Na podlagi 58. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP (106/10 – popr.), 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 35/13, 76/14 – odl. in 61/17 – ZUreP-2), Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Kamnik (Uradni list RS, št. 86/15 in 70/17) in 17. člena Statuta Občine Kamnik (Uradni list RS, št. 50/15 in 20/17) je Občinski svet Občine Kamnik na 26. seji dne 10. 10. 2018 sprejel
o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje KA-133 Novi trg
(1) S tem odlokom se skladno z Odlokom o občinskem prostorskem načrtu Občine Kamnik (Uradni list RS, št. 86/15, 70/17) sprejme Občinski podrobni prostorski načrt za enoto urejanja prostora KA-133 Novi trg (v nadaljnjem besedilu: OPPN).
(2) OPPN je izdelala družba OSA arhitekti d.o.o., Strma ulica 13, 2000 Maribor s številko projekta 16-204, september 2018.
(1) S tem odlokom se določa ureditveno območje OPPN, umestitev načrtovane ureditve v prostor, zasnove projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, rešitve in ukrepe za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave, rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, etapnost izvedbe prostorske ureditve, odstopanja od načrtovanih rešitev ter obveznosti investitorja.
(2) Sestavni deli OPPN so odlok, grafični del in priloge.
(3) Grafične priloge odloka so:
1. Pregledna karta s prikazom območja obdelave | M 1: 1000 |
2. Izsek iz Občinskega podrobnega načrta Občine Kamnik | M 1: 5000 |
3. Meja območja obdelave z obstoječim parcelnim stanjem | M 1: 500 |
4. Ureditveno zakoličbena situacija | M 1: 500 |
5. Situacija prometne ureditve | M 1: 500 |
6. Situacija komunalne in energetske infrastrukture | M 1: 500 |
7. Načrt parcelacije z zakoličbo objektov | M 1: 500 |
8. Karakteristični prerezi | M 1: 500 |
II. NAČRTOVANE PROSTORSKE UREDITVE
(načrtovane prostorske ureditve)
(1) S tem OPPN se načrtujejo ureditve povezane s stanovanjsko gradnjo v območju Novi trg, v enoti urejanja prostora KA-133.
(2) Predvidene so naslednje ureditve:
1. gradnja enostanovanjskih stavb,
2. gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov za lastne potrebe,
3. ureditev zelenih in drugih površin,
4. ureditev gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra z ureditvijo dovozne ceste.
(1) Območje OPPN je določeno s tehničnimi elementi, ki omogočajo prenos novih mej parcel v naravo. Koordinate tehničnih elementov so priložene v prikazu območja OPPN z načrtom parcelacije.
(2) Območje OPPN obsega zemljišča s parcelnimi številkami 1056/60, 1056/61, 1056/45, 1056/46, 1056/47, 1056/48, 1056/49, 1056/50, 1056/51, 1056/52, 1056/53, 1061/2, 1056/68, 1056/69, 1064/22, 1064/25, 1056/38, 1064/23, 1064/7, 1064/6, 1064/4, 1056/36, 1056/63, 1056/62, 1056/54, 1056/56, 1056/58, 1056/59, 1056/57, 1056/55, 1056/64, 1056/37, 1056/65, 1064/16, 1056/66, 1064/17, 1064/19, 1064/24, 1064/26, 1064/20, 1056/67, 1064/21, 1056/40, 1479/2, 1058/14, 1058/15, vsa v k.o. 1911 Kamnik.
(3) Območje OPPN meri 1.67 ha.
(4) Ureditve, navedene v 3. členu tega odloka, obsegajo tudi okoliška zemljišča in dele zemljišč, na katerih se izvede potrebna komunalna in energetska infrastruktura.
V območju OPPN je opredeljena naslednja raba zemljišč: zemljišča za gradnjo stanovanjskih stavb s pripadajočimi objekti in funkcionalnim zemljiščem, zemljišča za dostopne ceste. Namenska raba zemljišč dostopnih cest na območju OPPN se opredeli za prometno infrastrukturo, zemljišča za gospodarske javne infrastrukture in grajeno javno dobro.
IV. POGOJI GLEDE NAMEMBNOSTI POSEGOV V PROSTOR, NJIHOVE LEGE, VELIKOSTI IN OBLIKOVANJA
V območju OPPN so predvideni objekti skladno s podrobnejšo namensko rabo – območje centralnih dejavnosti, kot je definirana v tabeli v 186. členu Odloka o OPN Občine Kamnik (Uradni list RS, št. 86/15, 70/17).
