Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt) (Uradni list RS, št. 33/07, 108/09 – ZPNačrt-A, 57/12 – ZPNačrt-B), Sklepa o začetku priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta za območje urejanja POL-13 – Dobenska Amerika (Uradni list RS, št. 84/16) in Statuta Občine Gorenja vas - Poljane (Uradni list RS, št. 85/13, 48/15 in 31/17) je Občinski svet Občine Gorenja vas - Poljane na 22. redni seji 4. oktobra 2018 sprejel
o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje POL-13 – Dobenska Amerika
(1) S tem odlokom se ob upoštevanju Odloka o Občinskem prostorskem načrtu Občine Gorenja vas - Poljane (Uradni list RS, št. 48/10, 76/10, 81/10, 22/11, 53/11 in 5/16) sprejme Občinski podrobni prostorski načrt (v nadaljevanju OPPN) za območje POL-13 – Dobenska Amerika.
(2) OPPN je izdelal ARHITEKTURA PETERNEL, Marko Peternel s.p., Spodnji trg 2a, 4220 Škofja Loka; pod številko projekta M 16-22, datum oktober 2016.
OPPN je sestavljen iz odloka s prilogami in grafičnega dela:
1) Besedilo odloka sestavljajo:
I. Splošne določbe;
II. Opis prostorske ureditve;
III. Umestitev načrtovane ureditve v prostor;
IV. Zasnova in usmeritve za projektiranje in gradnjo;
V. Zasnova komunalne infrastrukture;
VI. Rešitve in ukrepi za varstvo kulturne dediščine;
VII. Rešitve in ukrepi za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanja narave;
VIII. Rešitve in ukrepi za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom;
IX. Dopustna odstopanja;
X. Načrt parcelacije;
XI. Etapnost izvedbe prostorske ureditve in drugi pogoji za izvajanje OPPN;
XII. Vrste dopustnih posegov po prenehanju veljavnosti OPPN;
XIII. Končne določbe.
2) Grafični del:
2.1 Lega območja urejanja v prostoru
2.2 Načrt namenske rabe prostora
2.3 Geodetski načrt z obstoječim parcelnim stanjem
2.4 Lega objektov na zemljiščih in usmeritve za projektiranje
2.5 Zasnova projektne ureditve prometne, energetske in komunalne infrastrukture
2.6 Prikaz funkcionalnih enot znotraj ureditvenega območja
3) Priloge
3.1 Smernice in mnenja pristojnih nosilcev urejanja prostora.
II. OPIS PROSTORSKE UREDITVE
(1) Območje prostorske ureditve POL-13 – Dobenska Amerika se nahaja na jugozahodnem robu strnjenega naselja Dobje – Dobenska Amerika. Območje OPPN na severu in vzhodu meji na pozidane površine, na jugu in zahodu pa na kmetijske površine.
(2) Območje OPPN obsega parcelo št. 70/19, k.o. Dobje.
(3) Velikost območja je 7.215 m2.
(ureditve izven območja OPPN)
Izven območja OPPN je predvidena izgradnja dela komunalne infrastrukture za nemoteno izvedbo in uporabo objektov znotraj območja podrobnega načrta.
(predvideni posegi v območju)
V območju POL-13 – Dobenska Amerika je predvidena:
– gradnja desetih (10) samostojnih enostanovanjskih objektov (A1–A5 in B1–B5) z zunanjo ureditvijo (dostopi in dovozi do objektov in zemljišč, funkcionalne prometne površine ob objektih in zelene površine);
– gradnja skupnih javnih površin – interne dovozne ceste do posameznega zemljišča z obračališčem, pločnik ob vzhodnem robu območja;
– gradnja prometne, energetske, komunalne in telekomunikacijske gospodarske javne infrastrukture in drugih omrežij v javni rabi.
III. UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR
(vplivi in povezave prostorske ureditve s sosednjimi območji)
(1) Območje OPPN POL-13 – Dobenska Amerika v naravi predstavlja nepozidan travnik, ki se nahaja tik ob poseljenem območju.
(2) Znotraj območja POL-13 – Dobenska Amerika sta predvideni dve interni dovozni cesti. Dovozna cesta na zahodni strani se navezuje na javno pot JP 601622 – Dolina 27. Vzhodna dovozna cesta pa se navezuje na javno pot JP 601621 – Dobje–Dobenska Amerika. Dve parceli na jugovzhodni strani (A3 in A4) se navezujeta direktno na javno pot JP 601621. Vzdolž vzhodnega roba območja urejanja je predviden 1,2 m širok pas za pločnik.
(3) Gospodarska javna infrastruktura je urejena v neposredni bližini območja OPPN (vodovodno in kanalizacijsko omrežje, NN elektro omrežje, telekomunikacijsko omrežje). Objekti z območja OPPN se bodo priklopili na obstoječe vode javne infrastrukture, v severovzhodnem delu območja bo urejena nova transformatorska postaja, ki bo napajala objekte z območja urejanja.
(4) Meteorne vode s streh in utrjenih površin se vodijo v meteorno kanalizacijo oziroma se zbirajo za potrebe sanitarnih vod in zalivanja vrtov.
(5) Nova pozidava se v gabaritih, razmerjih in oblikovanju fasad zgleduje po kakovostni tipologiji obstoječih objektov v naselju Dobje.
(6) Predvidena izgradnja stanovanjskih objektov ne bo vplivala na osončenje sosednjih objektov in ne bo poslabševala varnosti pred požarom in naravnimi nesrečami.
(elementi umestitve načrtovane ureditve v prostor)
Posegi v prostor morajo biti skladni z elementi prikazanimi na situaciji: Umestitev parcel (list št. 2.8.)
Pomen elementov je:
– meja ureditvenega območja – določa mejo območja OPPN;
– uvoz določa položaj možnih uvozov in vstopov na parcelo;
– zbirno in odjemno mesto za ostale odpadke – določa lego in gabarite načrtovanih zbirnih in odjemnih mest za odpadke v obravnavanem prostoru.
(rešitve načrtovanih objektov in vrste dopustnih dejavnosti)
(1) Ureditveno območje OPPN POL-13 – Dobenska Amerika je razdeljeno na pet funkcionalnih enot (FE):
– FE1 – obsega pet parcel na vzhodni strani območja urejanja, na katerih je predvidena izgradnja petih samostojnih enostanovanjskih objektov (A1–A5),
– FE2 – obsega pet parcel na zahodni strani območja urejanja, na katerih je predvidena izgradnja petih samostojnih enostanovanjskih objektov (B1–B5),
– FE3 – obsega interno dovozno cesto na vzhodni strani območja in pločnik vzdolž vzhodnega roba območja urejanja,
– FE4 – obsega interno dovozno cesto na zahodni strani območja,
– FE5 – obsega parcelo za transformatorsko postajo (TP).
