Vsebina Uradnega lista

Na podlagi 11. člena Odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki in drugimi vrstami odpadkov v Občini Slovenske Konjice (Uradni list RS, št. 46/18) in v skladu s 16. členom Statuta Občine Slovenske Konjice (Uradni list RS, št. 87/15, 12/16 – popravek, 69/17) je Občinski svet Občine Slovenske Konjice na 34. redni seji dne 27. 9. 2018 sprejel

Tehnični pravilnik obsega in določa:

– minimalne standarde za določitev zbirnih mest, prevzemnih mest, začasnih prevzemnih mest in zbiralnic, vključno s skupnimi prevzemnimi mesti za nedostopne kraje,

– podrobnejše pogoje prepuščanja komunalnih odpadkov v zbirnem centru,

– standardizacijo predpisanih zabojnikov in vreč za odpadke,

– podrobnejšo vsebino katastra zbirnih in prevzemnih mest, zbiralnic in zbirnih centrov,

– druge pogoje glede minimalnih oskrbovalnih standardov, ki so potrebni za ravnanje z odpadki skladno s predpisi in nemoteno opravljanje javne službe,

– javne prireditve in čistilne akcije,

– obračun storitev ravnanja z odpadki,

– reklamacijski postopek,

– izterjavo,

– nadzor na terenu,

– prehodne in končne določbe.

Storitve zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov so:

– zbiranje komunalnih odpadkov po sistemu od vrat do vrat,

– zbiranje kosovnih odpadkov na poziv uporabnika,

– zbiranje komunalnih odpadkov v zbiralnicah in premičnih zbiralnicah,

– zbiranje odpadkov v zbirnem centru,

– predhodno razvrščanje in predhodno skladiščenje zbranih odpadkov v zbirnem centru,

– izvajanje sortirne analize mešanih komunalnih odpadkov,

– oddajanje zbranih odpadkov v nadaljnje ravnanje,

– ozaveščanje in obveščanje uporabnikov.

Zbirno mesto je ustrezno urejen prostor, praviloma na pripadajočem zemljišču k stavbi, kjer uporabniki v času do prevzema odpadkov zbirajo komunalne odpadke v za to namensko določenih posodah. Uporabnik je dolžan na svojem zemljišču urediti ustrezno dimenzionirano zbirno mesto za zbiranje in odvoz ločenih frakcij komunalnih odpadkov, vključno z nabavo posod. Zbirno mesto mora ustrezati vsem sanitarno-tehničnim predpisom, vključno z vizualno in mehansko zaščito proti vetru.

(1) Prevzemno mesto je prostor, na katerega uporabniki postavijo namensko posodo za zbiranje odpadkov na dan odvoza do 6.00 ure zjutraj za namen praznjenja.

(2) Prevzemno mestomora biti izvajalcu prosto in neovirano dostopno v vseh letnih časih. Lokacija prevzemnega mesta je lahko oddaljena največ 5 metrov od transportne poti in mora biti s transportne poti vidna.

(3) Ob določanju lokacij prevzemnih mest je potrebno upoštevati funkcionalne, estetske, higiensko-tehnične in požarno-varstvene predpise. Prevzemna mesta oziroma oprema na njih ne sme ovirati ali ogrožati prometa na javnih površinah.

(4) Prevzemno mesto za individualna gospodinjstva določi izvajalec.

(5) Za uporabnike na območjih, ki so trajno ali začasno nedostopna za namenska vozila za prevzemanje in prevoz odpadkov, izvajalec v dogovoru z uporabniki določi skupna prevzemna mesta, ki so dostopna za specialna komunalna vozila za prevzemanja in prevoz odpadkov, vključno z obračališčem.

(6) Za uporabnike v večstanovanjskih stavbah skupno prevzemno mesto določijo predstavniki občine, upravnik večstanovanjske stavbe ter izvajalec.

(7) Skupna prevzemna mesta uporabniki uporabljajo za zbiranje odpadkov, ki so določeni, da se zbirajo na prevzemnih mestih in v zbiralnici ločenih frakcij.

(8) Če so skupna prevzemna mesta začasnega značaja, se opustijo in sanirajo takoj, ko prenehajo razlogi, zaradi katerih so bila določena. Takšen način prepuščanja odpadkov ne vpliva na obračun storitve.

(9) Če je zaradi del na transportni poti k prevzemnim mestom začasno oviran dostop za specialna komunalna vozila za prevzemanje in prevoz odpadkov, mora povzročitelj začasne zapore v soglasju z izvajalcem, na svoje stroške zagotoviti postavitev opreme za zbiranje odpadkov uporabnikov na primernem začasnem prevzemnem mestu. Po praznjenju je povzročitelj zapore dolžan zabojnike dostaviti uporabnikom nazaj na njihova zbirna mesta.

(10) Transportne poti lahko potekajo tudi po zasebnih zemljiščih. Izvajalec pobira komunalne odpadke po zasebnih zemljiščih, na podlagi soglasja lastnika zemljišče.

(11) V primerih višje sile ali drugih izrednih okoliščinah lahko izvajalec uporabnike s predhodnim obvestilom, ki ga objavi na krajevno običajen način pozove, da zabojnike in/ali tipske vrečke postavijo na prevzemno mesto na novo določene termine odvoza odpadkov.

(12) Uporabniki so dolžni po odložitvi ločeno zbranih odpadkov v zabojnike ali tipske vrečke, ne glede na to, ali so na zbirnem ali prevzemnem mestu, poskrbeti, da so pokrovi zabojnikov zaprti, tipske vrečke pa zavezane s trakom.

(13) Izvajalec je dolžan izprazniti zabojnike za odpadke oziroma naložiti in odpeljati tipske vrečke tako, da ne ovira prometa več, kot je nujno potrebno za opravljanje dejavnosti, da ne onesnaži prevzemnega mesta in mesta praznjenja ter ne poškoduje zabojnikov kot tudi ne okolice, kjer se opravlja delo. V primeru, da izvajalec onesnaži prevzemno mesto ali mesto praznjenja, ga je dolžan očistiti.

(14) V primeru, da pride do poškodbe zabojnika po krivdi povzročitelja, mora povzročitelj popraviti poškodbe oziroma zagotoviti drug zabojnik na stroške povzročitelja, ki je skladen za zbiranje posameznih vrst odpadkov po tem pravilniku.

(15) Če pride pri prevzemanju odpadkov do ugotovljene poškodbe zabojnika za zbiranje odpadkov, mora izvajalec na svoje stroške popraviti poškodbe oziroma zagotoviti drugi zabojnik, ki je skladen za zbiranje posameznih vrst odpadkov po tem Pravilniku.

(16) Če pride pri prevzemanju odpadkov do onesnaženja prevzemnega mesta oziroma mesta praznjenja embalaže in nalaganja odpadkov ali njihove okolice, mora izvajalec na svoje stroške zagotoviti odstranitev teh odpadkov ter očistiti onesnažene površine.

(17) Načrtovalci in projektanti morajo pri oblikovanju novih stanovanjskih in poslovnih objektov, sosesk in naselij ter pri prenovi zgradb in delov naselij, poleg splošnih normativov in standardov, upoštevati tudi določbe odloka in tega pravilnika ter obstoječo tehnologijo zbiranja in odvažanja odpadkov, vključno z opremo izvajalca.

(1) Prevzemna mesta morajo biti dostopna tako, da lahko izvajalec odpadke prevzame in jih s specialnimi komunalnimi vozili odpelje. Praviloma so locirana ob uvozih k objektom. Do prevzemnega mesta mora biti zagotovljen dostop specialnim komunalnim vozilom dolžine 9,8 m, širine 3,10 m in višine 4 m. Če je dostopna pot ravna mora biti široka najmanj 3,5 m, svetla višina mora znašati najmanj 4 m, dostopna pot z ovinkom pa mora biti široka najmanj 4 m. Transportne poti rednega odvoza odpadkov potekajo po javnih cestah z zagotovljenim ter urejenim rednim letnim in zimskim vzdrževanjem za prevoz triosnega vozila. Slepe ulice in ceste, pri katerih krožna povezava predstavlja bistveno daljšo pot vozila, morajo imeti možnost obračanja vozila na javni površini.

