Na podlagi 117. in 121. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17), 158. člena Odloka o Občinskem prostorskem načrtu Občine Slovenske Konjice (Uradni list RS, št. 70/16) in 16. člena Statuta Občine Slovenske Konjice (Uradni list RS, št. 87/15,12/16 – popravek in 69/17) je Občinski svet Občine Slovenske Konjice na 34. redni seji dne 27. 9. 2018 sprejel
o spremembah in dopolnitvah Odloka o ureditvenem načrtu območja Špitalič, doline Sv. Janeza do vključno Kartuzije Žiče (Uradni list RS, št. 87/99)
(1) S tem odlokom se sprejmejo spremembe in dopolnitve Odloka o ureditvenem načrtu za območje Špitalič, doline Sv. Janeza do vključno Kartuzije Žiče (Uradni list RS, št. 87/99) – za legalizacijo igrišča (v nadaljevanju SID UN).
(2) Strokovne podlage za SID UN Špitalič je izdelal BIRO 2001 Maksimilijana Ozimič Zorič s.p. iz Slovenske Bistrice pod št. 06/17-UN/SP in so sestavni del tega odloka.
(3) SID UN vsebujejo:
– besedilo odloka
– tekstualni del z obrazložitvijo
– grafične priloge
– smernice in mnenja.
(1) SID UN se nanašajo na območje parc. št. 596/1, k.o. 1117 Tolsti vrh, kjer je skladno z OPN Slovenske Konjice predvidena legalizacija športnega igrišča.
(2) Zaradi navedenega se spreminjajo in dopolnjujejo posamezne določbe odloka.
II. MEJA UREDITVENEGA OBMOČJA SID UN
(1) Meja ureditvenega območja SID UN poteka po mejah parcele št. 596/1 k.o. 1117 Tolsti vrh.
(2) Meje parcele niso urejene, dejansko stanje na terenu ne izkazuje stanja v katastru. Struga vodotoka prečka parcelo v jugozahodnem vogalu in se zajeda v ureditveno območje SID UN.
(3) Meje se uredijo v tehničnem in upravnem postopku ureditve meje.
III. USKLAJENOST SID UN Z OPN OBČINE
SID UN je usklajen z OPN Občine Slovenske Konjice.
Območje igrišča s funkcionalnim objektom se po OPN Občine Slovenske Konjice nahaja znotraj površine MOEUP AP4/007 in je po PNRP stavbno zemljišče z oznako ZS – površine za oddih, rekreacijo in šport.
V. POGOJI ZA URBANISTIČNO IN ARHITEKTONSKO OBLIKOVANJE
(lokacijski in oblikovalski pogoji)
(1) Funkcionalni objekt je pravokotnega tlorisa mere zidov približno 3,90 m x 8,40 m (razmerje stranic 1,00:2,15). Etažnost je pritličje brez plošče nad pritličjem. Objekt je v slemenu strehe visok 4,10 m, naklon strešine je 35°–45°, kritina je opečna. Kota pritličja objekta je na višini ± 0,00 = 361,90 m in se prilagaja višini asfaltirane ploščadi.
(2) Objekt leži vzporedno z asfaltirano ploščadjo in je od nje odmaknjen približno 3,40 m. Sleme strehe in daljša stranica sta vzporedni s terenskimi plastnicami in cesti, glavni vhod je iz zahodne strani.
(3) Objekt je klasično grajen na pasovnih temeljih in oblikovno povzema elemente stavb na tem območju.
(4) Asfaltirana ploščad ima površino približno 1000 m2, sestavljena je iz dveh pravokotnikov.
(5) Površin objektov ni dovoljeno večati ali širiti.
(1) Ob funkcionalnem objektu je položen tlak za zaščito fasade.
(2) Okoli ploščadi je zaščitna ograja viš. od 2,5 m do 4,0 m iz Al mreže na kovinskih okvirjih.
(3) Dovozna cesta je asfaltirana, preostale proste površine na parceli so zatravljene.