(pogoji za urbanistično in arhitekturno oblikovanje)
(1) Lega predvidenih objektov je določena z območjem pozidave ter je razvidna iz grafične priloge. Na zemljiščih, kjer je predpisana gradbena linija se morajo objekti locirati tako, da se s celotno fasado poravnajo s prikazano gradbeno linijo.
(2) Višinska kota objekta je določena s koto neposredne okolice objekta. Višinska kota 0,0 zunanje ureditve ob objektih lahko od višinske kote uvoza na zemljišče iz javne ceste odstopa največ za +–20 cm, razen pri objektih št. 1, 2, 3 in 7, kjer se kot kota 0,00 zunanje ureditve šteje kota zunanje ureditve na nivoju pritličja nad polvkopano kletjo. V naštetih primerih je lahko višinska kota 0,00 dvignjena nad koto uvoza na zemljišče iz javne ceste največ za 3,5 m.
(3) Predvideni tlorisni gabariti objektov so prikazani v grafični prilogi odloka.
(4) Dimenzije posameznih objektov (stavba, nadstrešnica, garaža) se lahko od prikazanih razlikujejo za +–1m.
(5) Etažnost: max. K+P+M ali K+P+1. Skupna višina objekta, merjena od kote zunanje ureditve ob objektu, ne sme presegati 9 m. Objekti se lahko izvedejo tudi brez kleti.
(6) Strehe objektov morajo biti dvokapne z napuščem. Smer slemena je določena v grafični prilogi – karta št. 4. Naklon strešine mora biti med 33 in 37 stopinj.
(7) Na strehi je možno izvesti strešna okna v ravnini strehe, frčade, terase in druge oblike odpiranja strehe, ki pa ne smejo biti višje od slemena strehe in morajo biti na posamezni strehi oblikovno usklajene. Dolžina frčad oziroma odprtin na strehi (ne velja za okna v strešini) ne sme presegati 1/3 dolžine strehe v horizontalni smeri.
(8) Dozidave objektov morajo biti z osnovnim objektom oblikovno usklajene. Streha se izvede v enakem naklonu kot je izvedena strešina osnovnega objekta ali kot ravna streha.
(9) Sončni zbiralniki oziroma sončne elektrarne ne smejo presegati slemena streh in morajo biti postavljeni vzporedno s strešino.
(10) Vsi objekti na posamezni parceli objekta morajo biti medsebojno oblikovno usklajeni.
(11) Fasade objektov morajo biti barvane v belo, ali v spektru različnih zemeljskih barv, poševne strehe se izvedejo v sivi do grafitno sivi barvi.
(12) Fasade objektov ob cesti Novi trg (št. 4, 5, 10, 11, 12, 13, 14) morajo biti v enotni barvi: svetlo siva RAL 9003 ali bela. Stavbno pohištvo mora biti v beli ali temno sivi barvi. Strešine objektov morajo biti temno sive RAL 7016.
(13) Svetle pločevinaste kritine, ki ne oksidirajo in imajo močan odsev, glazirane svetle, pločevinaste in prosojne barvaste kritine ter kritine s trajno odbojnim svetlobnim učinkom niso dopustne.
(14) Odmiki stanovanjskih objektov od sosednjih zemljišč morajo znašati minimalno 4 m, manjši odmik je možen ob soglasju lastnika sosednjega zemljišča ter ob izpolnjevanju tehničnih pogojev požarne varnosti pred širjenjem požara na sosednje objekte.
(15) Stanovanjski objekti morajo biti od ceste in pločnika odmaknjeni minimalno 5,00 m.
(nezahtevni in enostavni objekti ter vzdrževalna dela v javno korist)
(1) Na območju OPPN je po predpisih, ki urejajo gradnjo objektov glede na zahtevnost, dovoljena postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov ter je mogoče opravljanje del, ki se štejejo za redna vzdrževalna dela in investicijska vzdrževalna dela.