(2) Znotraj funkcionalne enote FE1 je predvidena izgradnja petih enodružinskih samostojnih stanovanjskih objektov (A1–A5) z infrastrukturo. V objektih je dovoljeno del stanovanjskih površin nameniti opravljanju dejavnosti, in sicer delo na domu brez prekomernih vplivov na bivanjsko okolje, ki se odvijajo v zaprtih prostorih (npr. prevajanje, biro, računovodske, računalniške, pisarniške storitve). Dopustne so tudi terciarne in kvartarne dejavnosti kot dopolnilne dejavnosti za krajevne potrebe stanovanjskega območja brez prekomernih vplivov na stanovanjsko okolje.
(3) Znotraj funkcionalne enote FE2 je predvidena izgradnja petih enodružinskih samostojnih stanovanjskih objektov (B1–B5) z infrastrukturo. V objektih je dovoljeno del stanovanjskih površin nameniti opravljanju dejavnosti, in sicer delo na domu brez prekomernih vplivov na bivanjsko okolje, ki se odvijajo v zaprtih prostorih (npr. prevajanje, biro, računovodske, računalniške, pisarniške storitve). Dopustne so tudi terciarne in kvartarne dejavnosti kot dopolnilne dejavnosti za krajevne potrebe stanovanjskega območja brez prekomernih vplivov na stanovanjsko okolje.
(4) Območje funkcionalne enote FE3 je namenjeno ureditvi novega uvoza iz JP 601622 – Dolina 27, izgradnji interne napajalne ceste, v kateri bodo potekali vodi javne infrastrukture, obračališča in eko otoka. Vzdolž vzhodnega roba območja urejanja je predvidena ureditev pločnika.
(5) Območje funkcionalne enote FE4 je namenjeno ureditvi novega uvoza iz JP 601621 – Dobje–Dobenska Amerika, izgradnji interne napajalne ceste, v kateri bodo potekali vodi javne infrastrukture, obračališča in eko otoka.
(6) Območje funkcionalne enote FE5 je namenjeno ureditvi nove transformatorske postaje.
(7) Znotraj OPPN bo zgrajena vsa potrebna komunalna infrastruktura.
(8) Meje funkcionalnih enot so prikazane v grafičnem delu: Načrt ureditvenega območja OPPN s prikazom funkcionalnih enot (list št. 2.5).
IV. ZASNOVA IN USMERITVE ZA PROJEKTIRANJE IN GRADNJO
Dopustne so naslednje vrste prostorskih ureditev in gradenj:
– novogradnja enodružinskih stanovanjskih objektov, klet ali pritličje se lahko nameni tudi dejavnostim, ki so opredeljene v 8. členu odloka;
– pri gradnji objektov naj se upošteva načelo sonaravnosti. Objekti naj bodo grajeni klasično ali montažno z uporabo naravnih materialov (kamen, opeka, glina les in steklo);
– gradnja garaž ali pokritih parkirišč;
– postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov za lastne potrebe;
– gradnja prometne, energetske, komunalne in telekomunikacijske gospodarske javne infrastrukture ter drugih omrežij v javni rabi;
– gradnja opornih zidov do višine 1.50, višji oporni zidovi so dovoljeni le zaradi geotehničnih pogojev terena, višje oporne zidove, ki niso namenjeni gradnji infrastrukture, je potrebno izvesti v kaskadah;
– postavitev urbane opreme in zasaditve.
Enodružinski stanovanjski objekti A1–A5 in B1–B5:
– Zasnova tlorisnega gabarita stanovanjskih objektov je podolgovata, z razmerjem stranic 1:1,2 ali več.
– Predviden osnovni gabarit posameznega objekta je 8,0 m x 10,0 m na manjših parcelah, oziroma 10,0 m x 12,0 m na večjih parcelah. Tlorisna velikost objekta lahko odstopa od predvidenega gabarita pod pogojem, da izpolnjuje določila tega akta in krovnega prostorskega akta (razmerje stranic, faktorji izkoriščenosti parcele, odmiki od sosednjih parcelnih mej).
– V sklopu dvorišča je možna gradnja garaže ali nadstrešnice, tlorisnih dimenzij največ 6,00 m x 6,00 m in etažnosti P, če je zagotovljen odmik od sosednje parcele 1,5 m.
– Višinski gabarit objektov: največ K + P + M. Pritlični objekti imajo lahko vhod največ 1 m nad urejenim terenom.
– Strehe objektov morajo biti simetrične dvokapnice s smerjo slemena, vzporedno z daljšo stranico objekta in v naklonu med 38°–50°. Odpiranje strešin v mansardi je možno s frčadami (z enakim naklonom kot osnovna streha) ali strešnimi okni.
Oblikovanje strehe mora biti skladno z veljavnim krovnim prostorskim aktom.
– Objekti so lahko grajeni klasično ali montažno z uporabo naravnih materialov.
– Streha garaž ali nadstrešnic je lahko simetrična dvokapnica z enakim naklonom kot osnovni objekt na parceli ali ravna z minimalnim naklonom.
(oblikovanje zunanje podobe objektov)
(1) Arhitektonsko oblikovanje objektov:
– Pri oblikovanju objektov se upošteva kakovostne starejše grajene ali drugače ustvarjene prostorske prvine zaradi materialnega, gospodarskega, kulturnega in socialnega pomena. Ustvarijo ali ohranijo naj se kvalitetna razmerja in strukture ter s tem vzpostavljajo prostorske in časovne kontinuitete.
– Neavtohtoni in neznačilni arhitekturni elementi in detajli na fasadah objektov, kot so arkade, večkotni ali polkrožni izzidki, stolpiči in polkrožno oblikovana okna so prepovedani.
– Fasade morajo biti obdelane z zaključnimi ometi bele barve ali v svetlih pastelnih tonih zemeljskih ali peščenih barv, lahko so tudi lesene.
– Barva strešne kritine je lahko opečna ali siva.
(2) Nezahtevni in enostavni objekti:
– Oblikovanje nezahtevnih in enostavnih objektov mora slediti oblikovanju matičnega objekta, h kateremu se gradijo.
