urejeno deponijo.

Ob cestah je prepovedano nameščati ali odlagati gradbeni in odpadni material.

(1) Območje OPPN se nahaja na desni strani železniške proge št. 50 Ljubljana–Sežana–državna meja, od približno km 620+285 do približno km 620+570, na oddaljenosti približno 51,00 m od osi skrajnega tira kar je v mejah dovoljenega.

(2) SŽ – Infrastruktura ne odgovarja za morebitne posledice vpliva elektrificirane železniške proge na kovinskih objektih in napravah investitorjev na območju OPPN.

(3) Pri vseh posegih v varovalni progovni pas železniške proge je potrebno upoštevati veljavno zakonodajo s področja varnosti v železniškem prometu in gradnji in postavljanju naprav v varovalnih pasovih progovnih in industrijskih tirov.

(1) Ob območju OPPN ni predvidena gradnja centralnega toplovodnega omrežja, zato se ogrevanje rešuje individualno. Ogrevanje objektov mora slediti ciljem Lokalnega energetskega koncepta. Kot energent se uporabi obnovljive vire energije.

(2) Sistem ogrevanja, se opredeli v PGD projektih. Ogrevanje objektov in sanitarne vode je možno z obnovljivimi viri energije kot so:

– kurišča na biomaso,

– toplotne črpalke, uporabo podtalnice in geotermalne energije,

– sončni kolektorji za proizvodnjo tople vode in sončne celice za proizvodnjo električne energije.

(3) Poleg tega je potrebno načrtovati in graditi energetsko varčne objekte, pri čemer je treba izbirati primerne zasnove objektov ter uporabljati ustrezne materiale.

Pri načrtovanju zunanje razsvetljave se zaradi preprečevanja svetlobnega onesnaževanja načrtuje uporabo takih svetilk, ki omogočajo osvetljavo talnih površin in ne osvetljujejo neba in širše okolice. Uporabijo se žarnice s čim manjšim deležem ultravijolične svetlobe. Sistem osvetljevanja se načrtuje skladno s predpisi, ki določajo mejne vrednosti svetlobnega onesnaževanja okolja.

(1) Pri gradnji objektov je treba zgornji, rodovitni sloj tal odstraniti in deponirati ločeno od nerodovitnih tal ter ga uporabiti za rekultivacije, zunanje ureditve ali izboljšanje drugih kmetijskih zemljišč.

(2) Območja, degradirana v času izvedbe del, je potrebno povrniti v prvotno stanje.

(1) Na obravnavanem območju ni registriranih enot kulturne dediščine.

(2) V kolikor predhodne arheološke raziskave niso opravljene pred začetkom izvedbe zemeljskih del, je zaradi varstva arheoloških ostalin potrebno Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi. V tem primeru naj lastnik zemljišča (investitor), odgovorni vodja o dinamiki gradbenih del pismeno obvesti ZVKDS OE Ljubljana vsaj 14 dni pred pričetkom zemeljskih del.

(3) Stroški konservatorskega arheološkega nadzora ne bremenijo investitorja.

(1) Splošno

Predvideni objekti morajo biti načrtovani potresno varno glede na VII. stopnjo potresne ogroženosti območja po MSK lestvici in glede na projektni pospešek tal 0,200.

Območje se ne nahaja na poplavnem ali plazovitem območju ali območju z možnim dvigom podtalnice.

(2) Za zaščito pred požarom je treba zagotoviti:

– Pogoje za varen umik ljudi in premoženja,

– Odmike med objekti oziroma ustrezno požarno ločitev objektov,

– Odmike objektov od parcelnih mej,

– Prometne in delovne površine za intervencijska vozila,

– Vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje.

V fazi izdelave projektne dokumentacije je treba za objekte, ki so določeni v Pravilniku o študiji požarne varnosti, v sklopu projektne dokumentacije PGD izdelati študijo požarne varnosti. Za stavbe, kjer požarne študije ni potrebno izdelati mora predpisani nivo požarne varnosti izhajati iz sestavnega dela dokumentacije PGD: elaborata požarne varnosti.