(2) Slepa ulica, ki je daljša od 50 m, mora imeti na koncu obračališče za specialno komunalno vozilo z najmanjšim polmerom 17 m ali pravokotno obračališče v obliki črke »T«, z najmanjšim polmerom 10 m. Dovoljen je tudi drugačen način ureditve obračališča, ki omogoča nemoteno obračanje specialnega komunalnega vozila. Če ti pogoji niso zagotovljeni, pristojni organ zagotovi prevzemno mesto, ki je lahko od pričetka slepe ulice oddaljeno največ 5 m.

(3) Če dostop do prevzemnega mesta ovirajo rastoče veje, rastline ali druge ovire, izvajalec javne službe opozori lastnika, da oviro odstrani, če je lastnik ne odstrani, izvajalec o tem obvesti pristojne službe.

(4) Če je cesta do prevzemnega mesta preozka ali prestrma ali ima neurejeno ali preozko obračališče ali drugo oviro za specialno komunalno vozilo, lahko izvajalec določi primerno prevzemno mesto.

(5) Izvajalec odpadke prevzame na prevzemnem mestu. Mesto praznjenja je prostor, praviloma ob transportni poti specialnega komunalnega vozila, kjer izvajalec izprazni zabojnike z odpadki oziroma prevzame odpadke v tipiziranih vrečah. Med prevzemnim mestom in mestom praznjenja ne sme biti tehničnih – fizičnih ovir, ki bi izvajalcu ovirale prevoz zabojnikov od odjemnega mesta do mesta praznjenja in nazaj (npr. neutrjena površina, velik naklon, stopnice, zidovi, škarpe, ograje, žive meje, robniki, korita, parkirana vozila ipd.).

(1) V zbirnem centru lahko odpadke prepuščajo ali oddajajo vsi povzročitelji odpadkov, ki so vključeni v zbiranje določenih vrst komunalnih odpadkov (izvirni povzročitelji iz gospodinjstev in izvirni povzročitelji iz dejavnosti), na območju občine.

(2) Zbirni center upravlja in vzdržuje izvajalec.

(3) V zbirnem centru mora odpadke prevzemati oseba, usposobljena za ločeno zbiranje.

(4) Zbirni center mora biti urejen in vzdrževan tako, da uporabniki nedvoumno ugotovijo, v kateri zabojnik razvrstijo posamezno nenevarno frakcijo in da uporabniki prepustijo nevarne frakcije in kosovne odpadke usposobljeni osebi.

(5) Vsaka oseba, ki v zbirni center dostavi odpadke, se mora identificirati s potrdilom o plačilu zadnjega računa izvajalca ter osebnim dokumentom z lastno fotografijo. V kolikor oseba zavrne identifikacijo, izvajalec ni dolžan sprejeti dostavljenih odpadkov.

(6) Uporabnik je dolžan po navodilih izvajalca pripeljane odpadke razvrstiti v ustrezne zabojnike.

(7) V zbirnem centru se zbirajo naslednje vrste odpadkov:

– papir, karton, lepenka, papirna in kartonska embalaža vseh oblik in velikosti,

– plastična, sestavljena in mešana embalaža, embalažni stiropor,

– les, vključno z odpadno embalažo iz lesa,

– odpadki iz kovin, vključno z odpadno embalažo iz kovin,

– steklena embalaža,

– embalaža, ki vsebuje ostanke nevarnih snovi ali je onesnažena z nevarnimi snovmi,

– kovinska embalaža, ki vsebuje nevaren trden oklop, vključno s praznimi tlačnimi posodami,

– izrabljene gume,

– steklo,

– oblačila in tekstil,

– topila,

– kisline,

– alkalije,

– fotokemikalije,

– pesticide,

– fluorescentne cevi in drugi odpadki, ki vsebujejo živo srebro,

– zavržena oprema, ki vsebuje klorofluoroogljike,

– jedilno olje in maščobe,

– barve, tiskarske barve, črnila, lepila, kite in smole, ki ne vsebujejo nevarnih snovi,

– čistila, detergenti, ki ne vsebujejo nevarnih snovi,

– zdravila,

– baterije in akumulatorji,

– odpadna električna in elektronska oprema,

– plastika,

– kosovni odpadki,

– biorazgradljivi odpadki,

– mešani gradbeni odpadki,

– odpadki iz azbesta,

– živalski stranski proizvodi kategorije 1 in 2, ki nastanejo zaradi proizvodnje živil za lastno uporabo.

(8) Prepuščanje in/ali oddajanje odpadkov v zbirnem centru je za izvirne povzročitelje iz gospodinjstev brezplačno, razen za določene vrste odpadkov, ki so plačljive po veljavnem ceniku.

(9) Prepuščanje in/ali oddajanje odpadkov v zbirnem centru je za izvirne povzročitelje iz dejavnosti plačljivo, za vse vrste odpadkov po veljavnem ceniku.

Uporabniki so dolžni zbirati odpadke v opremi za zbiranje odpadkov, t.j. v tipiziranih zabojnikih, ki imajo certifikat, da so narejeni skladno z evropskimi normami o zbirnih posodah za odpadke (EN-840-1 do 6), v tipskih vrečkah izvajalca za zbiranje posameznih vrst odpadkov.

(1) Uporabniki lahko uporabljajo tipske vrečke ali tipske zabojnike za zbiranje teh odpadkov, naslednjih volumnov:

– vrečke volumna 120 l,

– zabojnik volumna 120 l,

– zabojnik volumna 240 l,

– zabojnik volumna 770 l,

– zabojnik volumna 1100 l,

– kontejner volumna 5–10 m³ in

– kontejner volumna 11–35 m³.

(2) Vrečke so zelene, neprozorne barve. Na njih je napis izvajalca in vrsta odpadka: Ostali odpadki ter druga navodila za zbiranje teh odpadkov.

(3) Zabojniki in pokrovi so zelene barve. Na zabojniku je nalepka z napisom izvajalca in vrsta odpadka: Ostali odpadki.

Obstoječi zabojniki, ki jih uporabniki že uporabljajo in niso usklajeni glede vsebine in barve se lahko uporabljajo do njihove izrabe. V tem primeru morajo biti zabojniki obvezno označeni z ustrezno nalepko z napisom izvajalca in vrste odpadka: Ostali odpadki.

(4) Merila za določanje izhodiščnega volumna opreme za zbiranje mešanih komunalnih odpadkov:

(4a) Individualna gospodinjstva (izvirni povzročitelj iz gospodinjstva)

Minimalna velikost opreme mora biti takšna, da lahko uporabniki, ki uporabljajo tipsko vrečko ali tipski zabojnik vanjo oziroma vanj odložijo vse povzročene količine mešanih komunalnih odpadkov med enim in drugim praznjenjem oziroma pobiranjem teh odpadkov.

Minimalna velikost opreme je enaka ali večja kot 10,00 litrov razpoložljivega volumna na osebo na teden.

Ne glede na določilo v prejšnjem odstavku povzročitelj prejme 120 l posodo. Izjema so le povzročitelji z enim članom gospodinjstva, ki lahko namesto zabojnika uporabljajo vrečko volumna 120 l.

V primeru, da je gospodinjstvo 1-člansko, lahko uporablja tipsko vrečko za zbiranje mešanih komunalnih odpadkov. Minimalno število vrečk za gospodinjstvo z 1 članom je 13 na leto.

V primeru, da je do gospodinjstva (ne glede na število članov) onemogočena dostopnost s specialnim komunalnim vozilom za prevzemanje in prevoz odpadkov, lahko takšno gospodinjstvo uporablja tipsko vrečko za zbiranje mešanih komunalnih odpadkov v velikosti 120 l. Minimalno število vrečk za gospodinjstvo je 13 na leto.

Vsa gospodinjstva z 2 ali več člani, do katerih je omogočen dostop s specialnim vozilom za prevzemanje in prevoz odpadkov, morajo uporabljati tipski zabojnik.

Če v skupnem individualnem objektu (individualna stavba), biva več oseb, tudi več gospodinjstev, lahko uporabljajo skupno opremo za zbiranje mešanih komunalnih odpadkov.