(3) Sončni kolektorji ali sončne fotovoltaične celice morajo biti izvedeni v ravnini strehe.
(lega objektov na zemljišču)
(1) Lega objektov in javnih površin je razvidna iz grafične priloge: Lega objektov na zemljiščih in usmeritve za projektiranje (list št. 2. 8.).
(2) Višinske kote objektov so razvidne iz grafične priloge: Karakteristični prerezi (kote pritličij) (list št. 2. 9.).
(3) Vse novogradnje (A1–A5) in (B2–B5) so pozicionirane tako, da je sleme v smeri daljše stranice objekta vzporedno s plastnicami. Zaradi gradnje na strmem terenu se mikrolokacija posameznega objekta lahko prilagodi terenu po izgradnji komunalne infrastrukture in grobih zemeljskih delih. Odmiki objekta od sosednjih parcel morajo biti 4,0 m, tako da ni motena sosednja posest in da je možno vzdrževanje in raba objektov v okviru parcele. Manjši odmik je mogoč le s soglasjem lastnika parcele.
(4) Odmiki med objekti naj bodo enaki višini kapi višjega objekta, razen ko predvideni objekt leži južno, jugovzhodno ali jugozahodno od obstoječega objekta, kjer mora biti odmik enak 1,5-kratniku višine kapi predvidenega objekta (osončenje).
(5) Od obstoječih stavb morajo biti nove stavbe oddaljene najmanj toliko, da so zagotovljeni higiensko-zdravstveni in požarno varstveni pogoji.
(6) Smeri slemen objektov so razvidne iz načrta Lega objektov na zemljiščih in usmeritve za projektiranje (list št. 2. 8.).
(1) Višinske terenske razlike se morajo premoščati s travnimi brežinami. Gradnja opornih zidov je dovoljena le v primeru, kadar razlike v nivoju terena ni možno izvesti z brežino oziroma kadar zahteva za gradnjo zidu izhaja iz geomehanskega poročila. Maksimalna višina opornih zidov je 1,50 m. Višje oporne zidove je potrebno izvesti v kaskadah. Oporni zidovi morajo biti obdelani z naravnimi materiali ali ozelenjeni.
(2) Dostopne poti morajo biti urejene tako, da se v največji meri prilagajajo terenu.
(3) Ograje je možno postavljati na parcelne meje dogovorno med sosedi. Odmik ograj in opornih zidov od notranje napajalne poti je 1,00 m. Višina ograje ob cesti pri uvozih na posamezno parcelo ne sme presegati višine 1,00 m. Okolica objektov se ureja skladno z obstoječo krajino. Zasaditve okolice objektov morajo biti izvedene iz avtohtonih dreves in grmovnic. Ciprese in hortikulturni elementi iz tujih okolij niso dovoljeni.
(4) Po končani gradnji je potrebno provizorije odstraniti. Odvečni gradbeni in izkopni material je potrebno odpeljati na ustrezno deponijo ter okolico objektov zahumuzirati, zatraviti in zasaditi.
(5) Na vsaki gradbeni parceli naj bo posajeno vsaj eno visokoraslo sadno drevo.
Faktor zazidanosti ne sme preseči 0,40.
(1) Velikost in oblika parcel za gradnjo enodružinskih stanovanjskih objektov je razvidna iz grafične priloge: Načrt lege objektov na zemljišču s tehničnimi elementi za zakoličbo (list št. 2.7.).
(2) Zaradi gradnje na strmem terenu se potek parcelnih mej pri parcelaciji lahko prilagodi terenu po izgradnji komunalne infrastrukture in grobih zemeljskih delih, vendar posamezna parcela ne sme biti manjša od 550 m2.
V. ZASNOVA KOMUNALNE INFRASTRUKTURE
(1) Načrtovana komunalna oprema obsega:
napajalno cesto v naselju in druge prometne površine (dovoze, parkirišča), javni vodovod za sanitarno in požarno vodo, javno fekalno kanalizacijo, meteorno kanalizacijo, ravnanje s komunalnimi odpadki, elektroenergetsko omrežje in telekomunikacijsko omrežje.
Načrtovane rešitve javne infrastrukture so razvidne iz grafične priloge: Zasnova projektnih ureditev prometne, energetske in komunalne infrastrukture (list št. 2.10.).
(2) Primarno in sekundarno komunalno omrežje mora potekati v kabelski podzemni izvedbi, v ali ob cestnem telesu tako, da bo nanj možno priključevanje posameznih objektov.
(3) Vse objekte je obvezno priključiti na:
– javno cestno omrežje;
– javni vodovod;
– fekalno kanalizacijo;
– meteorno kanalizacijo;
– telekomunikacijsko omrežje,
– elektroenergetsko omrežje in
– javni odvoz odpadkov.
(4) Pri projektiranju objektov in komunalnih naprav je potrebno upoštevati pogoje iz smernic posameznega upravljavca komunalne naprave, ki so sestavni del tega odloka.
1. Ceste in druge prometne površine
(1) Območje občinskega podrobnega prostorskega načrta bo preko internih napajalnih cest priključeno na javni cesti JP 601621 – Dobje–Dobenska Amerika in JP 601622 – Dolina 27. Preko javne ceste JP 601621 – Dobje–Dobenska Amerika je urejena navezava na regionalno cesto R1 Škofja Loka–Poljane, odsek 1110.
(2) Pri vključevanju interne napajalne ceste na občinsko cesto in pri vseh ostalih priključkih na občinsko cesto je potrebno upoštevati polje preglednosti. V bližini nivojskih križišč ni dovoljeno saditi dreves, grmovja, postavljati predmetov in naprav ali storiti kaj drugega kar bi oviralo preglednost občinske ceste ali poti. Cestni priključek na občinsko cesto mora biti projektiran predvsem prometno varno.
(3) V projektni dokumentaciji je potrebno predvideti in opisati ter ustrezno utemeljiti vse posege v varovalnem pasu občinske ceste (cestni priključek, podporni in oporni zid, komunalni vodi, zunanja ureditev), ki se navezujejo na gradnjo ceste in njenih objektov. Rešitev cestnega priključka objektov na občinsko cesto mora zagotavljati ustrezno širino in radij priključka, ki omogoča srečevanje dveh osebnih vozil, nagib, odvodnjavanje, preglednost in morebitno prometno signalizacijo na priključku in na občinski cesti.
(4) Predvidena gradnja na nobenem delu ne sme zmanjševati obstoječe širine ceste ali posegati v prosti profil.