(3) Intervencijske poti in površine

Do novih objektov so predvideni dostopi in površine za delovanje intervencijskih vozil v skladu z veljavnimi predpisi.

V vsaki gradbeni etapi oziroma fazi izgradnje je treba zagotoviti ustrezno ureditev dostopov in površin za delovanje intervencijskih vozil.

(4) Pri gradnji in obratovanju objektov na območju OPPN je potrebno zagotoviti vse ukrepe za preprečevanje širjenja požara v naravno okolje in sosednja poselitvena območja.

(5) Pri gradnji in obratovanju objektov na območju OPPN je potrebno zagotoviti vse ukrepe za preprečevanje nastanka požara zaradi uporabe požarno nevarnih snovi in tehnoloških postopkov.

(6) Požarna zaščita novih objektov je predvidena z zunanjim hidrantnim omrežjem s hidranti.

(1) Motorni promet

Ceste:

– Območje OPPN se prometno navezuje na javno pot (št. odseka 541703) Dovce-Mač.-Frel.-t.igr.., ki poteka na severu območja. Predvideni stanovanjski objekti se prometno priključujejo na predvideno novo dostopno cesto, ki se zaključi z obračališčem.

– Na območju OPPN je predvidena dostopna cesta:

Cesta, šrine 5,00 m, z enostranskim pločnikom širine 1,50 m, zaključena za enostranskim robnikom in bankino širine 0,50 m.

Pločnik je od cestišča ločen ali z neprekinjeno črto ali z granitnimi kockami.

– Predvidena računska hitrost na vseh treh cestah je 30 km/h in glede na njo so določeni minimalni elementi cest in križišč.

– Celotno predvideno cestno omrežje bo zaključeno z obračališčem v obliki črke T.

– Situativni in višinski potek cest se izvede skladno z zasnovo ureditve območja.

– Trasni elementi:

a. Prečni nagib vozišča 2,5 %–5,0 %, oziroma 0,0 % pri spremembi prečnega nagiba.

b. Minimalni (notranji) polmer krožne krivine 10 m (pri prečnem nagibu max 5 %).

c. Minimalni (notranji) polmer v križišču 6,00 m (merodajna smetarska, plužna in gasilska vozila).

d. Največji dopustni nagib nivelete (vzdolžni nagib ceste) 11,71 % (gričevnat teren).

e. Minimalni polmer vertikalne zaokrožitve 300 m (konveksni), oziroma 100 m (konkavni).

(2) Mirujoči promet

– Predvidena je ureditev parkirnih mest za posamezni stanovanjski objekt, in sicer ureditev najmanj treh parkirnih mest v sklopu zemljiških parcel namenjenih gradnji (garaže, nadstreški, zunanja parkirna mesta).

(3) Kolesarski in peš promet

– Kolesarski promet se bo odvijal po površinah za motorni promet.

Peš promet se bo odvijal po pločniku širine 1,50 m.

(1) Splošno

Splošni pogoji za potek in gradnjo komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture v območju OPPN:

– Novi objekti morajo biti priključeni na predvideno komunalno, vodovodno, elektroenergetsko in telekomunikacijsko infrastrukturno omrežje. Priključitev se izvede po pogojih posameznih upravljavcev komunalnih vodov.

– Komunalni, energetski in telekomunikacijski vodi morajo predvidoma potekati v javnih površinah in površinah v javni rabi.

– V primeru, ko potek v javnih površinah ni možen, mora lastnik prizadetega zemljišča omogočiti izvedbo in vzdrževanje javnih komunalnih vodov na njegovem zemljišču, upravljavec pa mora za to od lastnika pridobiti služnost.

– Trase komunalnih, energetskih in telekomunikacijskih vodov in naprav morajo biti medsebojno usklajene z upoštevanjem zadostnih medsebojnih odmikov in odmikov od ostalih naravnih in grajenih struktur.