(4) Območje igrišča je potrebno iz smeri glavnih vedut zasaditi s pasom krajevno značilne vegetacije. V ta namen je potrebno izdelati Načrt krajinske arhitekture.
(priobalno zemljišče vodotoka)
(1) Predmetno območje sega v območje vodotoka Žičnica, ki je habitat zavarovanih vrst: potočnega raka navadni kuščar in polža ozki vretenec (Uredba o zavarovanih prosto živečih živalskih vrst, Uradni list RS, št. 46/04, 109/04, 84/05, 115/07, 32/08 – odl. US, 96/08, 36/09, 102/11, 15/14 in 64/16), so v nadaljevanju priporočila za ohranjanje ugodnega stanja habitatov zavarovanih vrst.
(2) Ohranja ali obnovi se vsaj 5 m pas vegetacije ob vodotoku Žičnica, ki ima poleg biotske funkcije (zatočišče ogroženih in zavarovanih prosto živečih vrst, njihovo prehranjevalno območje, selitveni koridor) tudi funkcijo varovanja brežine pred erozijo. Zasaditve na brežinah se izvedejo z avtohtonimi, na območju prisotnimi rastlinskimi vrstami.
(3) Na J oziroma JZ strani je dovozna cesta od obstoječe brežine vodotoka oddaljena vsaj 5 m.
(4) Pas vegetacije na zahodni strani območja ob jarku in za ograjo se ohranja.
(5) Območje s ponoči ne osvetljuje, isto velja za vodne površine, brežine vodotoka in obrežno vegetacijo.
(6) Dostopov do vode se ne omejuje.
(7) Postavitev morebitnih novih ograj ob igrišču na južni strani se izvede tik ob obstoječi asfaltni površini.
(8) Za morebitne posege v strugo, brežine in obvodno vegetacijo Žičnice in pritokov si je skladno s predpisi na področju ohranjanja narave treba pridobiti naravovarstveno soglasje oziroma dovoljenje za poseg v naravo.
VI. POGOJI ZA PROMETNO IN KOMUNALNO UREJANJE
(gradnja v varovalnem pasu državne ceste)
(1) Lokacija območja obravnave se nahaja v varovalnem pasu, cestnem svetu državne regionalne ceste III. reda št. 686 na odseku 1279 Žiče–Dramlje od km 4,860 do km 4,920 (levo v smeri stacionaže ceste) na 596/1, k.o. 1117 Tolsti vrh. Predvideno območje se nahaja v naselju, kjer je hitrosti omejena na 50 km/h.
(2) Pri načrtovanju posegov in objektov se naj uporablja veljavna zakonodaja, predpisi in tehnične specifikacije, ki se nanašajo na gradnjo, upravljanje in vzdrževanje javne ceste.
(3) Načrtovana prostorska ureditev zagotavlja:
– varno odvijanje prometa vseh udeležencev in skladnost državnih cest z drugimi posegi v prostor in z okoljem, skozi katerega državne ceste potekajo.
– Opremljenost s prometno signalizacijo in prometno opremo, ki udeležence v prometu pravočasno opozarja na spremenjene razmere in varno odvijanje prometa.
– Načrtovanje usklajeno z najnovejšimi znanji tehnike projektiranja in gradnje cest ter z ekonomskimi načeli in merili za presojo upravičenosti njihove gradnje.
– Da z gradnjo ne bodo prizadeti interesi varovanja državne ceste in prometa na njej.
(4) Območje bo oziroma je dostopno preko že obstoječega cestnega priključka na regionalno cesto RIII-686/1279 Žiče–Dramlje v naselju Špitalič.
V vplivnem območju državne ceste in varovalnem pasu ne bo novih gradbenih posegov.
V varovalnem pasu ceste se bo korigirala trasa vodovoda in TK voda na parceli investitorja, kar je razvidno iz situacije.
(5) Posegi ne vplivajo negativno na območje državne ceste in promet na njej.
(6) Obstoječ cestni priključek je potrebno opremiti z vertikalno prometno opremo (oznaka 2102 – prometni znak STOP-ustavi), obstoječo leseno varnostno ograjo je potrebno podaljšati do cestnega priključka, ki poteka do igrišča v dolžini cca 21 m.