(5) Na notranji strani krivin (pregledna berma) ni dovoljeno saditi dreves, grmovja ali visokih poljskih kultur, postavljati predmetov in naprav ali storiti kaj drugega, kar bi oviralo preglednost občinske ceste.
(6) Meteorne vode s površin predvidene ureditve ne smejo biti speljane na občinsko cesto.
(7) Da se preprečijo škodljivi vplivi posegov v prostor ob občinski cesti na občinsko cesto in promet na njej, je ob teh cestah varovalni pas, v katerem je raba prostora omejena. Varovalni pas se meri od zunanjega roba cestnega sveta (rob bankine) in je na vsako stran občinske ceste širok:
– pri lokalni cesti: 6 m,
– pri zbirni ali krajevni cesti: 6 m,
– pri javni poti: 4 m.
(8) Telefonski, optični in drugi kabelski vodi, nizkonapetostni oziroma napajalni vodi, kanalizacija, vodovod, toplovod in druge podobne naprave, katerih investitor ni Občina Gorenja vas - Poljane, se smejo napeljevati oziroma postavljati v območju občinske ceste in njenega varovalnega pasu le pod pogoji in na način, določenimi s soglasjem pristojnega občinskega upravnega organa za ceste.
(9) Dela na občinski cesti: prekopavanje, podboj in druga dela na občinski cesti se lahko opravljajo le z dovoljenjem pristojnega občinskega upravnega organa za ceste.
(10) Odvodnjavanje hišnih priključkov na javno cesto mora biti urejeno na način, da voda s parcel, objektov, zunanje ureditve in cestnega priključka ne priteka na občinsko cesto in ne sme biti speljano v naprave za odvodnjavanje ceste in cestnega telesa. Glede na to je v projektni dokumentaciji treba predvideti in ustrezno utemeljiti rešitve odvodnjavanja.
(11) V območju hišnih priključkov, ki predstavlja polje preglednosti (preglednostni trikotnik) se ne sme saditi dreves, grmovja in drugih visokih rastlin, ki bi ovirale pogled. V kolikor se navedeno zelenje posadi, ne sme biti višje od 0,8 m od nivoja cestnega telesa in mora biti odmaknjeno najmanj 1 m od cestnega telesa (bankine).
(12) Gradnja objektov, zunanje ureditve, priključkov in vzdrževanja cestnih priključkov mora biti ustrezno načrtovano in izvedeno varno, tako da ne bo predstavljalo nevarnosti za cesto, sosednje objekte in promet na njej. Vsa potrebna talna in vertikalna prometna signalizacija, ki se mora predvideti in utemeljiti v projektni dokumentaciji se izvede na stroške investitorja.
(13) Objekti ob občinskih cestah morajo imeti na strehah objektov, s katerih se lahko na občinsko cesto ali pot vsuje sneg, pritrjene snegolove.
1.2. Kolesarski in peš promet
Kolesarji in pešci bodo uporabljali občinsko cesto in interni napajalni cesti. Vzdolž vzhodnega roba območja urejanja je predvidena ureditev pločnika.
Parkirna mesta so predvidena v sklopu posamezne parcele za gradnjo stanovanjskega objekta. Na vsaki parceli je predvidena ureditev vsaj 2 PM/stanovanje.
(1) Na območju načrtovane gradnje oskrbo s pitno vodo zagotavlja Občina Gorenja vas - Poljane.
(2) Vodovodi morajo biti zaščiteni proti toplotnim vplivom tako, da se temperatura vode pri minimalnem pretoku ne spreminja za več kot 3 °C. Vodovodi, ki potekajo po terenu, so praviloma vkopani v globini 1,2 m od dokončno urejenega nivoja terena do temena cevi. Vodovodi, ki potekajo v kolektorjih, morajo biti zaščiteni proti pojavu kondenzacije.
(3) Razdalja med temenom cevi in niveleto terena:
– v voznih površinah min. 1,2 m in maks. 1,5 m,
– v nevoznih površinah min. 1,0 m in maks. 1,5 m,
– vodovodni priključki 0,8 m, na izpostavljenih legah 1,0 m, izjemoma pri križanjih z ostalo infrastrukturo 2,5 m od nivoja zemljišča.
(4) Širina dna jarka za polaganje cevovoda mora znašati najmanj 50 cm oziroma DN+40 cm.
(5) Vodovodi morajo biti zaščiteni pred mehanskimi vplivi in onesnaženjem. Lokacijsko naj bodo vgrajeni tako, da je v primeru okvare možen izkop s strojem, ki ima orodje za izkop širine najmanj 30 cm. Na mestih, kjer zaradi objektivnih razlogov ni mogoče vgraditi vodovoda tako, da je možen strojni izkop, se vodovod položi v zaščitno cev. Praviloma naj bo zaščitna cev dolga do 30 m, za večje razdalje se priporoča izdelava kolektorja. Trasa vodovoda pred vstopom v zaščitno cev in za izstopom iz nje mora biti zamaknjena tako, da je možen izvlek cevi. Zaščita pred možnim onesnaženjem se praviloma doseže: z zadostnimi odmiki vodovoda od možnih virov onesnaženja, z vgradnjo vodovoda v zaščitne cevi, z glinenim nabojem. Kadar ni možno izvesti učinkovite zaščite z navedenimi rešitvami, se zaščita rešuje individualno s posebnimi rešitvami.
(6) Maksimalni tlak na mestu priključka pri pretoku nič je 6 bar, minimalni tlak pa 1,5 bar.
(7) Odmiki objektov od cevovoda morajo znašati najmanj:
– fiksni objekti (stavbe, oporni zidovi ...) 3 m,
– greznice, drugi možni viri onesnaženja in deponije z odpadnimi in škodljivimi snovmi 5 m,
– posamezna drevesa ali drevoredi 2 m, grmičevje 1 m,
– minimalni odmik od spodnjega roba podzemnih temeljev ali podzemnih objektov ne sme biti manjši od 1,5 m.
(8) Pri križanju vodovoda z drugimi podzemnimi napeljavami mora vodovod potekati horizontalno brez vertikalnih lomov. Križanja morajo potekati pravokotno, izjemoma je lahko kot prečkanja osi vodovoda in osi druge podzemne inštalacije med 45° in 90°.