(4b) Večstanovanjski objekti (izvirni povzročitelj iz gospodinjstva)

Večstanovanjski objekti uporabljajo samo tipske zabojnike. Minimalna velikost zabojnika mora biti takšna, da lahko uporabniki, ki uporabljajo posamezni zabojnik vanj odložijo vse povzročene količine mešanih komunalnih odpadkov med enim in drugim praznjenjem zabojnika oziroma pobiranjem teh odpadkov.

Minimalna velikost zabojnika je enaka ali večja kot 10,00 litrov razpoložljivega volumna na osebo na teden. Velikost in število opreme za posamezni objekt določi izvajalec na podlagi gornjih meril in frekvence odvoza za ta objekt.

Za zbiranje mešanih komunalnih odpadkov v večstanovanjskih objektih uporabniki lahko uporabljajo individualno opremo, če se tako dogovorijo z ostalimi stanovalci in upravnikom objekta.

(4c) Objekti za občasno bivanje, nenaseljeni in opuščeni objekti (izvirni povzročitelj iz gospodinjstva):

Objekt za občasno bivanje je objekt, v katerem ni stalno ali začasno prijavljena nobena oseba in v katerem ni stalno naseljena nobena oseba, ampak je le v občasni uporabi (npr. počitniška hiša). V sistem zbiranja mešanih komunalnih odpadkov mora biti objekt za občasno bivanje vključen, pri čemer mora pri izvajalcu naročiti minimalno 6 kom tipskih vrečk za zbiranje mešanih komunalnih odpadkov na koledarsko leto, lahko pa ima tipski zabojnik za zbiranje mešanih komunalnih odpadkov, v kolikor je omogočena dostopnost do prevzemnega mesta.

Nenaseljeni objekti so objekti, v katerih ni pogojev za občasno ali stalno bivanje. Zbiranje mešanih komunalnih odpadkov za nenaseljene objekte ni obvezno.

Opuščeni objekti so objekti na katerih je posest opuščena in so dotrajani, bivanje v njih ni mogoče, nimajo komunalnih priključkov ter niso v evidencah GURS evidentirani kot stavba. Zbiranje mešanih komunalnih odpadkov za opuščene objekte ni obvezno.

(4d) Objekti proizvodnih in storitvenih dejavnosti ter objekti v javni rabi (izvirni povzročitelj iz dejavnosti)

Objekti proizvodnih in storitvenih dejavnosti ter objekti v javni rabi uporabljajo samo tipske zabojnike. Lastniki, uporabniki ali upravljavci objektov proizvodnih in storitvenih dejavnosti ter objektov v javni rabi morajo biti vključeni oziroma zagotoviti zbiranje mešanih komunalnih odpadkov z opremo, ki je tolikšne velikosti, da lahko vanjo odložijo vse povzročene količine mešanih komunalnih odpadkov med enim in drugim praznjenjem zabojnika oziroma pobiranjem teh odpadkov. Minimalna velikost zabojnika za zbiranje mešanih komunalnih odpadkov, ne glede na velikost objekta in vrsto opravljanja dejavnosti, je 120 l. Velikost in število opreme za posamezni objekt določi izvajalec.

(4e) Uporaba skupnega zabojnika

Več gospodinjstev v individualnem ali večstanovanjskem objektu lahko uporablja skupni zabojnik za zbiranje mešanih komunalnih odpadkov, pri čemer mora biti izpolnjen pogoj, da je minimalna velikost zabojnika takšna, da lahko uporabniki, ki uporabljajo skupni zabojnik vanj odložijo vse povzročene količine mešanih komunalnih odpadkov med enim in drugim praznjenjem zabojnika oziroma pobiranjem teh odpadkov.

Minimalna velikost zabojnika je enaka ali večja kot 10,00 litrov razpoložljivega volumna na osebo na teden. Velikost in število opreme za posamezni objekt določi izvajalec na podlagi gornjih meril in frekvence odvoza za ta objekt.

V primeru, da sta v objektu gospodinjstvo in pravna oseba, ki opravlja dejavnost, pri kateri nastajajo mešani komunalni odpadki, lahko uporabljata skupni zabojnik za zbiranje teh odpadkov, pri čemer mora biti izpolnjen pogoj, da je minimalna velikost zabojnika takšna, da lahko uporabniki, ki uporabljajo skupni zabojnik vanj odložijo vse povzročene količine mešanih komunalnih odpadkov med enim in drugim praznjenjem zabojnika oziroma pobiranjem teh odpadkov. V kolikor ni možno dogovoriti uporabo skupnih zabojnikov, morajo biti le-ti ločeni.

Minimalna velikost zabojnika je 120 l razpoložljivega volumna (velja za gospodinjstvo) ter ustrezni volumen zabojnika za opravljanje dejavnosti, v kolikor je dejavnost taka, da nastajajo mešani komunalni odpadki. Velikost in število opreme za posamezni objekt določi izvajalec na podlagi gornjih meril in frekvence odvoza za ta objekt.

V primeru skupnega zabojnika morata biti v zbiranje mešanih komunalnih odpadkov vključena oba subjekta (gospodinjstvo in pravna oseba).

(5) Lastništvo opreme za zbiranje mešanih komunalnih odpadkov. Lastnik opreme za zbiranje mešanih komunalnih odpadkov je izvajalec ali uporabnik. Uporabnik mora v primeru uničenja ali odtujitve opreme po lastni krivdi, katere lastnik je izvajalec pri izvajalcu prevzeti in plačati ustrezno drugo opremo.

(1) Za zbiranje mešane embalaže uporabniki lahko uporabljajo tipske vrečke in/ali tipske zabojnike za zbiranje teh odpadkov, naslednjih volumnov:

– vrečke volumna 120 l,

– zabojnik volumna 120 l,

– zabojnik volumna 240 l,

– zabojnik volumna 770 l,

– zabojnik volumna 1100 l,

– kontejner volumna 5–10 m³ in

– kontejner volumna 11–35 m³.

(2) Vrečke so prozorno modre. Na njih je napis izvajalca in vrste odpadka: Embalaža ter druga navodila za zbiranje teh odpadkov.

(3) Zabojniki so zelene barve, pokrovi na zabojniku pa modre barve. Na zabojniku je nalepka z napisom izvajalca in vrste odpadka: Embalaža.

Obstoječi zabojniki, ki jih uporabniki že uporabljajo in niso usklajeni glede vsebine in barve se lahko uporabljajo do njihove izrabe. V tem primeru morajo biti zabojniki obvezno označeni z ustrezno nalepko z napisom izvajalca in vrste odpadka: Embalaža.

(4) Merila za določanje izhodiščnega volumna opreme za zbiranje mešane embalaže:

(4a) Individualna gospodinjstva

Individualna gospodinjstva uporabljajo tipske vrečke ali zabojnike za zbiranje mešane embalaže.

Minimalna velikost opreme mora biti takšna, da lahko uporabniki v tipsko vrečko ali zabojnik odložijo vse povzročene količine mešane embalaže med enim in drugim pobiranjem teh odpadkov. Minimalna velikost opreme je enaka ali večja kot 20,00 litrov razpoložljivega volumna na osebo na teden.

V primeru, da gospodinjstvo uporablja tipsko vrečko za zbiranje mešane embalaže in je v gospodinjstvu od 1 do 4 članov prejme minimalno 28 tipskih vrečk na koledarsko leto, 5 ali več člansko gospodinjstvo pa minimalno 56 tipskih vrečk na koledarsko leto.

Če v skupnem individualnem objektu (individualna stavba), biva več oseb, lahko uporabljajo skupno opremo za zbiranje mešane embalaže, z upoštevanjem zgoraj navedenega merila.

(4b) Večstanovanjski objekti

Večstanovanjski objekti uporabljajo samo tipske zabojnike. Minimalna velikost zabojnika mora biti takšna, da lahko uporabniki, ki uporabljajo posamezni zabojnik vanj odložijo vse povzročene količine mešane embalaže med enim in drugim praznjenjem zabojnikov oziroma pobiranjem teh odpadkov. Minimalna velikost zabojnika je enaka ali večja kot 20,00 litrov razpoložljivega volumna na osebo na teden. Velikost in število opreme za posamezni objekt določi izvajalec na podlagi gornjih meril in frekvence odvoza za ta objekt.

Za zbiranje mešane embalaže v večstanovanjskih objektih uporabniki lahko uporabljajo individualno opremo, če se tako dogovorijo z ostalimi stanovalci in upravnikom objekta.