– Dopustna je uporaba vseh obnovljivih virov energije v skladu s predpisi, ki urejajo to področje.

– Vsi merilni jaški, omarice priključnih komunalnih vodov, ponikovalnice, priključni kanalizacijski jaški in podobno morajo biti projektirani in locirani na posamezni gradbeni parceli oddaljeni min. 1 m od utrjene površine ceste.

(2) Vodovod

– Predvidena je navezava na obstoječe vodovodno omrežje, ki poteka po javni poti severno in zahodno od OPPN.

– Pred pričetkom gradnje je potrebno preveriti hidravlično zmogljivost obstoječega vodovoda.

– Izvede se vodovod v predvideni dostopni cesti tako, da se vodovod položi v zaščitno cev.

– Vodovod bo izveden z NL (duktil) cevovodi dimenzije DN100 in javnimi nadzemnimi hidranti razporejenimi glede na predpise. Vodomerni jaški bodo locirani na javno dostopnih površinah izven povoznih območij.

– Materiali iz katerh so zgrajeni elementi vodovoda vključno s tesnili ne smejo glede fizikalnih, kemijskih in mikrobioloških lastnosti vplivati na kakovost vode, kar mora biti potrjeno z ustreznimi dokazili.

– Križanja vodovoda z drugimi podzemnimi napeljavami morajo potekati v skladu s Tehničnim pravilnikom. Križanja morajo načeloma potekati pravokotno, izjemoma je lahko kot med 45 in 90 stopinj.

– Na vodovodnem omrežju ni dovoljeno postavljati fiksnih objektov in ograj.

– Odmike od vodov vodovoda je potrebno upoštevati in izvesti v skladu s Tehničnim pravilnikom. Vertikalni odmik je najmanj 0,30 m in horizontalni najmanj 0,50 m.

– Za protipožarne namene se upošteva za gašenje posameznega požara minimalno 5 l/s oziroma po veljavnih predpisih iz požarnega varstva.

– Maksimalni tlak v vodovodnem sistemu ne sme biti večji od 6 bar, minimalni pa ne manjši od 2 bara.

– V primeru, da na javnem vodovodu na mestu vodovodnega priključka ni zagotovljenega zadostnega tlaka, mora investitor poskrbeti za napravo za dvig tlaka v objektu. V kolikor je previsok pa mora poskrbeti za vgradnjo reducirnega ventila za zmanjšanje tlaka v hišni vodovodni instalaciji.

– Voda iz javnega vodovoda mora na uporabnikovem priključku ustrezati kakovosti za pitno vodo.

– Za izvedbo vodovodnega priključka se izdela projekt hišnega priključka (PZI) v skladu s Tehničnim pravilnikom za projektiranje, tehnično izvedbo in uporabo javnega vodovodnega sistema na območju občin Cerknica in Loška dolina.

– Vodovodni priključki se izvedejo iz vodovodne cevi PE ustrezne dimenzije, ki je vložena v zaščitno cev. Globina vodovodne cevi mora znašati minimalno 1 m.

– Vsi odjemalci vode iz javnega vodovodnega omrežja morajo imeti vgrajene vodomere, montirane v jaške izven objektov. Jaški so minimalnih notranjih dimenzij 1,00 x 1,00 x 1,70 m za vodomer od ¾˝ do 6/4˝, ki je tehnično zaščiten in ima urejeno odvodnjavanje ali pa se vgradijo v tipske termo jaške.

– Zunanji vodomerni jaški morajo imeti vgrajen ustrezen vodotesni pokrov 80/80 cm, ki onemogoča vtok meteorne vode v jašek. Pokrov mora biti povozen.

– Vodovodni priključek lahko izvede samo monter upravljavca vodovoda na stroške uporabnika. Izvedba priključka se naroči pri JP Komunala Cerknica d.o.o.

– Montirati je potrebno vodomer tipa, ki ga predpiše upravljavec.

– Pred izvedbo vodovodnega priključka mora upravljavec javnega vodovoda preveriti pravilnost izvedbe vodovodnega jaška.