(9) Vertikalni odmiki med vodovodi in drugimi podzemnimi napeljavami, merjeno od medsebojno najbližjih sten vodovoda in drugih komunalnih napeljav, ne morejo biti manjši od odmikov, pogojevanih v naslednjih točkah:
– v primerih križanja, ko je vodovod pod kanalizacijo, mora biti vodovod vgrajen v zaščitni cevi, ustji zaščitne cevi morata biti odmaknjeni od zunanje stene cevi kanalizacije najmanj 1,5 m na vsako stran;
– v primeru možnosti nadzora drenirane vode sta ustji zaščitne cevi lahko odmaknjeni od zunanje stene cevi kanalizacije 0,8 m na vsako stran;
– v izjemnih primerih pa je vodovod po dogovoru z upravljavcem lahko zaščiten tudi drugače, s PVC folijo oziroma z glinenim nabojem, vertikalni odmik (od temena zaščitne cevi do temelja kanala) mora znašati najmanj 0,3 m;
– v primerih križanja, ko poteka vodovod pod toplovodom, mora biti vodovod vgrajen v zaščitni cevi, ustji zaščitne cevi morata biti odmaknjeni od zunanje stene cevi toplovoda najmanj 1 m na vsako stran, vertikalni odmik (od temena zaščitne cevi do spodnjega dela telesa toplovodne napeljave) mora znašati najmanj 0,3 m;
– v primerih, ko je vodovod pod plinovodom, PTT kabli ali električni kabli, morajo biti plinovod, PTT kabli in električni kabli vgrajeni v zaščitni cevi, ustji zaščitne cevi morata biti odmaknjeni, od zunanje stene cevi vodovoda, najmanj 0,5 m na vsako stran, vertikalni odmik mora znašati najmanj 0,5 m;
– v primeru, ko je vodovod nad kanalizacijo na območju vodoprepustnega zemljišča, mora biti vodovod vgrajen v zaščitni cevi, ustji zaščitne cevi morata biti odmaknjeni od zunanje stene kanalizacije, najmanj 1,5 m na vsako stran, vertikalni odmik pa mora biti najmanj 0,3 m; če je vodovod nad kanalizacijo na območju vodoneprepustnega zemljišča, ni obveze vgraditve v zaščitno cev, vertikalni odmik je najmanj 0,3 m;
– v primeru, ko je vodovod nad toplovodom, mora biti toplovod toplotno izoliran, debelina izolacije mora zadostiti zahtevam, navedenim v drugih poglavjih tega pravilnika, vertikalni odmik pa najmanj 0,3 m.
(10) Najmanjši odmik od spodnjega roba podzemnih temeljev ali podzemnih objektov znaša 1,5 m.
(11) Najmanjši horizontalni odmik vodovoda od greznic ali drugih objektov s škodljivimi vodotopnimi snovmi, za katere je potrebna prisilna drenaža med vodovodom in virom onesnaževanja na globini, ki zagotavlja, da vodovod ne pride v stik z onesnaženo izcedno vodo, znaša na vodoprepustnem zemljišču 2 m, na vodoneprepustnem zemljišču pa 3 m. Najmanjši odmik vodovoda od dreves znaša 2 m in grmičevja 1 m.
(12) Najmanjši horizontalni odmiki napeljav, ki potekajo vzporedno z vodovodom, se vodovod nahaja pod drugim komunalnim vodom: 2,0 za kanalizacijo komunalnih odpadnih vod ali mešan sistem, 1 m za kanalizacijo padavinskih vod, plinovode, elektro kable in toplovod. Najmanjši horizontalni odmiki napeljav, ki potekajo vzporedno z vodovodom se vodovod nahaja nad drugim komunalnim vodom: 1,5 m za kanalizacijo komunalnih odpadnih vod ali mešan sistem, 1 m za kanalizacijo padavinskih vod, plinovode, elektro kable in za toplovod.
(13) Vodovodna armatura naj se v prvi vrsti vgrajuje na lahko dostopnih mestih, kar omogoča stalno hitro regulacijo, kontrolo, vzdrževanje in po potrebi zamenjavo. Spojniki (loki, odcepni kosi itd.) morajo biti obbetonirani.
(14) Na poselitvenem območju, kjer je zgrajen, se gradi ali rekonstruira javni vodovod, je priključitev na javni vodovod obvezna.
(15) Na javni vodovod se mora priključiti vsako odjemno mesto posebej. Poraba vode se meri preko vodomera, ki je nameščen v vodomernem jašku izven stavbe ali gradbeno inženirskega objekta, čim bližje javnemu vodovodu. Uporabnik je dolžan zgraditi in vzdrževati prostor za vodomerom, ki mora biti vedno dostopen delavcem ali pooblaščenim osebam upravljavca za izvajanje vzdrževanja in rednega pregledovanja.
(16) Montažo vodovodnega priključka (instalacijska dela, tlačni preizkus in montažo vodomera) na javni vodovod, razen zemeljskih in ureditvenih del, lahko izvede le upravljavec oziroma s soglasjem upravljavca za taka dela usposobljen izvajalec. Izdelava vodovodnega priključka se izvede na stroške investitorja (uporabnik), prav tako tudi prva vgradnja vodomera na obstoječih priključkih. Po končani gradnji uporabnik vodovodni priključek brezplačno prenese v upravljanje upravljavcu. Vsak obračunski vodomer mora pristojni organ pregledati in žigosati. Načrtovanje in gradnja priključka objekta na javni vodovod mora izvesti investitor na lastne stroške.
(17) Oprema merilnega mesta mora biti iz trajno nerjavečega materiala. Priključna cev mora biti izvedena v padcu v smeri proti priključku na javni vodovod zaradi odzračevanja.
(1) Obravnavano območje je potrebno protipožarno varovati in primerno opremiti z »javno hidrantno mrežo«.
(2) Na vodovodnem omrežju se projektira in zgradi ustrezno število hidrantov, skladno s Pravilnikom o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov. Hidranti se smejo zasipati le z gramoznim materialom zaradi odvoda vode. Glava podzemnega hidranta mora biti 10–20 cm pod niveleto terena. Hidrantne kape pri podzemnih hidrantih morajo biti podbetonirane. Velikost betonske plošče pod hidrantno kapo mora znašati 40 x 50 x 10 cm z odprtino v sredini za glavo hidranta.
3. Odvajanje odpadnih voda
3.1. Fekalna kanalizacija
(1) Na območju OPPN poteka sekundarni kanalizacijski vod fekalne kanalizacije. Obstoječi sekundarni vod in hišni kanalizacijski priključki se ustrezno prilagodijo novi prostorski ureditvi – na delu, kjer se spreminja potek trase, je potrebno zamenjati cevi in jaške z materiali enake ali boljše kakovosti.