(2) Gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov je možna le, če v sklopu osnovnega objekta funkcije pomožnega objekta ni moč zagotoviti in če so upoštevani pogoji, ki veljajo tudi za ostale novogradnje tako glede lokacijskih kot oblikovalskih pogojev, in sicer:
– skupna zazidanost zemljišča ne sme presegati 40% površine,
– gradnja garaže je možna v okviru gabarita osnovnega objekta ali kot pomožnega objekta ob objektu v okviru gabarita, prikazanega v grafični prilogi, označenega s črko G, z upoštevanjem toleranc +–1 m,
– gradnja nadstrešnice za vozila je možna ob objektu v okviru gabarita, prikazanega v grafični prilogi, označenega s črko N ali črko G, z upoštevanjem toleranc +–1m. V okviru gabarita nadstrešnice je možna tudi izvedba ostalih pomožnih objektov, kot so npr.: lopa, drvarnica, kolesarnica ipd,
– fasade nezahtevnih in pomožnih objektov bodo barvane v barvo, ki je skladna z barvo osnovnega objekta,
– lahke montažne (plastične, pločevinaste, platnene) garaže niso dopustne in
– nezahtevni in enostavni objekti imajo lahko ravno streho ali enokapnico, zakrito z atiko – izgled ravne strehe.
(3) Dovoljena je postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov v skladu s prilogo 1. Odloka o Občinskem prostorskem načrtu Občine Kamnik: 'Dopustni nezahtevni in enostavni objekti' – kolona CU.
(4) Nezahtevni in enostavni objekti naj bodo od meje s sosednjo zemljiško parcelo odmaknjeni minimalno 1,5 m. Bližje ali na parcelno mejo so lahko postavljeni le s soglasjem lastnika zemljiške parcele, na katero mejijo.
(5) Gradnja medsosedskih ograj je dopustna do višine 1,50 m. Ograja sme biti postavljena največ do meje zemljiške parcele na kateri se gradi, vendar tako, da se z ograjo ne posega na sosednje zemljišče. Višina ograj ob cesti ne sme ovirati prometa ali zakrivati prometnih znakov in signalizacije. Od roba ceste ali pločnika mora biti oddaljena najmanj 1 m. Postavljena je lahko na betonski zidec do višine 50 cm. Njena skupna višina ne sme presegati 150 cm, razen v križišču, kjer v preglednem trikotniku ceste ne sme biti višja od 0,7 m, merjeno od niveleta vozišča ceste. Čez dovozne priključke se ne dovoli zgraditi vrat, oziroma morajo biti od roba vozišča oddaljena najmanj 5,0 m.
(6) Če se ograja postavlja na betonskem zidcu za premagovanje višinske razlike v terenu, velja, da se njena višina meri od višine terena na višji strani ograje. Podporni zid se ne šteje v predpisano višino ograje in se ne šteje kot del ograje v smislu pogojev oblikovanja, razen če se postavlja ob cesti. Če se postavlja ob cesti je zaradi vidnostnih trikotnikov potrebna omejitev absolutne višine in je merodajna njegova skupna višina z ograjo, merjena od nivelete vozišča ceste. Oporni zid mora biti od roba ceste ali pločnika odmaknjen vsaj 1 m.
(7) Postavitev ograj in drugih objektov v križiščih ne sme segati v območje preglednega trikotnika ali segati v območje javnih prometnih in zelenih površin.
(8) Poleg rednih vzdrževalnih del in investicijskih vzdrževalnih del so dovoljene tudi:
– rekonstrukcije objektov in naprav,
– sprememba namembnosti v okviru namembnosti, kot je definirana v OPN Kamnik za območja CU.
(9) Na območju OPPN se lahko izvajajo vsa vzdrževalna dela v javno korist skladno s predpisi, ki urejajo javno infrastrukturo.
(velikost, urejanje in oblikovanje zelenih površin)
(1) Zelenice in vrtovi se nahajajo v okviru predvidenih zemljiških parcel. Za zasaditev zelenih površin naj se uporabljajo avtohtone nealergene travne, grmovne in drevesne vrste.
(2) Zasajene rastline ne smejo segati na sosednja zemljišča. Višina rastja ne sme presegati vrednosti oddaljenosti stebla od parcelne meje s sosednjim zemljiščem, povečane za 1 m. Odstopanja od navedenih določil so možna s soglasjem lastnika sosednjega zemljišča.
(3) Ograje okoli stanovanjskih stavb so lahko polne, lesene, kovinske, žičnate, obsajene z zelenjem. Ograje ne smejo posegati v območje javnih prometnih in zelenih površin. Višina in izvedba ograj ob priključkih dovoznih poti na glavno cesto mora biti takšna, da omogoča preglednost v križišču in varno priključevanje.
(4) V centralnem delu območja obdelave se uredi javno otroško igrišče in ekološki otok. Lokacija je razvidna iz grafičnih prilog odloku.
V. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV PROMETNE, ENERGETSKE, VODOVODNE IN DRUGE KOMUNALNE INFRASTRUKTURE TER OBVEZNOST PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NANJO IN GRAJENO JAVNO DOBRO
(skupne določbe o gospodarski javni infrastrukturi in grajenem javnem dobrem)
(1) Vsa gospodarska javna infrastruktura mora biti zgrajena v skladu z veljavnimi zakoni, tehničnimi normativi, standardi in pravili stroke.
(2) Gradnja objektov (razen objektov gospodarske javne infrastrukture) je dopustna samo na komunalno opremljenih stavbnih zemljiščih.
(3) Stavbna zemljišča za gradnjo objektov so komunalno opremljena, če imajo zagotovljeno oskrbo s pitno vodo, odvajanje odpadne vode, priključitev na elektroenergetsko omrežje in dostop do javne ceste ter organiziran odvoz odpadkov.
(4) Če objekti ne potrebujejo vse v prvem odstavku tega člena navedene komunalne opreme, se komunalna oprema določi v postopku za pridobitev gradbenega dovoljenja glede na namen objektov.
(5) Omrežja javne gospodarske infrastrukture se na javnih cestah praviloma umeščajo zunaj vozišča. Če to ni mogoče, se omrežja locirajo tako, da so pokrovi jaškov zunaj kolesnic vozil.
(1) Pri projektiranju prometne ureditve na območju se mora upoštevati Odlok o občinskih cestah (Uradni list RS, št. 50/15, 20/17), Pravilnik o projektiranju cest (Uradni list RS, št. 91/05, 26/06, 109/10) in Odlok o občinskem prostorskem načrtu Občine Kamnik (Uradni list RS, št. 86/15, 70/17).
(2) Območje OPPN za območje KA-133 Novi trg ob zahodnem delu posega v varovalni pas lokalne ceste LC 160020 Kamnik–Zg. Palovče–Vranja Peč–Velika Lašna–Vaseno in pločnika, ki poteka vzporedno z lokalno cesto. Stanovanjski objekti, majhne stavbe in pomožni objekti morajo biti od obstoječega pločnika (kocke) ob lokalni cesti oddaljeni najmanj 5,00 m, ograje in podporni zid pa najmanj 1,00 m od roba pločnika.
(3) Območje OPPN se prometno navezuje na lokalno cesto LC 160020 Kamnik–Zg. Palovče–Vranja Peč–Velika Lašna–Vaseno. Dostop in dovoz na severnem delu območja je že zgrajen in se ne spreminja. Predvidena dovozna cesta na južnem delu obravnavanega območja je široka 5,00 m in opremljena s cestnimi robniki, enostranskim hodnikom za pešce širine 1,50 m ter javno razsvetljavo.
(4) Cesta je na koncu opremljena z obračališčem za osebna vozila, urgentna gasilska in reševalna vozila in vozila javnih služb ter dostavnih vozil, v skladu s pravilnikom, ki določa projektiranje cest (Uradni list RS, št. 91/05, 26/06 in 109/10 – ZCes-1.
(5) Dovozna cesta, ki je hkrati tudi intervencijska cesta, mora biti načrtovana za 10 ton osne obremenitve.
(6) Primarne peš površine, parkirni prostori ter pločnik za pešce morajo biti urejeni tako, da so dostopni tudi funkcionalno oviranim osebam.
(7) Vsak objekt mora imeti na parceli zagotovljen urejen in varen dovozni priključek na javno cesto.
(8) Parkirne in manipulativne površine morajo biti z ustreznimi odmiki fizično ločene od ceste.
(9) Obstoječa krožna cesta v severnem delu območja je urejena kot enosmerna (vozni pas širine 3,5 m) s površino za pešce in kolesarje (1,5 m). Novo predvidena cesta v južnem delu območja se izvede kot dvosmerna cesta v širini 5 m (1 x vozni pas širine 3,5 m in površina za pešce ter izogibanje v širini 1,5 m).
(10) Ob obstoječi občinski cesti se izvede 5 parkirnih mest za vzdolžno parkiranje.
(11) Cestno omrežje se ustrezno protiprašno uredi.
(1) Parkirne in odstavne površine na območju lastniških parcel so lahko v asfaltni izvedbi ali v tlaku po izbiri investitorja.
(2) Za potrebe parkiranja stanovalcev se na vsakem zemljišču izvedeta vsaj 2 parkirni mesti na stanovanjsko enoto. Pred objekti je predvidena utrjena površina, namenjena ureditvi parkirnih mest. Najmanjši odmik od prometnih površin je 1,50 m. Manipulacijske površine na zemljišču objektov morajo biti izvedene in urejene tako, da je omogočeno čelno vključevanje vozil na cesto.