– V primeru, da v javnem vodovodu ne mestu vodovodnega priključka ni zagotovljenega zadostnega tlaka, mora investitor poskrbeti za napravo za dvig tlaka v objektu. V kolikor pa je tlak previsok pa mora poskrbeti za vgradnjo reducirnega ventila za zmanjšanje tlaka v hišni vodovodni instalaciji.

– Morebitne poškodbe obstoječih vodov javnega vodovoda, vključno s priključki, nastale po krivdi investitorja, popravi upravljavec na stroške investitorja.

– Vodovodna instalacija mora biti brezhibna (kot minimalni tlak za tlačni preizkus se upošteva 9 bar), vodovodne naprave pa zavarovane in pristopne za uporabo in kontrolo.

– V primeru, da upravljavec ugotovi, da uporabnik s svojim odjemom povzroča motnje v delovanju javnega vodovoda ali s svojim ravnanjem ogroža kvaliteto pitne vode, si upravljavec pridržuje pravico naknadno predpisati dodatne pogoje, v katerih se od uporabnika zahteva odpravo teh pomanjkljivosti.

– Na vodovodnem omrežju ni dovoljeno postavljati fiksnih objektov in ograj.

(3) Kanalizacija

– Na območju OPPN je potrebno zgraditi javno kanalizacijsko omrežje.

– Predvideti je potrebno ločeno sanitarno in padavinsko omrežje.

– Predvideno je odvajanje komunalnih odpadnih vod v kanalizacijsko omrežje predvideno v novi dostopni cesti in priljuček na javno kanalizacijsko omrežje, ki poteka v javni poti (št. odseka 541703) Dovce-Mač.-Frel.-t.igr., ki poteka na severno od območja obravnave.

– Zaradi konfiguracije terena se sanitarne komunalne vode vodi do črpališča in nato s povratnim vodom do priključka na javno kanalizacijo.

– Za priključek objekta na javno kanalizacijo se izdela projekt hišnega priključka (PZI) v skladu s Tehničnim pravilnikom za projektiranje, tehnično izvedbo in uporabo javnega kanalizacijskega sistema na območju občin Cerknica in Loška dolina.

– Pri gradnji kanalizacije se zagotovi ustrezen padec. Kanalizacijska cev poteka pod drugimi vodi.

– Dela pri izgradnji kanalizacije izvaja za tovrstna dela pooblaščeni izvajalec pod nadzorom predstavnika JP Komunala Cerknica d.o.o..

– Pred pričetkom del mora izvajalec naročiti zakoličbo vseh komunalnih vodov.

– Padavinske vode tlakovanih površin

– Padavinske vode utrjenih tlakovanih površin (dostopnih cest) vodimo z vzdolžnimi in prečnimi skloni v kanalete ali cestne požiralnike in v ponikovalnice.

– Odvod padavinskih vod na območju posamezne parcele namenjene gradnji s ponikanjem se rešuje na lokaciji posameznega objekta. Padavinske vode s tlakovanih površin se vodijo preko lovilcev olj v meteorno kanalizacijo in ponikovalnico. Pri projektiranju mora biti računsko dokazana ponikovalna sposobnost ponikovalnic.

– Padavinske vode strešnih površin

– Padavinske odpadne vode s streh objektov bodo preko peskolovov priključene na sistem padavinske kanalizacije in ponikanje na lokaciji posameznega objekta.

– Cevi padavinske in komunalne kanalizacije

– Vgradijo se kanalizacijske cevi, ki ustrezajo pogojem varovanja okolja, vodotesnosti in temenske obremenitve cevi. Kanalizacija se izvede vodotesno.

– Cestni požiralniki

– Predvidena je vgradnja prefabriciranih sistemskih cestnih požiralnikov.

– Vgradijo se vodotesni povozni požiralniki.

– Prečkanja in približevanja komunalnim vodom

– Pri vseh križanjih in približevanjih je potrebno upoštevati soglasja prizadetih upravljavcev in veljavne tehnične normative. Pri približevanju in križanju kanalizacije z drugimi komunalnimi instalacijami je potrebno upoštevati predpisane medsebojne odmike in kote križanj.