(2) Pri izgradnji objektov in komunalnih priključkov je potrebno posebno pozornost posvetiti varovanju obstoječih vodov in javne kanalizacije – zaščiti pred poškodbami kanalizacijskega voda in jaškov ter preprečitvi vnosa tujih vod in snovi v priključek na javno kanalizacijo.
(3) Priklop hišnega priključka objekta na javno kanalizacijo se izvede v revizijskem jašku javne kanalizacije. V kolikor razmere tega ne dopuščajo, lahko tudi direktno na javni kanal po ustreznem detajlu in z revizijskim jaškom med objektom in javnim kanalom.
(4) Investitor mora upravljalcu javne kanalizacije javiti pričetek uporabe stavbe.
(5) Po opremi območja poselitve z javno kanalizacijo se morajo objekti priključiti na javno kanalizacijo skladno z veljavnimi predpisi.
3.2. Meteorna kanalizacija
(1) Meteorne vode iz manipulativnih površin in cestišča se odvajajo preko peskolovov, lovilcev olj oziroma drugih ustreznih čistilnih naprav.
(2) Padavinske vode morajo biti odvajane ločeno od odvajanja komunalnih odpadnih vod v javno kanalizacijo ali preko ustrezno dimenzioniranih ponikovalnic v okoliško območje.
4. Oskrba z električno energijo
4.1. Elektroenergetsko omrežje
(1) Za oskrbo predmetnega ureditvenega območja z električno energijo je na severovzhodni strani območja predvidena izgradnja nove transformatorske postaje TP 20/0,4kV s pripadajočim nizkonapetostnim omrežjem do posameznega merilnega oziroma odjemnega mesta – PSMO 1 na otoku funkcionalne enote F1 in PSMO 2 na otoku funkcionalne enote F2. Transformatorska postaja se locira na lastnem odmerjenem zemljišču funkcionalne enote FE5, ki je predvidena na križišču dveh javnih cest na severovzhodnem robu območja urejanja, kjer bo zagotovljen stalen dostop za osebna vozila in gradbeno mehanizacijo.
(2) Predvidena transformatorska postaja mora po konstrukcijski zasnovi in elektroenergetski velikosti ustrezati potrebam območja. Opremljena mora biti z ustreznim SN blokom in NN razdelilci. Nizkonapetostni izvodi morajo biti izvedeni z zemeljskimi kabli tipiziranih prerezov (A1 4 x 70 + 1,5 mm2, A1 4 x 150 + 1,5 mm2, A1 4 x 240 + 1,5 mm2) po predhodno izdelani projektni dokumentaciji.
(3) Transformatorska postaja mora biti vgrajena v kompaktni kovinski ali montažni betonski izvedbi kot samostojni objekt. Vključitev transformatorske postaje v distribucijsko omrežje se zagotovi z vključitvijo v kabelski del izvoda DV 20 kV Gorenja vas z zemeljskimi kabli tipiziranega prereza A1 3 x 150 mm2.
(4) Hišni priključki bodo urejeni podzemno, od PSMO do posamezne parcele oziroma stanovanjske hiše.
(5) Priključno mesto nove transformatorske postaje bo na TP POLJANE – ŠOLA 1985, na zemljišču parc. št. 394/9, k.o. Dobje. Za potrebe vključitve nove transformatorske postaje v SN omrežje je potrebno v sklopu ureditvenega območja zgraditi ustrezno elektro kabelsko kanalizacijo ustreznih dimenzij (zagotoviti je potrebno ustrezno število cevi), ki mora biti obdelana v načrtu nizkonapetostnega priključka.
(6) Vsi zemeljski vodi, ki bodo potekali pod povoznimi površinami oziroma bodo križali komunalne vode, se uvlečejo v elektro kabelsko kanalizacijo s kabelskimi jaški ustreznih dimenzij.
(7) Po trasi priključnih NN zemeljskih vodov je potrebno položiti ozemljitveni valjanec Fe-Zn 4 x 25 mm.
(1) Javna razsvetljava obravnavanega območja ni predvidena.
(2) Za osvetljevanje dvorišč in objektov naj se uporabijo svetila, opremljena s senzorji. Svetila naj bodo nameščena tako, da ne svetijo nad vodoravnico. Uporabijo naj se zasenčena svetila z ravnim zaščitnim in neprodušnim steklom in s čim manjšo emisijo UV svetlobe.
(1) Ogrevanje objektov je individualno.
(2) Ogrevanje objektov naj se zagotavlja z energetsko obnovljivimi viri, ki štejejo kot pomembna nacionalna strateška zaloga energije.
(3) Sevanje sonca se lahko izkorišča s pasivnimi solarnimi sistemi (okna, sončni zidovi) ali z aktivnimi solarnimi sistemi (sončni kolektorji in sončne celice).
(4) V primeru, da izbrani energent za ogrevanje zahteva zunanji rezervoar, mora biti lokacija na parceli za gradnjo stanovanjskega. Rezervoar ne sme biti vidno izpostavljen, lokacija se ozeleni ali ogradi z leseno polno ograjo.
6. Telekomunikacijsko omrežje
(1) Po severnem in vzhodnem robu območja urejanja poteka obstoječi telekomunikacijski vod.
(2) Za oskrbo predmetnega ureditvenega območja z telekomunikacijami je za vsako funkcionalno enoto predvidena po ena TK omarica, nameščena na koncu napajalne ceste v sklopu ekološkega otoka z obračališčem.
(3) Hišni priključek od TK omarice do posamezne parcele se izvede podzemno.
(1) Za zbiranje odpadkov so predvidene lokacije tipskih zabojnikov ob tlakovanih uvozih znotraj parcele za gradnjo. V času odvoza odpadkov morajo biti dostopni vozilu pooblaščene organizacije. Zbirna in prevzemna mesta za odpadke so locirana na parcelah objektov. Prevzemno mesto komunalnih odpadkov je ob interni napajalni cesti in lokalni cesti. Lokacijo določi izvajalec javne službe. Med prevzemnim mestom in mestom praznjenja ne sme biti stopnic ali drugih ovir.
(2) Objekti v katerih nastajajo komunalni odpadki morajo biti opremljeni z zadostnim številom in velikostjo zabojnikov za zbiranje ostanka komunalnih odpadkov in embalaže. Volumen zabojnikov je določen z 18. in 19. členom Odloka o odvajanju in čiščenju komunale in padavinske vode (Uradni list RS, št. 58/08, 123/08 in 107/11).