(7) V času načrtovanja rekonstrukcija državne ceste ni predvidena.
(8) Znotraj meja cestnega sveta in preglednega trikotnika priključne ceste ni dovoljena zasaditev, postavitev skulptur, likovnih del in podobnega na način, ki bi oviral preglednost na državni cesti.
(9) V parcele državne ceste (parc. št. 791/14 in 791/34, k.o. Slemene) ne bo fizičnega poseganja.
(10) V cestnem svetu javne ceste ni dovoljeno postavljati ograje, zasaditi žive meje ipd. Izven cestnega sveta na območju površin potrebnih za preglednost ceste pa višina rasti žive meje, ograje ne sme presegati 0,75 m. Ograja, živa meja, drevesa ipd. se lahko postavlja le na parceli v lasti investitorja.
(11) Direkcija RS za infrastrukturi ne bo zagotavljala nobenih dodatnih ukrepov varstva za predmetno območje oziroma za legalizacijo objektov, kot tudi ne zaščite pred morebitnimi vplivi, ki so posledica obratovanja regionalne ceste (tresenje, pluženje, izpuhi, sol, sneg in podobno), zato mora biti projektna dokumentacija izdelana na podlagi doseženih stopenj obremenitve in ocene sprejemljivih obremenitev glede hrupa, tresljajev, izpušnih plinov, svetlobnega onesnaževanja in ostalih dejavnikov prometa upoštevajoč povečanje prometa na državni cesti za 20-letno plansko obdobje. Zaradi navedenega morebitna potreba po kasnejši protihrupni zaščiti, zaščiti proti tresljajem, izpušnim plinom, svetlobnemu onesnaževanju in ostalim dejavnikom prometa ne sme bremeniti upravljavca državne ceste.
(12) Upravljavec državne ceste ne bo zagotavljal zaščite pred vplivi, ki so oziroma bodo posledica obratovanja ceste na delu državne ceste v območju ureditvenega območja.
(dovozna cesta in mirujoči promet)
(1) Na območje obravnave je urejena dovozna asfaltirana cesta vzdolž asfaltiranega platoja. Služi za dostavo, osebni dovoz uporabnikov igrišča in intervencijo.
(2) Zaradi omejitev v prostoru (vodarji, ZVKDS), na območju SID UN ni mogoče zagotoviti površin za parkiranje osebnih vozil. Zato se v času prireditev in drugih aktivnosti na igrišču, za parkiranje osebnih vozil, uporabijo razpoložljive javne površine v naselju Špitalič (ob šoli, pri cerkvi in mrliški vežici ...).
(1) Pred pričetkom del je potrebno pri upravljavcu (JKP d.o.o.) naročiti zakoličbo obstoječega vodovoda omrežja. Obstoječi javni vodovod DN 80 je potrebno prestaviti iz območja, kjer je grajen pomožni športni objekt (prestavitev razvidna v komunalni situaciji).
(2) Na trasi obstoječega ali predvidenega vodovoda ni dovoljena gradnja podzemnih ali nadzemnih objektov (škarpe, ograje drevesa …) v izjemnih primerih samo s soglasjem JKP d.o.o.
(3) Pomožni funkcionalni objekt ima svoj lastni vodovodni priključek, ki je opremljen s termo vodomernim jaškom in vodomerom. Ostali pogoji razvidni iz smernic.
(kanalizacija in odvodnjavanje)
(1) Športno igrišče s pripadajočimi površinami je locirano v vodovarstvenem območju zajetja Cimerman (Uradni list RS, št. 74/98).
(2) Komunalne odpadne vode obstoječega objekta se speljejo v nepretočno greznico, ki jo prazni izvajalec javne službe v sklopu izvajanja javne službe odvajanja in čiščenja odpadnih vod.
(3) Neobremenjene meteorne vode iz strehe objekta in platoja se razpršeno razlivajo po lastnem terenu na vzhodno stran SID UN, kjer se teren zniža.