– Prečkanja in približevanja komunalnim vodom
– Predpisani so sledeči neto odmiki:
– pri približevanju kanalizacije z
– elektro NN kabel	0,50 m
– elektro VN kabel	0,50 m
– elektro NN kabel-magistralni vod	1,50 m
– elektro VN kabel-magistralni vod	1,50 m
– telefonski kabel	1,00 m
– vodovod	1,50 do 3,00 m
– plinovod	1,00 m
– in
– pri križanju (kot križanja 45 do 90°) kanalizacije z
– elektro NN kabel	0,50 m
– elektro VN kabel	0,50 m
– telefonski kabel	0,30 m
– vodovod	0,30 m
– plin	0,30 m

– Najmanjši horizontalni odmik kanalske cevi od kateregakoli objekta ali naprave je 0,40 m; najmanjši vertikalni odmik temena cevi od kateregakoli objekta ali naprave je 0,20 m.

– Minimalni horizontalni razmik pri paralelnem polaganju elektroenergetskega kabla in vodovoda oziroma kanalizacije je 0,50 m oziroma 1,50 m, če gre za magistralni vodovod za preskrbo vode. Razmik se meri med najbližjimi zunanjimi robovi inštalacij.

– Pri križanju kabla in priključnega cevovoda je najmanjši svetli razmik med njima najmanj 0,30 m.

– V primeru nedoseganja minimalnih razmikov pri paralelnem polaganju kabla z vodovodom ali kanalizacijo, je potrebno pridobiti soglasje upravljalca posamezne infrastrukture (vodovoda in kanalizacije), kable pa zaščititi s polaganjem v kabelsko kanalizacijo. Tudi v tem primeru odmiki ne smejo biti manjši kot jih določa standard SIST EN 805.v točki 9.3.1, in sicer najmanj 0,40 m, v izjemnih primerih, ko je gostota podzemnih napeljav velika pa najmanj 0,20 m.

– V primeru, da bo horizontalna razdalja med vodovodom in kanalizacijo enaka ali manjša od 1,500 m, se bo vodovod ščitil znotraj območja, ki ga omejuje pravokotni trikotnik s horizontalno kateto, merjeno od kanalizacijske cevi in vertikalno kateto, dolžine 0,30 m pod dnom cevi.

– Zaščita vodovoda pri križanju vodovoda pod kanalizacijo je predvidena v širini min. 2,50 m od roba cevi. Vodovod poteka nad javno kanalizacijo.

(4) NN Elektro energetsko omrežje:

SPLOŠNO

– Vsa projektiranja in gradnje je potrebno izvesti v skladu z elektoenergetskim soglasjem za priključitev, ki ga je potrebno predhodno pridobiti od pristojnega upravljalca distribucijskega omrežja in s Sistemskimi obratovalnimi navodili za distribucijsko omrežje električne energije SONDO (Uradni list RS, št. 41 z dne 30. 5. 2011).

– Pred vsakim posegom v prostor v območju varovalnega pasu obstoječe elektroenergetske infrastrukture je v pristojnem nadzorništvu naročiti zakoličbo, umike in ustrezno mehansko zaščito elektroenergetskih vodov in naprav ter zagotoviti nadzor pri vseh gradbenih delih v bližini elektroenergetskih naprav in vodov s strani upravljavca distribucijskega omrežja, kar mora biti zajeto v varnostnem načrtu.

TEHNIČNI POGOJI

– Za napajanje posameznih stanovanjskih objektov je potrebno v območju urejanja zgradititi podzemno nizkonapetostno omrežje v cevni kanalizaciji z ustreznimi betonskimi jaški, razdelilnimi in merilno priključnimi omaricami.

– Novopredvideno in obstoječe NN omrežje morata biti med seboj povezana.