(4c) Objekti za občasno bivanje, nenaseljeni in opuščeni objekti (izvirni povzročitelj iz gospodinjstva)

Objekt za občasno bivanje je objekt, v katerem ni stalno ali začasno prijavljena nobena oseba in v katerem ni stalno naseljena nobena oseba, ampak je le v občasni uporabi (npr. počitniška hiša). V sistem zbiranja mešane embalaže mora biti objekt za občasno bivanje vključen, pri čemer mora pri izvajalcu naročiti minimalno 13 kom tipskih vrečk za zbiranje mešane embalaže na koledarsko leto, lahko pa ima tipski zabojnik za zbiranje mešane embalaže, v kolikor je omogočena dostopnost do prevzemnega mesta.

Nenaseljeni objekti so objekti, v katerih ni pogojev za občasno ali stalno bivanje. Zbiranje mešane embalaže za nenaseljene objekte ni obvezno.

Opuščeni objekti so objekti na katerih je posest opuščena in so dotrajani, bivanje v njih ni mogoče, nimajo komunalnih priključkov ter niso v evidencah GURS evidentirani kot stavba. Zbiranje mešane embalaže za opuščene objekte ni obvezno.

(4d) Objekti proizvodnih in storitvenih dejavnosti ter objekti v javni rabi (izvirni povzročitelj iz dejavnosti)

Objekti proizvodnih in storitvenih dejavnosti ter objekti v javni rabi uporabljajo samo tipske zabojnike. Lastniki, uporabniki ali upravljavci objektov proizvodnih in storitvenih dejavnosti ter objektov v javni rabi, ki izvajajo dejavnosti in storitve pri katerih nastaja mešana embalaža morajo biti vključeni oziroma zagotoviti zbiranje mešane embalaže z opremo, ki je tolikšne velikosti, da lahko vanjo odložijo vse povzročene količine mešane embalaže med enim in drugim praznjenjem zabojnika oziroma pobiranjem teh odpadkov.

Minimalna velikost zabojnika za zbiranje mešane embalaže, ne glede na velikost objekta in vrsto opravljanja dejavnosti, je 120 l. Velikost in število opreme za posamezni objekt določi izvajalec na podlagi gornjih meril in frekvence odvoza za ta objekt.

(4e) Uporaba skupnega zabojnika

Več gospodinjstev v individualnem ali večstanovanjskem objektu lahko uporablja skupno opremo za zbiranje mešane embalaže, pri čemer mora biti izpolnjen pogoj, da je minimalna velikost opreme takšna, da lahko uporabniki, ki uporabljajo skupno opremo vanjo odložijo vse povzročene količine mešane embalaže med enim in drugim praznjenjem zabojnikov oziroma pobiranjem teh odpadkov. Minimalna velikost opreme je enaka ali večja kot 20,00 litrov razpoložljivega volumna na osebo na teden.

Velikost in število opreme za posamezni objekt določi izvajalec na podlagi gornjih meril in frekvence odvoza za ta objekt.

V primeru, da sta v objektu gospodinjstvo in pravna oseba, ki opravlja dejavnost, pri kateri nastaja mešana embalaža, lahko uporabljata skupno opremo zabojnik minimalne velikosti 240 l. Velikost in število opreme za posamezni objekt določi izvajalec na podlagi gornjih meril in frekvence odvoza za ta objekt. V kolikor ni možno dogovoriti uporabo skupnih zabojnikov, morajo biti le ti ločeni.

(5) Lastništvo opreme za zbiranje mešane embalaže. Lastnik opreme za zbiranje mešane embalaže je izvajalec ali uporabnik. Uporabnik mora v primeru uničenja ali odtujitve opreme po lastni krivdi, katere lastnik je izvajalec, pri izvajalcu prevzeti in plačati ustrezno novo opremo.

(1) Za zbiranje biorazgradljivih odpadkov uporabniki lahko uporabljajo tipske zabojnike za zbiranje biorazgradljivih odpadkov, naslednjih volumnov:

– zabojnik volumna 120 l,

– zabojnik volumna 240 l,

– zabojnik volumna 770 l,

– zabojnik volumna 1100 l,

– kontejner volumna 5–10 m³ in

– kontejner volumna 11–35 m³.

(2) Zabojniki in pokrovi so rjave barve. Na zabojniku je nalepka z napisom izvajalca in vrste odpadka: Biorazgradljivi odpadki.

(3) Merila za določanje izhodiščnega volumna opreme za zbiranje biorazgradljivih odpadkov:

(3a) Individualna gospodinjstva

Minimalna velikost zabojnika mora biti takšna, da lahko uporabniki vanj odložijo vse povzročene količine biorazgradljivih odpadkov med enim in drugim praznjenjem zabojnika oziroma pobiranjem teh odpadkov. Minimalna velikost zabojnika je enaka ali večja kot 10,00 litrov razpoložljivega volumna na osebo na teden.

Če v skupnem individualnem objektu (individualna stavba), biva več oseb, lahko uporabljajo skupno opremo za zbiranje biorazgradljivih odpadkov, z upoštevanjem zgoraj navedenega merila.

(3b) Večstanovanjski objekti

Minimalna velikost zabojnika mora biti takšna, da lahko uporabniki, ki uporabljajo posamezni zabojnik vanj odložijo vse povzročene količine biorazgradljivih odpadkov med enim in drugim praznjenjem zabojnika oziroma pobiranjem teh odpadkov. Minimalna velikost zabojnika je enaka ali večja kot 10,00 litrov razpoložljivega volumna na osebo na teden. Velikost in število opreme za posamezni objekt določi izvajalec na podlagi gornjih meril in frekvence odvoza za ta objekt. Za zbiranje biorazgradljivih odpadkov v večstanovanjskih objektih uporabniki lahko uporabljajo individualno opremo, če se tako dogovorijo z ostalimi stanovalci in upravnikom objekta.

(3c) Objekti za občasno bivanje, nenaseljeni in opuščeni objekti

Zbiranje biorazgradljivih odpadkov v objektih za občasno bivanje (počitniška hiša), v nenaseljenih in opuščenih objektih ni obvezno.

(3d) Objekti proizvodnih in storitvenih dejavnosti ter objekti v javni rabi (izvirni povzročitelj iz dejavnosti)

Lastniki, uporabniki ali upravljavci objektov proizvodnih in storitvenih dejavnosti ter objektov v javni rabi, ki izvajajo dejavnosti in storitve pri katerih nastajajo biorazgradljivi odpadki morajo biti vključeni oziroma zagotoviti zbiranje biorazgradljivih odpadkov z opremo, ki je tolikšne velikosti, da lahko vanjo odložijo vse povzročene količine biorazgradljivih odpadkov med enim in drugim praznjenjem zabojnika oziroma pobiranjem teh odpadkov. Minimalna velikost zabojnika za zbiranje biorazgradljivih odpadkov, ne glede na velikost objekta in vrsto opravljanja dejavnosti, je 120 l. Velikost in število opreme za posamezni objekt določi izvajalec na podlagi gornjih meril in frekvence odvoza za ta objekt.

(3e) Uporaba skupnega zabojnika

Več gospodinjstev v individualnem ali večstanovanjskem objektu lahko uporablja skupni zabojnik za zbiranje biorazgradljivih odpadkov, pri čemer mora biti izpolnjen pogoj, da je minimalna velikost zabojnika takšna, da lahko uporabniki, ki uporabljajo skupni zabojnik vanj odložijo vse povzročene količine biorazgradljivih odpadkov med enim in drugim praznjenjem zabojnika oziroma pobiranjem teh odpadkov. Minimalna velikost zabojnika je enaka ali večja kot 10,00 litrov razpoložljivega volumna na osebo na teden. Velikost in število opreme za posamezni objekt določi izvajalec na podlagi gornjih meril in frekvence odvoza za ta objekt. V primeru, da sta v objektu gospodinjstvo in opravljanje dejavnosti, lahko uporabljata skupni zabojnik za zbiranje biorazgradljivih odpadkov, pri čemer mora biti izpolnjen pogoj, da je minimalna velikost zabojnika takšna, da lahko uporabniki, ki uporabljajo skupni zabojnik vanj odložijo vse povzročene količine biorazgradljivih odpadkov med enim in drugim praznjenjem. Minimalna velikost zabojnika je enaka ali večja kot 10,00 litrov razpoložljivega volumna na osebo na teden (velja za gospodinjstvo) ter ustrezni volumen zabojnika za opravljanje dejavnosti, v kolikor je dejavnost taka, da nastajajo biorazgradljivi odpadki. Dokončno velikost in število opreme za posamezni objekt določi izvajalec na podlagi gornjih meril in frekvence odvoza ta objekt.