(4) Onesnažene meteorne vode iz dovozne ceste se speljejo preko ustrezno dimenzioniranega lovilca olj, ki mora ustrezati SIST EN 858-2, v kanalizacijo, ki se na vzhodni strani razpršeno razliva po lastnem terenu.
(1) V objekt je iz RO priključen NN KBV za notranjo in zunanjo razsvetljavo.
(2) Na obravnavanem območju potekajo elektroenergetski vodi v lasti Elektro Maribor d.d.
– 20 kV daljnovod Špitalič 2 (d-329)
– 0,4 kV nizkonapetostno omrežje podzemne izvedbe transformatorske postaje TP ŠPITALIČ 2 (t-306)
– Št. MM: 4211220, ŠTOD: 811306002511, 1x20 A, 5 kW.
(3) Pri pripravi SID UN je potrebno za področje distribucije električne energije upoštevati vso predpisano področno zakonodajo in predpise.
(4) Napajanje z električno energijo je izvedeno v omarico na robu območja obdelave.
(5) Vso elektroenergetsko infrastrukturo je potrebno projektno obdelati v skladu s tehničnimi pogoji, veljavno tipizacijo, veljavnimi tehničnimi predpisi in standardi, ter pridobiti gradbeno dovoljenje.
(1) Pri vseh posegih v prostor je potrebno upoštevati trase obstoječega TK omrežja Telekom Slovenije d.d. Trase obstoječih naročniških TK kablov se določijo z zakoličbo.
(2) Glede na pozidavo oziroma komunalno ureditev jih je potrebno ustrezno zaščititi, položiti rezervne cevi ali prestaviti, kar se izvede pod nadzorom in po navodilih predstavnika Telekom Slovenije d.d. (razvidno v situaciji).
(3) Priključevanje objekta na TK omrežje ni predvideno.
(4) V telekomunikacijskih kabelskih ceveh ne smejo potekati vodi drugih komunalnih napeljav brez soglasja Telekom Slovenije d.d.
(ogrevanje in priprava sanitarne tople vode)
Objekt je sezonskega značaja in se ne ogreva. Priprava sanitarne tople vode je s pomočjo električnega grelnika. Prezračevanje je naravno.
VII. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, OHRANJANJA NARAVE, VARSTVO KULTURNE DEDIŠČINE TER TRAJNOSTNO RABO NARAVNIH DOBRIN
(1) Obravnavano območje se nahaja v širšem vodovarstvenem pasu (cona 3) z blagim sanitarnim režimom varovanja, po Odloku o varovanju pitne vode v zajetju Cimerman (Uradni list RS, št. 71/98), zato je treba pri načrtovanju dosledno upoštevati omejitve in pogoje iz veljavnega predpisa.
»12. člen Širši varstveni pas (cona 3), predstavlja območje z blagim – sanitarnim režimom varovanja in zajema prostor, kjer obstaja možnost, da se padavine iz celotnega padavinskega območja infiltrirajo oziroma površinsko pritečejo do izvira vode, oziroma prostor, kjer naj se zagotavlja zaščita pred nerazpadajočimi ali težko razpadajočimi snovmi, ter nevarnimi kemičnimi in radiološkimi onesnaženji.«
(2) Igrišče je umeščeno med dva vodotoka, med vodotok Žičnico in njen levi neimenovani pritok.
1. Vsi objekti skupaj s komunalno infrastrukturo in zunanjo ureditvijo, vključno z zaščitno ograjo in razsvetljavo igrišča, morajo biti odmaknjeni 5 m od zgornjega roba brežine vodotoka, razen za izjeme po Zakonu o vodah.
2. Cestni priključek ima od neimenovanega levega pritoka vodotoka Žičnica manjši odmik kot 3 m od zgornjega roba brežine in predstavlja gradnjo priključka na javno infrastrukturo v skladu z Zakonom o vodah. Zato bo treba v fazi izdaje vodnega soglasja predvideti ustrezne vodnogospodarske ureditve za zaščito brežine pred morebitno erozijo.