(3) Biološke odpadke se odlaga na kompostnike, predvidene v okviru zelenih površin vsakega stanovanjskega objekta.
(4) V okviru območja OPPN (poleg obračališča) se predvidita dva prostora za umestitev ekološkega otoka za zbiranje ločeno zbranih frakcij (papir, embalaža, steklo; min. dimenzije 4,0 m x 1,5 m).
(5) Za odpadke, ki nastajajo v okviru dejavnosti in niso komunalni odpadki, se mora načrtovati ustrezno, od komunalnih odpadkov ločeno zbiranje in oddajo skladno z določbami Uredbe o ravnanju z odpadki in drugimi področnimi predpisi.
(6) Okolju neškodljive rušitvene in izkopne materiale je treba trajno deponirati izključno na za to določene deponije, oziroma se jih v največji možni meri ponovno uporabi na parceli za gradnjo za zasipanje objektov in izravnavo terena.
(7) Lastnik oziroma uporabnik novega objekta je dolžan prijaviti občinski gospodarski javni službi (GJS) ravnanja z odpadki začetek uporabe objekta, in sicer najkasneje 15 dni pred začetkom uporabe.
VI. REŠITVE IN UKREPI ZA VARSTVO KULTURNE DEDIŠČINE
1. Varstvo kulturne dediščine
Na obravnavanem območju OPPN ni objektov ali območij kulturne dediščine.
VII. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, NARAVNIH VIROV IN OHRANJANJE NARAVE
(1) Na podlagi Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/05, 34/08) sodi obravnavano območje v III. Območje varstva pred hrupom. Za to območje veljajo dnevne ravni hrupa 60 dBA in mejne nočne ravni 50 dBA. Ukrepi za varovanje objektov in območij pred prekomernim hrupom morajo biti izvedeni v skladu s predpisi. Predvideni objekti oziroma njihovo obratovanje in uporaba po končani gradnji ne smejo presegati predpisane mejne ravni hrupa.
(2) V času gradnje je zaradi obratovanja strojev in dovoza tovornih vozil pričakovati občasne povečane emisije hrupa. Za zmanjševanje hrupa v času gradnje je predvideno, da bodo vsa gradbena dela potekala v dnevnem času, med delovnim tednom.
(1) Posegi v tla se izvedejo tako, da bodo prizadete čim manjše površine tal. Za začasne prometne in gradbene poti ter deponije se uporabljajo infrastrukturne površine, na katerih so tla manj kvalitetna.
(2) Pri gradnji se uporabljajo transportna sredstva in gradbeni stroji, ki so tehnično brezhibni ter le materiali, za katere obstajajo dokazila o njihovi neškodljivosti za okolje. S transportnih in gradbenih površin ter deponij gradbenih materialov je treba preprečiti emisije prahu z vlaženjem teh površin ob sušnem in vetrovnem vremenu. S teh površin je treba preprečiti odtekanje vod na kmetijsko obdelovalne površine – travnike oziroma na površine parcel obstoječih objektov.
(3) Humus se ob začetku gradbenih del odstrani in deponira na način, ki ohranja njegovo rodovitnost oziroma tako, da ne pride do onesnaženja s škodljivimi snovmi in manj rodovitnim materialom. Pri tem ne sme priti do mešanja mrtvice in živice, ki ne sme biti deponirana v kupih višjih od 1.20 m.
(4) Izkopni in neškodljivi rušitveni materiali se uporabijo na parcelah za gradnjo kot materiali za zasipavanje objektov in izravnavo različnih nivojev terena z brežinami.
(1) Ukrepi za varstvo zraka v času gradnje predvidevajo predvsem preprečevanje prašenja z območja gradbišča in dovoznih cest.
(2) Objekti morajo biti ogrevani z ekološko čistimi viri (plin, biomasa, sonce, geosonda).
4. Varstvo pred svetlobnim onesnaženjem
(1) Za osvetljevanje javnih in zasebnih zunanjih površin naj se uporabljajo žarnice, ki oddajajo rumeno ali oranžno svetlobo in ne oddajajo UV spektra; to so natrijeve plinske žarnice (nizkotlačne in visokotlačne). Svetilke naj bodo nepredušno zaprte in usmerjene v tla, brez sevanja svetlobe nad vodoravnico.
(2) Osvetljevanje območja, dovoznih poti, parkirišč in objektov naj bo zmanjšano na najnižjo raven. Območja, za katera osvetljevanje ni nujno potrebno, naj se ne osvetljujejo.
Na območju OPPN ni naravnih vrednot, zavarovanih območij ali območij pomembnih za ohranjanje biotske raznovrstnosti.
(1) Obravnavano območje urejanja ne sega v gozd oziroma gozdni prostor, načrtovane ureditve pa po presoji Zavoda za gozdove ne bodo ogrožale funkcij gozdov v njenem zaledju ter razvoja populacij divjadi.
(2) Po priporočilu Zavoda za gozdove se v okviru urejanja zelenih površin ne uporablja gostiteljskih vrst za hrušev ožig in invazivnih tujerodnih vrst, da bi se preprečilo širjenje hruševega ožiga in invazivnih tujerodnih vrst v naravno okolje.
Oblikovanje objektov in razpored prostorov mora omogočiti 45º kot osončenja občutljivih prostorov za bivanje in delo.
VIII. REŠITVE IN UKREPI ZA VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM
(1) Vsi objekti na območju OPPN morajo biti dimenzionirani in projektirani Ustrezno glede na stopnjo potresne ogroženosti. Po karti potresne nevarnosti (atlas ARSO) se Občina Gorenja vas - Poljane nahaja v območju s projektnim pospeškom tal (g) 0,225.
(2) Pri načrtovanju gradbene konstrukcije objekta je potrebno upoštevati drugi odstavek 4. člena in 5. člen Pravilnika o mehanski odpornosti in stabilnosti objektov (Uradni list RS, št. 101/05).
(1) Obravnavano območje urejanja ne leži na erozijskem območju.
(2) Predvidene ureditve ne smejo poslabšati stabilnosti terena tako v fazi gradnje, kot v fazi uporabe.
(3) Temeljna tla posameznih objektov mora zapisniško prevzeti geomehanik.