V primeru skupnega zabojnika morata biti v zbiranje biorazgradljivih odpadkov prijavljena oba subjekta (gospodinjstvo in pravna oseba). V primeru, da je v objektu gospodinjstvo in pravna oseba, ki opravlja dejavnost pri kateri nastajajo biorazgradljivi odpadki, mora pravna oseba uporabljati opremo za zbiranje biorazgradljivih odpadkov, gospodinjstvo pa lahko te odpadke lastno kompostira. V kolikor ni možno dogovoriti uporabo skupnih zabojnikov, morajo biti le ti ločeni.

(4) Lastništvo opreme za zbiranje biorazgradljivih odpadkov. Lastnik opreme za zbiranje biorazgradljivih odpadkov je izvajalec javne službe. Uporabnik mora v primeru uničenja ali odtujitve opreme po lastni krivdi, katere lastnik je izvajalec, pri izvajalcu prevzeti in plačati ustrezno drugo opremo.

(1) Za zbiranje papirja in kartona uporabniki lahko uporabljajo tipske zabojnike za zbiranje teh odpadkov, naslednjih volumnov:

– zabojnik volumna 120 l,

– zabojnik volumna 240 l,

– zabojnik volumna 770 l,

– zabojnik volumna 1100 l,

– kontejner volumna 5–10 m³ in

– kontejner volumna 11–35 m³.

(2) Zabojnikiso zelene barve, pokrovi pa rdeče barve. Na zabojniku je nalepka z napisom izvajalca in vrste odpadka: Papir in karton.

Obstoječi zabojniki, ki jih uporabniki že uporabljajo in niso usklajeni glede vsebine in barve se lahko uporabljajo do njihove izrabe. V tem primeru morajo biti zabojniki obvezno označeni z ustrezno nalepko z napisom izvajalca in vrste odpadka: Papir in karton.

(3) Merila za določanje izhodiščnega volumna zabojnika za zbiranje papirja in kartona:

(3a) Individualna gospodinjstva

Minimalna velikost opreme mora biti takšna, da lahko uporabniki, ki uporabljajo zabojnik vanj odložijo vse povzročene količine papirja in kartona med enim in drugim praznjenjem zabojnika oziroma pobiranjem teh odpadkov. Minimalna velikost opreme je enaka ali večja kot 10,00 litrov razpoložljivega volumna na osebo na teden.

Če v skupnem individualnem objektu (individualna stavba), biva več oseb, lahko uporabljajo skupno opremo za zbiranje papirja in kartona, z upoštevanjem zgoraj navedenega merila.

Individualna gospodinjstva lahko za oddajo uporabljajo tudi lastne posode (teža pripravljenih odpadkov mora biti primerna za praznjenje).

(3b) Večstanovanjski objekti

Gospodinjstva v večstanovanjskih objektih uporabljajo tipske zabojnike.

Minimalna velikost zabojnika mora biti takšna, da lahko uporabniki, ki uporabljajo posamezni zabojnik vanj odložijo vse povzročene količine papirja in kartona med enim in drugim praznjenjem oziroma pobiranjem teh odpadkov. Minimalna velikost zabojnika je enaka ali večja kot 10,00 litrov razpoložljivega volumna na osebo na teden.

Velikost in število opreme za posamezni objekt določi izvajalec na podlagi gornjih meril in frekvence odvoza za ta objekt.

Za zbiranje papirja in kartona v večstanovanjskih objektih uporabniki lahko uporabljajo individualno opremo, če se tako dogovorijo z ostalimi stanovalci in upravnikom objekta.

(3c) Objekti za občasno bivanje, nenaseljeni objekti, opuščeni objekti

Zbiranje papirja in kartona v objektih za občasno bivanje (počitniška hiša), v nenaseljenih in opuščenih objektih ni obvezno.

(3d) Objekti proizvodnih in storitvenih dejavnosti ter objekti v javni rabi (izvirni povzročitelj iz dejavnosti)

Objekti proizvodnih in storitvenih dejavnosti ter objekti v javni rabi uporabljajo samo tipske zabojnike. Lastniki, uporabniki ali upravljavci objektov proizvodnih in storitvenih dejavnosti ter objektov v javni rabi, ki izvajajo dejavnosti in storitve pri katerih nastaja papir morajo biti vključeni oziroma zagotoviti zbiranje papirja in kartona z opremo, ki je tolikšne velikosti, da lahko vanjo odložijo vse povzročene količine papirja in kartona med enim in drugim praznjenjem oziroma pobiranjem teh odpadkov. Minimalna velikost zabojnika za zbiranje papirja in kartona, ne glede na velikost objekta in vrsto opravljanja dejavnosti, je 120 l. Velikost in število opreme za posamezni objekt določi izvajalec na podlagi gornjih meril in frekvence odvoza za ta objekt.

(3e) Uporaba skupnega zabojnika

Več gospodinjstev v individualnem ali večstanovanjskem objektu lahko uporablja skupni zabojnik za zbiranje papirja in kartona, pri čemer mora biti izpolnjen pogoj, da je minimalna velikost zabojnika takšna, da lahko uporabniki, ki uporabljajo skupni zabojnik vanj odložijo vse povzročene količine papirja in kartona med enim in drugim praznjenjem oziroma pobiranjem teh odpadkov. Minimalna velikost zabojnika je enaka ali večja kot 10,00 litrov razpoložljivega volumna na osebo na teden. Velikost in število opreme za posamezni objekt določi izvajalec na podlagi gornjih meril in frekvence odvoza za ta objekt.

V primeru, da je v objektu gospodinjstvo in pravna oseba, ki opravlja dejavnost pri kateri nastaja papir in karton, lahko uporabljata skupno opremo, in sicer zabojnik minimalne velikosti 240 l. Velikost in število opreme za posamezni objekt določi izvajalec na podlagi gornjih meril in frekvence odvoza za ta objekt. V kolikor ni možno dogovoriti uporabo skupnih zabojnikov, morajo biti le-ti ločeni.

(4) Lastništvo opreme za zbiranje papirja in kartona. Lastnik opreme za zbiranje papirja in kartona je izvajalec javne službe ali uporabnik. Uporabnik mora v primeru uničenja ali odtujitve opreme po lastni krivdi, katere lastnik je izvajalec, pri izvajalcu prevzeti in plačati ustrezno novo opremo.

(1) Za zbiranje steklene embalaže uporabniki lahko uporabljajo tipske zabojnike za zbiranje teh odpadkov, naslednjih volumnov:

– zabojnik volumna 120 l,

– zabojnik volumna 240 l,

– zabojnik volumna 770 l,

– zabojnik volumna 1100 l,

– kontejner volumna 5–10 m³.

(2) Zabojniki so zelene barve, pokrovi na zabojniku pa bele barve. Na zabojniku je nalepka z napisom izvajalca in vrste odpadka: Steklena embalaža.

(3) Merila za določanje izhodiščnega volumna opreme za zbiranje steklene embalaže:

(3a) Individualna gospodinjstva

Minimalna velikost opreme mora biti takšna, da lahko uporabniki v tipski zabojnik odložijo vse povzročene količine steklene embalaže med enim in drugim pobiranjem teh odpadkov. Minimalna velikost opreme je enaka ali večja kot 3,00 litrov razpoložljivega volumna na osebo na teden.

Če v skupnem individualnem objektu (individualna stavba), biva več oseb, lahko uporabljajo skupno opremo za zbiranje mešane embalaže, z upoštevanjem zgoraj navedenega merila.

Individualna gospodinjstva lahko za oddajo uporabljajo tudi lastne posode (teža pripravljenih odpadkov mora biti primerna za praznjenje).

(3b) Večstanovanjski objekti

Večstanovanjski objekti uporabljajo samo tipske zabojnike.