– Za izvedbo napajanja je potrebno zgraditi skupinski nizkonapetostni podzemni vod od obstoječe TP DOVCE 2003 ki je locirana na na parceli št. 1152/12 do območja OPPN.

– Vsi predvideni zemeljski vodi, ki bodo potekali pod povoznimi površinami oziroma bodo križali komunalne vode se uvlečejo v njim namenjeno elektro kabelsko kanalizacijo s kabelskimi jaški ustreznih dimenzij.

– NN priključni vodi za predvidene objekte morajo biti izvedeni z zemljskimi kabli tipiziranih prerezov (Al 4x70+1,5 mm², Al 4x150+1,5 mm², Al 4x240+1,5 mm²) po predhodno izdelani projektni dokumentaciji.

– Za potrebe priključevanja novih objektov je potrebno v sklopu ureditvenega območja OPPN zgraditi elektro kabelsko kanalizacijo (EKK) ustreznih dimenzij.

– Na območju OPPN je za potrebe oskrbe objektov z električno energijo izvesti NN razvode v kabelskih kanalizacijskih ceveh stigmafleks fi 110 mm in stigmafleks fi 63 mm. Uporabi se prefabricirane jaške ustreznih dimenzij (1,5 x 1,5 x 1,8 m oziroma 1,0 x 1,0 x 1,0 m).

– Na stropni plošči jaška je predvidena montaža litoželeznega pokrova 250 kN. Pokrov naj bo opremljen z napisom »Elektrika«.

– Za izvedbo NNO je predviden uvlek kabla NAYY 4x240+2,5 mm² v cev stigmafleks fi 160 mm od, obstoječe TP do glavne vozliščne omare.

– Za potrebe priključevanja novih objektov je potrebno v sklopu ureditvenega območja na stalno dostopnem mestu predvideti postavitev tipiziranih prostostječih PVC oziroma INOX priključnih merilnih omaric ustreznih dimenzij. V priključnih omaricah je potrebno predvideti montažo odvodnikov prednapetosti razreda I.

– Predvideti je potrebno izvedbo ozemljitve prednapetostnih vodnikov (pocinkani valjanec 25x4 mm, položen v globini 0,6 m), katere prehodna upornost ne sme preseči vrednosti 5,0 ῼ. Od priključnih omaric do objektov se izvede instalacijo po projektni dokumentaciji NN električne instalacije objektov.

– Dimenzije priključnih omaric so odvisne od izbranega prereza priključnega kabla in od števila merilnih mest, ki se bodo namestila vanje. Glede dimenzij priključnih omaric projektant tehnične dokumentacije kontaktira predstavnika distributerja električne energije.

– Omarice naj bodo postavljene na tipske podstavke temelje tako, da bo spodnji rob omarice na višini cca 0,50 do 0,60 m nad nivojem urejenega terena.

– Merilne naprave morajo biti izbrane in nameščene v skladu s »Tipizacijo merilnega mesta« sistemskega operaterja distribucijskega omrežja (SODO).

– Predvideti je potrebno vgradnjo direktnih trifaznih dvosmernih števcev delovne in jalove energije z notranjo uro razreda točnosti A_ za delovno energijo in 2 za jalovo energijo, 3 x 230/400 V, 0,25-5-100 A z G3-PLC komunikacijskim vmesnikom.

– Ozemljitev trase kablovoda

– Po celotni trasi kablovoda je predvidena na globini cca 45 cm postavitev ozemljitvenega traku, valjenca Fe/Zn 25/4 mm.

Ostali pogoji:

– Po izdaji gradbenega dovoljenja in pred priključitvijo na distribucijsko omrežje mora posamezni investitor v skladu z veljavnimi predpisi pridobiti soglasje za priključitev za objekt v katerem bodo natančno določeni tehnični pogoji in parametri priklopa objektov na predmetno EE infrastrukturo.