3. Skladno z Zakonom o vodah je ograja za zaščito ljudi postavljena v priobalnem pasu neimenovanega levega pritoka Žičnica montažno – demontažne izvedbe, s poglobljenimi temelji. V primeru izvajanja del vodnogospodarske službe je investitor dolžan odstraniti ograjo in jo po končanih delih ponovno postaviti na lastne stroške. Ograja mora biti oddaljena najmanj 1 m od zgornjega roba brežine neimenovanega pritoka.
4. Odpadne vode se zbirajo v greznici brez iztoka, ki jo prazni koncesionar ravnanja z odpadnimi vodami.
5. Kanalizacijski sistem mora v celoti biti zgrajen vodotesno in v ločenem sistemu.
6. Odvajanje padavinskih vod z dovozne ceste je pred iztokom v razpršeno razlivanje načrtovano preko ustrezno dimenzioniranega lovilca olj in usedalnika (standardiziran lovilec olj SIST EN 858).
7. Čiste padavinske vode s strehe in igrišča se razpršeno razlivajo po niže ležečem terenu na vzhodno stran območja SID UN, po lastni parceli, brez povzročanja škode na sosednja zemljišča ali temelje objekta.
8. Iz priloženega geotehničnega mnenja je razvidno, da je obstoječi način temeljenja objekta ustrezen in da struktura zemljine ne dopušča ponikanja.
(3) Po končanem projektiranju in pred izdajo gradbenega dovoljenja si je potrebno v skladu z 49. členom ZGO pridobiti vodno soglasje.
Vsi ukrepi zaščite proti hrupu morajo zagotoviti, da se ne presegajo mejne vrednosti določene s predpisano stopnjo zahtevnosti (4. člen Uredbe o hrupu v naravnem in bivalnem okolju – Uradni list RS, št. 45/95).
(1) Športno igrišče in funkcionalni objekt je vključeno v organiziran odvoz odpadkov.
(2) Odjemno mesto odpadkov ne sme biti vizualno izpostavljeno in mora biti postavljeno v za to namenjen servisni prostor znotraj objekta.
(3) Posode se postavijo na odvzemno mesto ob dovozni cesti le v času (uri in dnevu) odvoza smeti.
(1) ZRSVN OE Celje ugotavlja, da obravnavano območje ni del območij z naravovarstvenim statusom, prav tako ne sega v območje daljinskega vpliva. Na podlagi petega odstavka 97. člena Zakona o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 56/99, 31/00 – popr., 110/02 – ZGO-1, 119/02, 41/04, 61/06, 32/08 – odl. US, 8/10 – ZSKZ-B, 46/14) zato za predmetno območje izdelava naravovarstvenih smernic in izdaja naravovarstvenega mnenja nista potrebni.
(2) Morebitni posegi v varovalni pas vodotoka Žičnica so opredeljeni v 8. členu tega odloka.
(varstvo kulturne dediščine)
(1) Območje urejanja SID UN za območje Špitalič, doline Sv. Janeza do vključno kartuzije Žiče se nahaja znotraj območij naslednjih enot kulturne dediščine:
EŠD | IME | REŽIM | PODREŽIM |
692 | Špitalič pri Slovenskih Konjicah – Zgornji samostan Žičke kartuzije | Vplivno območje spomenika državnega pomena | |
7929 | Stare Slemene – Območje Žičke kartuzije | spomenik lokalnega pomena | Kulturna krajina |
10198 | Špitalič pri Slovenskih Konjicah – Vaško jedro | spomenik lokalnega pomena | Naselbinski spomenik |
(2) Varstveni režim vplivnega območja spomenika državnega pomena Zgornji samostan Žičke kartuzije določa Odlok o razglasitvi Žičke kartuzije za kulturni spomenik državnega pomena (Uradni list RS, št. 46/16).
Spomenika Stare Slemene – Območje Žičke kartuzije in Špitalič pri Slovenskih Konjicah – Vaško jedro sta varovana z Odlokom o razglasitvi kulturnih spomenikov in spomenikov oblikovane narave v Občini Slovenske Konjice (Uradni list RS, št. 50/98).