Minimalna velikost zabojnika mora biti takšna, da lahko uporabniki, ki uporabljajo posamezni zabojnik vanj odložijo vse povzročene količine steklene embalaže med enim in drugim praznjenjem zabojnikov oziroma pobiranjem teh odpadkov. Minimalna velikost zabojnika je enaka ali večja kot 3,00 litrov razpoložljivega volumna na osebo na teden. Velikost in število opreme za posamezni objekt določi izvajalec na podlagi gornjih meril in frekvence odvoza za ta objekt.

Za zbiranje steklene embalaže v večstanovanjskih objektih uporabniki lahko uporabljajo individualno opremo, če se tako dogovorijo z ostalimi stanovalci in upravnikom objekta.

(3c) Objekti za občasno bivanje, nenaseljeni in opuščeni objekti

Zbiranje steklene embalaže v objektih za občasno bivanje (počitniška hiša), nenaseljenih in opuščenih objektih ni obvezno.

(3d) Objekti proizvodnih in storitvenih dejavnosti ter objekti v javni rabi (izvirni povzročitelj iz dejavnosti)

Objekti proizvodnih in storitvenih dejavnosti ter objekti v javni rabi uporabljajo samo tipske zabojnike. Lastniki, uporabniki ali upravljavci objektov proizvodnih in storitvenih dejavnosti ter objektov v javni rabi, ki izvajajo dejavnosti in storitve pri katerih nastaja steklena embalaža morajo biti vključeni oziroma zagotoviti zbiranje steklene embalaže z opremo, ki je tolikšne velikosti, da lahko vanjo odložijo vse povzročene količine steklene embalaže med enim in drugim praznjenjem zabojnika oziroma pobiranjem teh odpadkov.

Minimalna velikost zabojnika za zbiranje steklene embalaže, ne glede na velikost objekta in vrsto opravljanja dejavnosti, je 120 l. Velikost in število opreme za posamezni objekt določi izvajalec na podlagi gornjih meril in frekvence odvoza za ta objekt.

(3e) Uporaba skupnega zabojnika

Več gospodinjstev v individualnem ali večstanovanjskem objektu lahko uporablja skupno opremo za zbiranje steklene embalaže, pri čemer mora biti izpolnjen pogoj, da je minimalna velikost opreme takšna, da lahko uporabniki, ki uporabljajo skupno opremo vanjo odložijo vse povzročene količine steklene embalaže med enim in drugim praznjenjem zabojnikov oziroma pobiranjem teh odpadkov. Minimalna velikost opreme je enaka ali večja kot 3,00 litrov razpoložljivega volumna na osebo na teden.

Velikost in število opreme za posamezni objekt določi izvajalec na podlagi gornjih meril in frekvence odvoza za ta objekt.

V primeru, da sta v objektu gospodinjstvo in pravna oseba, ki opravlja dejavnost, pri kateri nastaja steklena embalaža, lahko uporabljata skupno opremo, in sicer zabojnik minimalne velikosti 120 l. Velikost in število opreme za posamezni objekt določi izvajalec na podlagi gornjih meril in frekvence odvoza za ta objekt. V kolikor ni možno dogovoriti uporabo skupnih zabojnikov, morajo biti le-ti ločeni.

(4) Lastništvo opreme za zbiranje steklene embalaže. Lastnik opreme za zbiranje steklene embalaže je izvajalec ali uporabnik. Uporabnik mora v primeru uničenja ali odtujitve opreme po lastni krivdi, katere lastnik je izvajalec, pri izvajalcu prevzeti in plačati ustrezno novo opremo.

(1) Če količine odpadne embalaže ali mešanih komunalnih odpadkov občasno presegajo prostornino opreme za zbiranje, ki jo uporablja uporabnik, si uporabnik pri izvajalcu proti plačilu priskrbi tipizirane vreče za odpadke.

(2) Če količine odpadne embalaže in mešanih komunalnih odpadkov redno presegajo ali ne dosegajo prostornine obstoječe opreme za zbiranje odpadkov, ki jo uporablja uporabnik, lahko izvajalec na predlog uporabnika ali sam na podlagi lastnih ugotovitev zamenja obstoječo opremo, vendar le do najmanjšega možnega volumna, določenega s Tehničnim pravilnikom.

(1) Izvajalec vodi register in kataster podatkov, ki obsegata:

– register prevzemnih mest za izvirne povzročitelje iz gospodinjstva (v individualnih objektih in uporabnikih skupnih odjemnih mest),

– register prevzemnih mest za izvirne povzročitelje iz dejavnosti,

– register in kataster zbirnega centra.

(2) Podatki, ki se vodijo, se dopolnjujejo redno, najmanj pa enkrat letno.

(3) Register prevzemnih mest vsebuje naslednje podatke:

Izvirni povzročitelj iz gospodinjstva:

– ime in priimek ter naslov nosilca gospodinjstva (naslovnik),

– ime in priimek ter naslov plačnika storitev (plačnik),

– število uporabnikov, ki gravitirajo na zbirno mesto (število članov gospodinjstva),

– vrsta odpadka, ki se zbira ter tip, volumen in število opreme za zbiranje posameznih vrst odpadkov,

– podatki o lastništvu opreme za zbiranje posameznih vrst odpadkov.

Izvirni povzročitelj iz dejavnosti:

– naziv in naslov povzročitelja (naslovnik),

– naziv in naslov plačnika storitev (plačnik),

– vrsta odpadka, ki se zbira ter tip, volumen in število opreme za zbiranje posameznih vrst odpadkov,

– podatki o lastništvu opreme za zbiranje posameznih vrst odpadkov.

(4) Register in kataster zbirnega centra vsebujeta naslednje podatke:

– lokacije zbirnega centra (Gauss - Krügerjeve koordinate),

– vrsta odpadka, ki se zbira ter tip, volumen in število opreme za zbiranje posameznih vrst odpadkov in

– podatki o lastništvu opreme za zbiranje posameznih vrst odpadkov.

(1) V Občini Slovenske Konjice se odpadki zbirajo ločeno na več načinov/tehnologij, odvisno od vrste in značilnosti odpadkov ter značilnosti naselij. Uporabniki obvezno ločujejo odpadke na izvoru, izvajalec pa jih prevzema na način oziroma s tehnologijo, ki velja za območje oziroma naselje, v katerem nastajajo odpadki.

(2) Zbiranje komunalnih odpadkov po sistemu »od vrat do vrat« je osnovna tehnologija zbiranja odpadkov pri uporabnikih. Primerna je predvsem za zbiranje mešanih komunalnih odpadkov, embalaže, biorazgradljivih odpadkov, papirja in kartona ter steklene embalaže.

(3) Zbiranje – prevzem odpadkov se pri povzročiteljih komunalnih odpadkov izvaja s:

– specialnim komunalnim vozilom (komunalno vozilo za prevzemanje odpadkov v zabojnikih volumna od 120 do 1.100 litrov in)

– specialnim komunalnim vozilom (nakladalcem za prevzemanje odpadkov v zabojnikih volumna od 3,0 do 10,0 m³).

(4) Zbiranje odpadkov v zbiralnicah ločenih frakcij je osnovna tehnologija ločenega zbiranja odpadkov po geografsko zaključenih skupinah uporabnikov. Primerna je za strnjeno naseljena območja in za ločeno zbiranje odpadkov na redkeje poseljenih območjih. Zbiralnice ločenih frakcij so lahko stacionarne ali premične. Stacionarne zbiralnice ločenih frakcij se uporabljajo za stalno zbiranje nenevarnih ločenih frakcij komunalnih odpadkov, premične pa za občasno zbiranje nevarnih frakcij komunalnih odpadkov iz gospodinjstev.

Zbiranje – prevzem odpadkov v zbiralnicah ločenih frakcij se izvaja s specialnim komunalnim vozilom (komunalnim vozilom za prevzemanje odpadkov v klasičnih zabojnikih volumna od 120 do 1.100 litrov).

(5) Akcija zbiranja odpadkov je tehnologija enkratnega zbiranja odpadkov, ki lahko temelji na tehnologiji zbiranja »od vrat do vrat« ali premični zbiralnici ločenih frakcij. Akcije se lahko izvajajo na klic ali pa so datumsko natančno načrtovane za posamezno poselitveno območje s koledarjem zbiranja komunalnih odpadkov. Tehnologija akcije zbiranja odpadkov se uporablja za zbiranje večjih kosovnih odpadkov in zbiranje nevarnih frakcij komunalnih odpadkov.