– V primeru, da je gradnja načrtovanih objektov pogojena s predhodno preureditvijo, prestavitvijo oziroma nadomestitvijo obstoječe elektroenergetske infrastrukture, ki je v lasti Elektro Ljubljana d.d., je investitor dolžan naročiti izvedbo in plačati vse stroške morebitne prestavitve ali predelave elektroenergetske infrastrukture, ki jih povzroča z omenjeno gradnjo. Funkcija prestavljene elektroenergetske infrastrukture tudi po izvedbi ostaja enaka in kot taka ostane v lasti distributerja Elektro Ljubljana d.d. Elektro Ljubljana d.d. si pridržuje pravico, da na račun investitorja opravi vsa dela, ki predstavljajo prestavitev, preureditev oziroma nadomestitev elektroenergetske infrastrukture. Vsa medsebojna razmerja investitor in Elektro Ljubljana d.d., dogovorita v posebni pogodbi.

– Pri realizaciji OPPN so dopustna odstopanja od poteka tras in naprav elektroenergetske infrastrukture, če so pridobljene rešitve, ki so primernejše s tehničnega vidika in njihove prostorske umestitve. Variantna rešitev mora biti usklajena z upravljavcem distribucijskega omrežja.

– Investitor mora pred pričetkom gradnje pridobiti dokazila o pravici graditi.

– V fazi pridobivanja dokazila o pravici graditi ali lastninske druge stvarne obligacijske pravice mora biti pridobljena služnostna pogodba z lastniki zemljišč kjer bo navedeno, da ima Elektro Ljubljana d.d. pravico vpisa služnostne pravice gradnje in vzdrževanja omenjene infrastrukture v zemljiško knjigo.

– V kolikor izvajalec zemeljskih gradbenih del med izvedbo naleti na nepričakovane elektroenergetske vode je dolžan o tem takoj obvestiti pristojno nadzorništvo podjetja Elektro Ljubljana d.d.

– Za gradnjo objektov v varovalnem pasu obstoječih in načrtovanih distribucijskih elektroenergetskih infrastruktur je potrebno pridobiti projektne pogoje in soglasje skladno s Pravilnikom o pogojih in omejitvah gradenj, uporabe objektov ter opravljanja dejavnosti v območju varovalnega pasu elektroenergetskih omrežij (Uradni list RS, št. 101/10).

(5) Javna razsvetljava – JR

– Na območju obdelave so predvidene postavitve novih svetilk cestne razsvetljave, ki morajo ustrezati Uredbi o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Uradni list RS, št. 81, 7. 9. 2007) ter Uredbo o spremembah Uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Št. 00719-25/2010).

– Nove svetilke naj bodo kot so že lokalno uporabljene v sosednjem naselju, ki bodo pritrjene na 6 m kovinski vroče cinkan kandelaber.

– Potrebna je usklajenost tras vodov javne razsvetljave z ostalimi komunalnimi vodi.

– Pri izvedbi cestne razsvetljave je potrebno uporabiti nov vroče cinkan kandelabr višine 6 m nad nivojem terena in svetilka napajana z novim zemeljskim kablom tip NA2XY 5×16 mm².

– Kabel bo položen v novo kabelsko kanalizacijo kapacitete 1 Stf Ø80 mm.

– Cev 1×1 Stf Ø80 pa se bo šivala iz kandelabra v kandelaber v katero se uvleče tudi napajalni kabel.

– Elektro kabelska kanalizacija za potrebe javne razsvetljave bo potekala v cestišču in pločniku za pešce, jaški in svetilke pa bodo postavljene na zunanjem robu pločnika.

– Predvideni so tudi revizijski kabelski jašek BC Ø 60. Uporabiti je potrebno TN-C sistem omrežja. NAPAJANJE Sistem omrežja napajanja javne razsvetljave predvidimo TN-C. Napajanje prižigališča cestne razsvetljave je predvideno iz predvidene transformatorske postaje.

– Omara prižigališča se postavi v neposredno bližino transformatorske postaje. Prižigališča JR bodo predvidena izven TP-ja.

(6) Telekomunikacijsko omrežje

– Za predvideno območje se dogradi telefonska kabelska kanalizacija iz smeri obstoječe dostopne ceste na severu.