(1) V OPPN so upoštevani pogoji varstva pred požarom, zagotovljeni so zadostni odmiki med objekti za preprečitev prenosa požara iz objekta na objekt. Zagotovljene so zadostne količine požarne vode iz hidrantnega omrežja. Manipulacijske površine ob objektih omogočajo dovoz gasilnim avtomobilom in zagotavljajo delovne površine za intervencijska vozila.
(2) Za zaščito v primeru nevarnosti elementarnih in drugih nesreč so zagotovljene ustrezne evakuacijske poti in površine za ljudi, živali in materialne dobrine, intervencijske poti in površine.
(3) Izpolnjevanje bistvenih zahtev varnosti pred požarom za požarno manj zahtevne objekte se dokazuje v elaboratu »zasnova požarne varnosti«, za požarno zahtevne objekte pa v elaboratu »študija požarne varnosti«. Požarno manj zahtevni objekti in zahtevni objekti so določeni v predpisu o zasnovi in študiji požarne varnosti.
(1) Pri določanju višinske kote objekta so dovoljene tolerance do + 50 cm s tem, da kota objekta in dovoz ne vplivajo na varnost cestnega prometa.
(2) Tlorisne gabarite se lahko presega z balkoni, ki so lahko zamaknjeni iz gabarita stavbe do 1,50 m.
(3) Dovoljeno je odstopanje od velikosti in oblike tlakovanih površin, ki so prikazane v grafičnih prilogah, vendar morajo biti upoštevana določila tega odloka. Prav tako je dovoljeno odstopanje od ostale zunanje ureditve na parceli za gradnjo, ki je prikazana v grafičnih prilogah.
(4) Dovoljene so tudi tolerance pri prometnem, komunalnem in energetskem urejanju prostora na podlagi ustrezne projektne dokumentacije, če to pogojujejo primernejši obratovalni parametri in ekonomičnejša investicijska vlaganja ob pogoju, da prestavitve ne spreminjajo vsebinskega koncepta OPPN.
Parcelacija se izvede po načrtu: Načrt lege objektov na zemljišču s tehničnimi elementi za zakoličbo (list št. 2.7). Načrt vsebuje tehnične elemente za prenos novih mej parcel za gradnjo in objektov v naravi. Parcele za gradnjo so določene z lomnimi točkami, ki so v Gauss-Krugerjevem sistemu in so razvidne iz grafične priloge.
XI. ETAPNOST IZVEDBE IN DRUGI POGOJI ZA IZVAJANJE OBČINSKEGA PODROBNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA
(1) Prva faza izvedbe je parcelacija območja.
(2) Druga faza je izgradnja komunalne infrastrukture do vsakega objekta in izvedba napajalnih cest znotraj območja skupaj z obračališčem in otokom.
(3) V tretji fazi izvedbe sledi gradnja stanovanjskih objektov.
(tehnični pogoji za projektiranje)
Širine in radiji cestnih priključkov ter elementi občinske ceste morajo biti prilagojeni potrebam komunalnih in intervencijskih vozil oziroma prometa. Cestni in hišni priključki morajo biti prilagojeni niveleti vozišča ceste, na katero se priključujejo. Območje križišč in njihova neposredna okolica ob cesti mora biti urejena tako, da je zagotovljena zadostna preglednost na območju cestnih priključkov na občinske ceste. Investitor je dolžan območje notranjih prometnic opremiti s predpisano talno in vertikalno prometno signalizacijo in opremo na lastne stroške ter jo redno vzdrževati. Meteorna in druga voda s parcel in priključkov ne sme pritekati na javno cesto ali na njej zastajati.
(obveznosti v času gradnje)
(1) V času gradnje imajo investitorji in izvajalci naslednje obveznosti:
– pred začetkom del morajo izvajalci obvestiti upravljavce prometne, komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture ter skupno z njimi zakoličiti in zaščititi obstoječe infrastrukturne vode;
– zagotoviti zavarovanje gradbišča tako, da bosta zagotovljeni varnost in raba bližnjih objektov in zemljišč;
– promet v času gradnje organizirati tako, da ne bo prihajalo do večjih zastojev na obstoječem cestnem omrežju ter da se prometna varnost zaradi gradnje ne bo poslabšala;
– sproti kultivirati območje velikih posegov (nasipi, vkopi);
– v skladu z veljavnimi predpisi v najkrajšem možnem času odpraviti prekomerne negativne posledice, ki bi nastale zaradi gradnje;
– zagotoviti nemoteno komunalno oskrbo preko vseh obstoječih infrastrukturnih vodov in naprav;
– v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe za preprečitev prekomernega onesnaženja tal, vode in zraka pri transportu, skladiščenju in uporabi škodljivih snovi;
– v primeru nesreče zagotoviti takojšnje ukrepanje usposobljene službe;
– zagotoviti sanacijo zaradi gradnje poškodovanih objektov, naprav in območij ter okolico objektov;
– sanirati oziroma povrniti v prvotno stanje vse poti in ceste, ki bodo zaradi uporabe v času gradnje objektov prekinjene ali poškodovane;
– ob izvedbi posega je investitor dolžan odstraniti plodno zemljo in jo začasno deponirati na za to predvideni lokaciji;
– po končani gradnji je potrebno odstraniti začasne objekte, odvečni gradbeni material in urediti okolico ter višino zemljišča na parcelni meji prilagoditi sosednjemu zemljišču.
(2) Vsi navedeni ukrepi se morajo izvajati v skladu s smernicami za načrtovanje pristojnih nosilcev urejanja prostora, na podlagi gradbenega dovoljenja ter ob upoštevanju veljavne zakonodaje.
XII. VRSTE DOPUSTNIH POSEGOV PO PRENEHANJU VELJAVNOSTI OBČINSKEGA PODROBNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA
Občinski podrobni prostorski načrt preneha veljati, ko je izveden, ko so z načrtom predvideni objekti zgrajeni in v uporabi. Izvedenost načrta ugotovi Občinski svet Občine Gorenja vas - Poljane z odlokom. Po prenehanju veljavnosti občinskega podrobnega prostorskega načrta se območje ureja z občinskim prostorskim načrtom (OPN).
Občinski podrobni prostorski načrt je na vpogled vsem zainteresiranim na sedežu Občine Gorenja vas - Poljane in na Upravni enoti Škofja Loka.
Inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja Inšpektorat RS za okolje in Inšpektorat RS promet, energetiko in prostor.
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 3505-01/2016-034
Gorenja vas, dne 4. oktobra 2018
Občine Gorenja vas - Poljane
Milan Čadež l.r.