(3) Potrebno število parkirnih mest za stanovalce in obiskovalce se določi v skladu s tabelo (1) v 141. členu OPN Kamnik (Uradni list RS, št. 86/15, 70/17).
(1) Upoštevati se mora Odlok o oskrbi s pitno vodo v Občini Kamnik (Uradni list RS, št. 55/09), Pravilnik o tehnični izvedbi in uporabi objektov in naprav javnih vodovodov (Uradni list RS, št. 20/05), Uredbo o oskrbi s pitno vodo (Uradni list RS, št. 88/12) in Odlok o občinskem prostorskem načrtu Občine Kamnik (Uradni list RS, št. 86/15, 70/17).
(2) Obstoječi objekti na obravnavanem območju se oskrbujejo s pitno vodo iz javnega vodovodnega sistema – DRENAŽNO ZAJETJE IVERJE. V sklopu komunalne ureditve območja B3 – Novi trg se je zgradil sekundarni povezovalni vod NL DN 100 vključno z vodovodnimi priključki na parcelo za vse stanovanjske objekte, ki so bili predvideni v projektu Komunalna ureditev, PGD 12/483, november 2013 APOLONIJ d.o.o., zato se morajo vsi novi objekti na severnem delu območja priključiti na javni vodovod v sklopu obstoječih priključkov na parcelah. Za novo predvidene stanovanjske hiše na južnem delu območja, ki še nimajo vodovodnih priključkov na parceli, se predvidi priključitev na vodovod PE DN 90 ali NL DN 250.
(3) Vsak objekt mora imeti svoj priključek na javni vodovod. Hišni priključek na javni vodovod mora biti izveden z zasunom, ki mora imeti vgradnjo garnituro. Hišni priključek mora biti iz PE-HD cevi premera DN 32.
(4) Vodovod se mora zgraditi v cestnem svetu tako, da bo možno vzdrževanje omrežja. Izven cestnega sveta lahko poteka vodovodno omrežje samo iz tehničnih razlogov, vendar mora biti na vsakem njegovem mestu možen dostop z mehanizacijo za potrebe obratovanja in vzdrževanja objektov in naprav.
(5) Za vse obstoječe in predvidene vodovodne objekte in naprave izven javnih površin (ceste, pločniki) je treba že v fazi določitve gradbenih parcel urediti služnostno pravico za potrebe izgradnje, obratovanja, vzdrževanja in nadzora vodovoda v korist vzdrževalca javnega vodovodnega sistema oziroma v korist Občine Kamnik.
(6) Na vseh prečkanjih načrtovanih ureditev z vodovodom se zagotovi ustrezna zaščita vodovodne cevi tako, da ne pride do poškodbe cevovoda v času gradnje in obratovanja načrtovanih ureditev.
(7) V sklopu predvidene gradnje se bodo na vodovodnem cevovodu izvedli nadzemni hidranti za zagotovitev požarne varnosti na zazidljivem območju.
(8) Vsak stanovanjski objekt mora imeti nameščen zunanji termo vodomerni jašek, vodomer, vodni filter in reducirni ventil.
(9) Pred izvedbo objektov 1, 4, 5, 10, 12, 13 in 14 je treba prestaviti obstoječ vodovod PE NL DN 250, Visoka cona. Trasa prestavljenega vodovoda poteka po zemljiščih 1064/22, 1056/69, 1479/2, 1058/14, 1058/15, vse k.o. Kamnik. Prestaviti je treba tudi obstoječi vodovod PE d 90, ki poteka po zemljišču parc. št. 1058/15, k. o. Kamnik.
(1) Pri projektiranju se mora upoštevati obstoječi kataster kanalizacije, Odlok o odvajanju in čiščenju komunalnih in padavinskih voda v Občini Kamnik (Uradni list RS, št. 64/09) in Odlok o občinskem prostorskem načrtu Občine Kamnik (Uradni list RS, št. 86/15, 70/17).
(2) Na južnem delu območja dva novo predvidena stanovanjska objekta ovirata oziroma posegata v varovalni pas javnega kanalizacijskega omrežja B DN 300, ki prečka obravnavano območje. Objekta morata biti od kanalizacije oddaljena najmanj 3,00 m. V kolikor lokacija objektov ovira kanalizacijo ali je odmik manjši od 3,00 m se mora predvideti prestavitev kanalizacije. Vse stroške načrtov in izvedbe nosi naročnik OPPN za območje KA-133 Novi trg.