– Za vaško jedro Špitalič velja varstveni režim II. stopnje, ki določa: varovanje območja v njegovih najvidnejših sestavinah, dovoljena dejavnost naj bo v skladu s spomeniško funkcijo območja,
– Za kulturno krajino Žičke kartuzije velja varstveni režim, ki določa, da mora vsa dolina potoka Žičnica ostati neokrnjena – nepozidana. Oblike turizma in rekreacije se morajo podrejati krajinskim, ekološkim ter historičnim zakonitostim območja. Infrastrukturni objekti in naprave ne smejo kriti ali preglasiti vizualnih območjih spomenikov. Morebitni posegi v vodotoke morajo biti izključno biotehniški oziroma sonaravni. Pobočni gozdovi naj se ohranjajo, zasajevanje in pogozdovanje pa naj se izvaja s samorodno oziroma krajevno značilno vegetacijo.
(3) Pri izdelavi SID UN je potrebno upoštevati predloge rešitev in ukrepov za varstvo ter opredelitev do načrtovanih prostorskih ureditev.
(4) Asfaltirani plato za različne vrste iger z žogo in funkcionalni objekt z garderobami in sanitarijami se lahko legalizirata.
(5) Površin objektov ni dovoljeno večati ali širiti. Območje igrišča je potrebno iz smeri glavnih vedut zasaditi s pasom krajevno značilne vegetacije. V ta namen je potrebno izdelati Načrt krajinske arhitekture.
(6) Oblike turizma in rekreacije se morajo podrejati krajinskim, ekološkim ter historičnim zakonitostim območja. Infrastrukturni objekti in naprave ne smejo kriti ali preglasiti vizualnih območjih spomenikov.
(7) Gradnja novih (dodatnih) objektov, vključno z ograjami, bazeni, zimskimi vrtovi, utami, lopami, nadstreški, vetrolovi, škarpami in podpornimi zidovi ni dopustna. Možno je vzdrževanje in rekonstrukcija obstoječih objektov in naprav. Obstoječih objektov ni dovoljeno dozidavati.
(8) Prepovedano je postavljanje objektov za oglaševanje, to je reklamnih stolpov ali panojev.
(9) Dejavnosti v objektu naj se oglašujejo s posameznimi tablami manjših dimenzij, montiranimi na fasade ob glavni vhod objekta. Prepovedano je nameščanje zunanjih klimatskih enot na fasade objekta.
(10) Za vse posege v območju ureditvenega načrta je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasje pristojne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije.
(11) Pri pripravi predloga akta naj se upošteva splošni in posebni del smernic.
(12) Strokovni nadzor nad posegi
– V kolikor predhodne arheološke raziskave niso opravljene pred začetkom izvedbe zemeljskih del, je zaradi varstva arheoloških ostalin potrebno Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije skladno s predpisi s področja varstva kulturne dediščine omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi. Lastnik zemljišča/investitor/odgovorni vodja del naj o dinamiki gradbenih del pisno obvesti ZVKDS OE Celje vsaj 10 dni pred pričetkom zemeljskih del.
(13) Odkritje arheološke ostaline
– Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja/lastnika zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto ZVKDS, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke. V primeru odkritja arheoloških ostalin, ki jim grozi nevarnost poškodovanja ali uničenja, lahko pristojni organ to zemljišče z izdajo odločbe določi kot arheološko najdišče, dokler se ne opravijo raziskave arheoloških ostalin oziroma se omeji ali prepove gospodarska in druga raba zemljišča, ki ogroža obstoj arheološke ostaline.
SID UN je stalno na vpogled pri pristojni občinski službi v Občini Slovenske Konjice in Upravni enoti Slovenske Konjice, Oddelek za okolje in prostor.
Nadzor nad izvajanjem SID UN izvajajo pristojne inšpekcijske službe in komunalni nadzornik v občini.
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 350-0005/2017
Slovenske Konjice, dne 27. septembra 2018
Miran Gorinšek l.r.