(6) Zbiranje – prevzem odpadkov v akcijah zbiranja odpadkov se izvaja s:

– specialnim komunalnim vozilom (nakladalcem za prevzemanje odpadkov v zabojnikih volumna od 3,0 do 10,0 m³)

– specialnim komunalnim vozilom (abrol nakladalcem, opremljenim z mehansko roko in zvezdo za nakladanje odpadkov) in

– premično zbiralnico nevarnih odpadkov.

(7) Zbiranje odpadkov v zbirnem centru je tehnologija zbiranja vseh vrst odpadkov in tistih vrst odpadkov, ki jih ni mogoče reciklirati ali kako drugače predelati ali obdelati in je edina možna končna oskrba odlaganje na odlagališčih. Uporabnik sam pripelje odpadke v zbirni center in jih razvrsti v ustrezno označene zabojnike.

(1) V skladu s predpisi s področja varstva okolja je obvezno ločevanje odpadkov na izvoru – pri uporabnikih.

(2) Izvajalec javne službe v okviru javne službe zbiranja komunalnih odpadkov in oddajanja v nadaljnje ravnanje skladno s hierarhijo ravnanja z odpadki zagotavlja:

1. zbiranje komunalnih odpadkov po sistemu od vrat do vrat,

2. zbiranje kosovnih odpadkov na poziv uporabnika,

3. zbiranje komunalnih odpadkov v zbiralnicah in premičnih zbiralnicah,

4. zbiranje odpadkov v zbirnem centru,

5. predhodno razvrščanje in predhodno skladiščenje zbranih odpadkov v zbirnem centru,

6. izvajanje sortirne analize mešanih komunalnih odpadkov,

7. oddajanje zbranih odpadkov v nadaljnje ravnanje,

8. ozaveščanje in obveščanje uporabnikov.

(1) Dinamike prevzemanja posameznih vrst odpadkov so odvisne od vrste odpadka (glede na materialno strukturo, biorazgradljivost, nevarne sestavine odpadkov …) ter nastajajoče količine za racionalni prevoz s predvidenim prevoznim sredstvom, in sicer:

Vrsta komunalnega odpadka	Minimalno število (frekvenca) odvozov
– mešani komunalni odpadki	1 x štiri tedne (individualni objekti) 1 x dva tedna (večstanovanjski objekti)
– odpadna mešana embalaža	1 x dva tedna
– biorazgradljivi odpadki	1 x teden (od 1. aprila do 30. novembra) 1 x dva tedna (od 1. decembra do 31. marca)
– steklena embalaža	1 x dva meseca
– papirna in kartonska embalaža	1 x dva meseca
– nevarni odpadki	1 x letno
– kosovni odpadki	1 x letno na podlagi naročila uporabnika

(2) Navedene dinamike odvozov so osnovne oziroma izhodiščne frekvence. Za posamezne strukture povzročiteljev so lahko tudi drugačne frekvence (na podlagi dogovora med povzročiteljem odpadkov in izvajalcem).

(3) Na podlagi frekvenc odvozov se izdela letni terminski plan oziroma koledar odvozov odpadkov, ki ga povzročitelji odpadkov prejmejo najkasneje do 31. decembra za naslednje koledarsko leto.

(4) Obratovanje zbirnega centra je vsak delovnik med ponedeljkom in petkom ter ob sobotah v skladu s poslovnim časom.

(1) Zbiranje odpadkov na skupnih odjemnih mestih je osnovni način ločenega zbiranja odpadkov po geografsko zaključenih skupinah uporabnikov in pri večstanovanjskih objektih. Primerna je za strnjeno naseljena območja (večstanovanjski objekti) in za ločeno zbiranje odpadkov na redkeje poseljenih območjih.

(2) Na zbiralnicah ločenih frakcij se zagotavlja prevzem naslednjih ločenih frakcij:

– papir in drobna lepenka, embalaža iz papirja ali lepenke,

– embalaža iz stekla,

– mešana embalaža iz plastike, kovin in sestavljenih materialov,

– biorazgradljivih odpadkov (v strnjeno naseljenih območjih večstanovanjskih objektov) in

– ostanek mešanih komunalnih odpadkov.

(3) Zbiralnice ločenih frakcij so urejena prevzemna mesta, velikosti 6 m x 1,5 m, oziroma 3 m x 3 m, odvisno od variante postavitve zabojnikov in števila uporabnikov. Prevzemna mesta so utrjena z betonom in od ostalega zemljišča ločena z robniki ter ograjena z ograjo in nameščeno ključavnico.

(4) Zabojniki na zbiralnicah morajo biti opremljeni z navodili kaj vanje sodi in kaj ne, podrobneje pa o tem izvajalec uporabnike obvešča v okviru obveščanja in izobraževanja.

(1) Prevzemanje in odvoz kosovnih odpadkov iz gospodinjstev se izvaja po sistemu »od vrat do vrat«, 1-krat letno na klic, brezplačno do količine 5 m³.

(2) Prevzemna mesta kosovnih odpadkov so ista, kot so prevzemna mesta za prevzemanje mešanih komunalnih odpadkov (velja za individualna gospodinjstva).

(3) Gospodinjstva v večstanovanjskih stavbah zbirajo kosovne odpadke v nastavljenih kontejnerjih ali na prevzemnih mestih ostalih odpadkov v skladu s dogovorom ob naročilu.

(4) Povzročitelji morajo kosovne odpadke odložiti na prevzemno mesto ali jih odložiti v kontejner, na dan njihovega prevzemanja, do 6.00 ure zjutraj v skladu s dogovorom ob naročilu.

(5) V primeru, da so na prevzemnem mestu odpadki, ki niso kosovni odpadki, jih izvajalec ni dolžan prevzeti. Če izvajalec ne prevzame odpadkov, ki niso kosovni odpadki, jih mora povzročitelj odstraniti s prevzemnega mesta v 24 urah, po določenem terminu za zbiranje kosovnih odpadkov.

(6) Povzročitelji lahko kosovne odpadke tudi sami pripeljejo in prepustijo v zbirnem centru.

(1) Izvajalec najmanj enkrat letno s posebno prilagojeno in opremljeno premično zbiralnico, organizira akcijo zbiranja nevarnih odpadkov iz gospodinjstev.

(2) O terminu, načinu in lokacijah zbiranja nevarnih odpadkov mora izvajalec uporabnike z obvestilom, ki ga objavi na krajevno običajen način, obvestiti najmanj 14 dni pred zbiranjem.

(3) Uporabniki iz gospodinjstev lahko nevarne odpadke v manjših količinah oddajo tudi v zbirnem centru.

(4) Prevzemanje nevarnih frakcij s premično zbiralnico se organizira na prevzemnih mestih, ki so skupna za več gospodinjstev.

(1) Izvajalec izvaja pranje zabojnikov za zbiranje biorazgradljivih odpadkov v okviru storitev javne službe zbiranja biorazgradljivih odpadkov.

(2) Pranje se izvaja 1-krat letno, in sicer v poletnih mesecih koledarskega leta.

(3) Izvajalec izvaja pranje zabojnikov z opremo, ki omogoča pranje zabojnika na mestu prevzemanja odpadkov ter pri tem ne vpliva na bivalno okolje. Odplake, ki nastanejo pri čistilnem procesu, mora zajeti in z njimi ravnati v skladu z veljavno zakonodajo.

(4) O terminu pranja zabojnikov za zbiranje biorazgradljivih razgradljivih odpadkov bodo povzročitelji obveščeni vsaj 14 dni pred njihovim pranjem.

(5) Vsak povzročitelj mora skrbeti za čistočo in urejenost zabojnikov in svojega odjemnega mesta.

(1) V tipskih vrečkah izvajalca se zagotavlja zbiranje mešanih komunalnih odpadkov, mešane embalaže. Pogoje za zbiranje določata odlok in ta pravilnik.

(2) Zbiranje mešanih komunalnih odpadkov in mešane embalaže v tipskih vrečkah je lahko redno (kot embalaža za zbiranje teh odpadkov) in izredno (ob povečanih količinah teh odpadkov).