(3) Predvideti se mora ločen sistem odvajanja komunalne odpadne vode iz objektov in padavinske vode iz objektov in parcel. Meteorne vode iz posameznih parcel se ponikajo na posameznih zemljiščih.
(4) Odvajanje komunalne odpadne vode iz obstoječih in predvidenih objektov na severnem delu območja se mora urediti preko obstoječih hišnih priključkov na parceli, ki so bili zgrajeni v sklopu Komunalne ureditve območja B3-Novi trg.
(5) Odvajanje komunalne odpadne vode iz stanovanjskih objektov na južnem delu območja se mora speljati preko skupnega sekundarnega voda v javno kanalizacijo B DN 300, ki na tem delu prečka obravnavano območje.
(6) Odvodnjavanje javno prometnih površin znotraj območja se mora speljati v skladu s predpisi v meteorni kanal, ki se je zgradil v sklopu komunalne ureditve B3-Novi trg, to je na severnem delu obravnavanega območja. Vode je potrebno pred vodenjem v meteorni kanal zadržati v ustrezno dimenzioniranem zadrževalniku.
(7) Načrtovani objekti morajo biti od javnih kanalizacijskih cevovodov odmaknjeni min. 3 m.
(1) Predviden poseg v prostor znotraj varovalnega pasu obstoječih elektroenergetskih vodov oziroma objektov, ki so v lasti in upravljanju Elektro Ljubljana d.d., je možen pod pogojem, da se zagotovi ustrezna zaščita oziroma po potrebi umik EE vodov skladno s tehničnimi normativi in standardi ter veljavno tipizacijo podjetja Elektro Ljubljana d.d. Pri tem je potrebno upoštevati zahteve Pravilnika o pogojih in omejitvah gradenj, uporabe objektov ter opravljanja dejavnosti v območju varovalnega pasu elektroenergetskih omrežij (Uradni list RS, št. 101/10 in 17/14 – EZ-1).
(2) Za napajanje območja je treba izvesti NN omrežje, ki se naveže na obstoječi TP.
(3) Med projektiranjem predvidenih objektov se mora investitor oziroma projektant seznaniti s točno lokacijo obstoječih elektroenergetskih vodov in naprav, katere je potrebno vrisati v situacijo komunalnih vodov. Podatke si mora pridobiti na Elektro Ljubljana.
(4) Po izdaji gradbenega dovoljenja in pred začetkom gradnje priključka je treba na osnovi 147. člena Energetskega zakona pridobiti soglasje za priključitev, v katerem bodo natančno določeni tehnični pogoji in parametri priklopa objektov na predmetno EE infrastrukturo.
(5) V primeru, da je gradnja načrtovanih objektov pogojena s predhodno preureditvijo, prestavitvijo oziroma nadomestitvijo obstoječe elektro energetske infrastrukture, ki je v lasti Elektra Ljubljana, je investitor dolžan naročiti in plačati vse stroške morebitne prestavitve ali predelave elektroenergetske infrastrukture, ki jih povzroča z omenjeno gradnjo. Funkcija prestavljene, preurejene in nadomeščene elektroenergetske infrastrukture tudi po izvedbi ostane enaka in kot taka ostane v lasti distributerja Elektro Ljubljana. Elektro Ljubljana si pridržuje pravico, da na račun investitorja opravi vsa dela, ki predstavljajo prestavitev, preureditev oziroma nadomestitev obstoječe elektroenergetske infrastrukture. Vsa medsebojna razmerja o načinu financiranja in izvedbi prestavitev, preureditev oziroma nadomestitev elektroenergetske infrastrukture investitor in Elektro Ljubljana dogovorita v posebni pogodbi.
(6) Za gradnjo objektov v varovalnih pasovih prenosnih in distribucijskih daljnovodov je treba pridobiti pisno soglasje izvajalca gospodarske javne službe oziroma pristojnega nosilca javnih pooblastil. Ne glede na navedeno pa je v varovalnih pasovih prenosnih in distribucijskih daljnovodov prepovedana gradnja nadzemnih objektov, v katerih se nahaja vnetljiv material in parkiranje vozil, ki prevažajo vnetljive, gorljive in eksplozivne materiale.