– Pri vseh posegih v prostor je potrebno upoštevati trase obstoječega TK omrežja in predhodno pridobiti soglasje Telekoma Slovenije d.d k projektnim rešitvam.

– Obstoječe TK omrežje glede na pozidavo je potrebno ustrezno zaščititi ali prestaviti na osnovi projektne rešitve. Pri projektni rešitvi upoštevati izgradnjo kabelske kanalizacije do priklučne točke obstoječe KK in kablov. Stroške ogleda, izdelave projekta zaščite in prestavitve TK omrežja, zakoličbe, zaščite in prestavitve TK omrežja, ter nadzora krije investitor gradnje na določenem območju. Prav tako bremenijo investitorja tudi stroški odprave napak, ki bi nastale zaradi del na omenjenem objektu, kakor tudi stroški zaradi izpada prometa, ki bi zaradi tega nastali.

– Vsa dela v zvezi z zaščito in prestavitvami tangiranih TK kablov izvede Telekom Slovenije, d.d. (ogledi, izdelava tehničnih rešitev in projektov, zakoličbe, izvedba del in dokumentiranje izvedenih del).

– Potrebno je izdelati PGD/PZI zaščite oziroma morebitne prestavitve obstoječega TK omrežja Telekoma in projekt PGD/PZI TK priključka za predvideno novogradnjo.

(7) Kabelska kanalizacija:

– Za vse optične povezave se gradi ali uporabi obstoječa kabelska kanalizacija, v kateri mora biti položena cev takega premera, ki omogoča vstavitev predvidenega optičnega kabla in še enega dodatnega kabla enakih dimenzij (možnost kasnejše vgradnje dodatnega kabla), ter dodatna cev (rezervna) enakih dimenzij.

– Na trasi kabelske kanalizacije naj bodo revizijska mesta in stičišča cevovodov izvedena v jaških.

– Jaški naj bodo izvedeni z betonskimi cevmi, z betoniranjem na terenu ali iz drugih materialov, ki ustrezajo zahtevam. Izvedba jaška mora ustrezati vrsti in zahtevani nosilnosti terena.

– Velikost jaška mora ustrezati zahtevam kabelske kanalizacije.

– Križanje TK vodov.

Križanje energetskega kabla z zemeljskim TK kablom ali kanalizacijo se izvede v navpični oddaljenosti 0,3 m. Kot križanja ne sme biti manjši od 45°. Pri paralelnem poteku kablov je zahtevana medsebojna oddaljenost 0,5 m. Če teh razdalj ni mogoče doseči, je potrebno ukrepati v smislu navodil tipizacije energetskih kablov za napetosti 1 kV, 10 kV in 20 kV.

(1) Za tlorisne gabarite predvidenih osnovnih objektov so določena dopustna odstopanja:

Osnovni objekt:

Dolžina 10–12 m s tem da se ohranja predvideni odmik od parcelne meje 4,00 m.

Širina 8,00 m +- 10 %.

Dozidani del:

Širina 5,00 m +- 15 %, dolžina do 10,00 m.

(2) Tlorisni gabarit enostanovanjske stavbe je sestavljen iz osnovnega objekta, ki leži z daljšo stranico ob gradbeni liniji 10,00–12,00 m x 8,00 m in dozidanega objekta proti JV. Na južni strani je dovoljena dozidava objekta 5,00 x 5,00 m stranica v smeri JV dolžina do 10,00 m.

(3) Za določeno koto pritličja veljajo dopustna odstopanja +- 50 cm.

V veljavi ostanejo določila glede dopustne gradnje nezahtevnih in enostavnih objektov, merila glede dopustne pozidanosti zemljišča namenjenega gradnji ter določila glede namembnosti objektov.

– Občina Cerknica

– Upravna enota Cerknica.

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu Občine Cerknica.

Uradni list RS, št. 67/2018 z dne 19. 10. 2018

3262. Odlok o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za JV del območja urejanja RA 41 na Rakeku, stran 10184.