(3) V primeru rednega zbiranja mešanih komunalnih odpadkov, mešane embalaže dostavo vrečk zagotavlja izvajalec, enkrat letno, na podlagi seznama strank (povzročiteljev odpadkov), ki te odpadke zbirajo v tipskih vrečkah. Dostava vrečk se zagotavlja brez predhodne najave povzročitelja odpadkov in ni posebej plačljiva.

(4) V primeru izrednega zbiranja mešanih komunalnih odpadkov in mešane embalaže, si povzročitelji lahko zagotovijo tipske vrečke, tako, da:

– jih sami dvignejo na sedežu podjetja izvajalca v Slovenskih Konjicah, Celjska cesta 3 ali na lokaciji Centra za ravnanje z odpadki, Prežigal 9, Slovenske Konjice

– dostavo naročijo po telefonu: 03/7580470 ali

– sporočijo po e-pošti: jkp.konjice@siol.net.

Dodatne tipske vrečke za zbiranje mešanih komunalnih odpadkov in mešane embalaže so plačljive (v ceno je vključen nabavni strošek vrečke, strošek dostave ter odstranjevanje odpadkov).

(1) Organizatorji prireditev na prostem, na katerih potekajo dejavnosti organizatorja ali udeležencev, pri katerih nastajajo odpadki, morajo najmanj 8 dni pred prireditvijo o tem obvestiti izvajalca. Pri prijavljanju prireditve morajo predložiti načrt prireditvenega prostora, v katerem je razvidno, da bo zagotovil zbirno mesto z ustreznimi posodami za ločeno zbiranje odpadkov, skladno s Tehničnim pravilnikom.

(2) Velikost in število ustrezno označenih zabojnikov ali vrečk določi in zagotovi izvajalec izkustveno glede na vrsto prireditve in na pričakovano število udeležencev. Ne glede na to je minimalna količina odpadkov, za katere izvajalec zagotavlja storitev, 240 litrov za posamezno frakcijo, ki jo je obvezno zbirati ločeno na izvoru nastanka odpadka skladno s Tehničnim pravilnikom.

(3) Za prireditve s strežbo hrane in pijače je organizator dolžan sam poskrbeti za ustrezno ravnanje z biorazgradljivimi odpadki iz dejavnosti gostinstva skladno s predpisi, ki urejajo to frakcijo odpadkov.

(4) Organizator prireditve mora po koncu prireditve vse zbrane odpadke, razen biorazgradljivih kuhinjskih odpadkov, predati izvajalcu.

(5) Stroške najema zabojnikov in prevzema odpadkov nosi organizator prireditve.

(6) Organizatorji čistilnih akcij in sponzorji oziroma financerji čistilne akcije morajo v primeru, če bo izvajalec sodeloval pri izvedbi čistilne akcije, najmanj 8 dni pred načrtovano akcijo z izvajalcem skleniti dogovor o poteku akcije, načinu obdelave in odstranjevanja odpadkov ter predvidenih stroških in plačniku stroškov. Stroški čistilne akcije ne smejo bremeniti stroškov gospodarskih javnih služb s področja ravnanja z odpadki.

(7) Izvajalci dejavnosti na začasnih prodajnih mestih si morajo v obdobju izvajanja dejavnosti priskrbeti posode oziroma vreče glede na vrsto dejavnosti, ki jo izvajajo.

Investitorji oziroma izvajalci novogradenj ali obnov so tudi uporabniki po tem Tehničnem pravilniku, kar pomeni, da izvajalec storitev javne službe za potrebe delovanja gradbišča priskrbi potrebno opremo za zbiranje komunalnih odpadkov. Investitor oziroma izvajalec novogradnje ali obnove mora izvajalcu storitev javne službe pred pričetkom gradnje sporočiti podatke o potrebah po opremi za zbiranje odpadkov.

(1) Cene storitev javne službe se oblikujejo v skladu z določili veljavnega predpisa o oblikovanju cen storitev obveznih gospodarskih javnih služb varstva okolja.

(2) Predlog za oblikovanje cen pripravi izvajalec, potrdi pa pristojni organ občine.

(3) Ceno opravljanja storitve javne službe so dolžni plačevati vsi povzročitelji.

(4) Cena opravljanja storitev javne službe se obračuna na podlagi opravljenih storitev. Izvajalec za uporabnike najmanj enkrat letno ugotavlja dejansko količino opravljenih storitev.

(1) Uporabnik se lahko pritoži na izvajanje storitve in sicer na pravilnost in/ali pravočasnost opravljene storitve. Reklamacijo lahko poda po telefonu, osebno pri pristojni osebi na sedežu ali poslovni enoti izvajalca in pisno po klasični ali elektronski pošti.

(2) O vsaki pritožbi pristojna oseba napiše uradni zaznamek, v katerem zapiše predmet pritožbe ter dogovorjeno rešitev, oziroma ali sta z uporabnikom razrešila predmet pritožbe. Uradni zaznamek oziroma povratna informacija o rešitvi pritožbe se posreduje uporabniku na njegovo izrecno zahtevo.

(3) V primeru, če uporabnik ocenjuje, da njegova pritožba ni bila ustrezno rešena, naslovi pisno pritožbo z natančnimi podatki o predmetu pritožbe na sedež izvajalca. Izvajalec pisno odloči o reklamaciji v roku 15 dni od datuma prejema reklamacije.

(4) V primeru, če se pritožba uporabnika nanaša na določitev prevzemnega mesta, skladno z Odlokom in določili tega Pravilnika, izvajalec posreduje pritožbo uporabnika in svoj predlog rešitve z utemeljitvijo v odločanje in dokončno določitev prevzemnega mesta pristojnemu organu občinske uprave.

(5) Uporabnik lahko poda pisni ugovor na izdani račun (reklamacija računa) v 8 dneh od dneva prejema računa. Vloženi ugovor ne vpliva na zapadlost računa. V primeru, če se ugovor nanaša na obračun storitev in izvajalec v postopku reševanja ugovora ugotovi, da je le-ta utemeljen, izstavi uporabniku dobropis v znesku, ki predstavlja vrednost utemeljenega ugovora. V primeru, če se ugovor nanaša na podatke, ki so podlaga za obračun storitev obdelave mešanih komunalnih odpadkov ali odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanje komunalnih odpadkov, izvajalec odstopi reševanje ugovora izvajalcu storitev obdelave mešanih komunalnih odpadkov ali izvajalcu storitev odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov.

V primeru neplačil se izterjava vrši v skladu z zakonom.

(1) Vizualno kontrolo, z namenom ugotavljanja ustreznosti vsebine odpadkov v zabojnikih ali vrečah, izvaja izvajalec na prevzemnih mestih in v zbirnem centru.

(2) Na prevzemnih mestih izvajalec preverja ustreznost vsebine odpadkov v zabojnikih ali vrečah. V primeru, da so odpadki nepravilno zbrani nalepi izvajalec nalepko »NEPRAVILNO ZBRANI ODPADKI«. Povzročitelj mora vsebino ustrezno ločiti in oddati pri naslednjem odvozu.

(3) Svetovalni nadzor se izvaja mesečno pri naključno izbranih prevzemnih mestih in na prevzemnih mestih, ki so že prejela nalepko o neustrezno zbranih odpadkih.

(4) V primeru, da se pri ponovnem preverjanju ugotovi nepravilnost vsebine odpadkov v zabojniku ali vreči, se primer preda inšpekcijskemu nadzoru.

Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Tehnični pravilnik o zbiranju in prevozu komunalnih odpadkov v Občini Slovenske Konjice (Uradni list RS, št. 46/14).

(1) Izvajalec mora zagotoviti izvajanje določb tega pravilnika najkasneje do 15. 7. 2019.

(2) Izvajalec opremi prevzemna mesta z zabojniki v skladu s prvim odstavkom 7.b člena in prvim odstavkom 7.d člena ob prvi menjavi zabojnika oziroma najpozneje do 31. decembra 2025.

Tehnični pravilnik se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Uradni list RS, št. 67/2018 z dne 19. 10. 2018

3302. Tehnični pravilnik o zbiranju in prevozu komunalnih odpadkov v Občini Slovenske Konjice, stran 10287.