(7) Vso elektroenergetsko infrastrukturo (morebitne prestavitve vodov, ureditve mehanskih zaščit, novogradnje elektroenergetske infrastrukture) je potrebno projektno obdelati v skladu z določili tega odloka, veljavnimi tipizacijami distribucijskih podjetij, veljavnimi tehničnimi predpisi in standardi, ter pridobiti upravno dokumentacijo. Elektroenergetska infrastruktura mora biti obdelana v posebni mapi. V primeru prestavitve vodov mora biti kot soinvestitor naveden tudi Elektro Ljubljana d.d.
(8) Elektroenergetska infrastruktura v lasti upravljalca, ki je predvidena za demontažo, se odstrani šele po izgradnji ustrezne nadomestne elektroenergetske infrastrukture ter po podpisu pogodbe med investitorjem in upravljalcem distribucijskega omrežja o predaji le-te v osnovna sredstva upravljalca distribucijskega omrežja.
(9) Investitor objektov nosi vse stroške priključitve posameznega objekta na distribucijsko elektroenergetsko omrežje, ki so zajeti v predmetnem prostorskem aktu, skladno z določili tega odloka.
(telekomunikacijski vodi)
(1) Obstoječe TK omrežje je glede na pozidavo treba ustrezno zaščititi, prestaviti in razširiti na osnovi projektne rešitve. Stroške ogleda, izdelave projekta zaščite, prestavitve in izvedbe TK omrežja, zakoličbe, zaščite in prestavitve omrežja ter nadzora, krije investitor gradnje na območju OPPN.
(2) Za izgradnjo TK omrežja je potrebno pripraviti PGD projektno dokumentacijo, kjer se upošteva, da se do posameznih stanovanjskih stavb po zemljišču, ki je predvideno kot cesta, zgradi TK kabelska kanalizacija.
(3) Izvedba TK kabelske kanalizacije mora omogočiti ponudnikom TK storitev možnost priključka vseh objektov v zazidavi.
(1) Na območju se lahko izvede sekundarno plinovodno omrežje, ki se priklopi na obstoječe plinovodno omrežje delovnega tlaka 100 mbar, ki poteka v lokalni cesti LC 160020 Kamnik–Zg. Palovče–Vranja Peč–Velika Lašna–Vaseno.
(2) Ogrevanje objektov je možno na zemeljski plin, z alternativnimi viri ali kombinacija obeh.
(3) Pogoje in način priključevanja na omrežje zemeljskega plina določa lokalni predpis o načinu izvajanja lokalne gospodarske javne službe sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina in gospodarske javne službe dobave zemeljskega plina ter sistemska obratovalna navodila.
(4) V okviru komunalnega reda se plinovodno omrežje umesti v cestišče ob vodovodu z upoštevanjem predpisanih minimalnih odmikov, ki omogočajo ločeno gradnjo posameznih vodov.
VI. MERILA IN POGOJI ZA PARCELACIJO
(1) Parcelacija se izvede skladno s prikazom območja OPPN z načrtom parcel in tehničnimi elementi za prenos mej parcel v naravo v grafičnem delu OPPN. Predlagane površine parcel so evidenčne. Natančna oblika in površina novih zemljiških parcel se določi v upravnem postopku geodetske odmere.
(2) Med izvajanjem načrtovanih ureditev se meje parcel prilagodijo obstoječim lastniškim mejam in podatkom zemljiškega katastra v naravi, dejanskemu stanju katastrskih mej, če s tem bistveno ne spremenijo načrtovane ureditve. Pri prenosu parcel na teren se upošteva dejansko stanje.
VII. POGOJI CELOSTNEGA OHRANJANJA KULTURNE DEDIŠČINE, OHRANJANJA NARAVE, VARSTVA OKOLJA IN NARAVNIH DOBRIN, UPRAVLJANJA VODA, VAROVANJA LJUDI, OBRAMBE DRŽAVE TER VARSTVA PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI
(ohranjanje kulturne dediščine)
(1) Na območju urejanja ni registriranih enot kulturne dediščine, zato posebne rešitve in ukrepi za kulturno dediščino niso potrebni. Pridobitev kulturnovarstvenih pogojev in kulturnovarstvenega soglasja ni potrebna.
(2) Ne glede na prejšnjo točko pa velja ob vseh posegih v zemeljske plasti obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja/lastnika zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke. V primeru odkritja arheoloških ostalin, ki jim grozi nevarnost poškodovanja ali uničenja, lahko pristojni organ to zemljišče z izdajo odločbe določi za arheološko najdišče.
(3) Zaradi varstva arheoloških ostalin je potrebno pristojni osebi Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela, in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi.
Območje OPPN se ne nahaja na ekološko pomembnem območju.
(varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)
(1) Območje OPPN se nahaja v območju erozije s potrebnimi običajnimi zaščitnimi ukrepi.
(2) Možnost razlitja nevarnih snovi v času gradnje objekta se zmanjša na minimalno vrednost ob upoštevanju nadzora nad:
– tehnično usposobljenostjo vozil in gradbene mehanizacije,
– uporabo in skladiščenjem goriv ter motornih in strojnih olj,
– ravnanjem z odstranjenimi gradbenimi elementi z obstoječih utrjenih površin in objektov in
– ravnanjem z odpadno embalažo in ostanki gradbenih in drugih materialov.
(1) Območje OPPN se nahaja na področju, kjer je požarna ogroženost naravnega okolja zelo majhna. Pri načrtovanju in izvajanju opravil v naravnem okolju se morajo upoštevati ukrepi varstva pred požarom, s katerimi se zmanjšuje možnost za nastanek požara, zlasti pri uporabi odprtega ognja in drugih požarno nevarnih opravilih v naravnem okolju.
(2) Pri ravnanju s požarno nevarnimi snovmi, pri požarno nevarnih delih in opravilih ter pri požarno nevarnih napravah, se morajo upoštevati ukrepi varstva pred požarom za:
– zmanjšanje možnosti nastanka požara,
– zagotovitev učinkovitega in varnega reševanje ljudi, živali in premoženja ob požaru in
– zmanjšanje škode ob požaru.
(3) Načrtovane stanovanjske stavbe se uvrščajo med požarno manj zahtevne objekte po trenutno veljavnem Pravilniku o zasnovi in študiji požarne varnosti, ki velja do uveljavitve novih predpisov.
(4) Voda, potrebna za gašenje požara v stavbah bo zagotovljena z javnim hidrantnim omrežjem.
(5) Za omejitev širjenja požara so zagotovljeni minimalni odmiki 4,00 m enostanovanjskih stavb od mej in 8,00 m med stavbami. Pri objektih, kjer ta pogoj ni izpolnjen, mora biti ustrezno preprečevanje širjenja požara med objekti izkazano v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja. Eventualni dodatni ukrepi bodo opredeljeni v drugih načrtih, ki izkazujejo zanesljivost posameznega objekta. Stavbe morajo biti projektirane in grajene tako, da je ob požaru na voljo zadostno število ustrezno izvedenih evakuacijskih poti in izhodov na ustreznih lokacijah, ki omogočajo hiter in varen umik.
(6) Z namenom preprečitve širjenja požara na sosednje objekte morajo biti zagotovljeni potrebni odmiki od meje parcel in med objekti, oziroma potrebne protipožarne zaščite.
(7) Intervencija in dostava bosta zagotovljeni preko dostopne ceste, cestnega priključka na občinsko cesto in površin za ustavljanje vozil – parkiranje pred stanovanjskimi stavbami. Elementi cestnega priključka in dimenzioniranje nosilne konstrukcije ceste morajo zagotavljati prevoznost intervencijskim vozilom, komunalnemu 3-osnemu vozilu, gasilskemu vozilu ipd. Nosilnost cestnega ustroja mora omogočati prevoznost vozil z 10 t osne obremenitve.
(1) Posegi v tla se načrtujejo in izvajajo tako, da je prizadeta čim manjša površina tal. Pri gradnji se zagotovi gospodarno ravnanje s tlemi. Površine, ki so bile v času gradnje razgaljene, se ponovno zatravijo oziroma zasadijo.
(2) Pri gradnji se uporabljajo prevozna sredstva in gradbeni stroji, ki so tehnično brezhibni, in takšne vrste materialov, za katere obstajajo dokazila o neškodljivosti za okolje. Na prometnih in gradbenih površinah ter odlagališčih gradbenega materiala se omejijo in preprečijo emisije prahu. S teh površin se prepreči odtekanje vode v vodne površine in na kmetijske obdelovalne površine.
Območje OPPN se nahaja v območju III. stopnje varstva pred hrupom. Zagotoviti je potrebno vse ukrepe, da zakonsko opredeljene vrednosti ne bodo presežene. Pri posameznih virih prekomernega hrupa se nivo hrupa meri in izvede ustrezna protihrupna zaščita oziroma sanacija, v sklopu monitoringa, kot je določen v DGD.
Območje OPPN se nahaja v območju II. stopnje onesnaženosti.
Gradnja se organizira in izvaja tako, da se prepreči dodatno onesnaževanje zraka, na kar vplivajo izbira delovnih strojev in transportnih vozil ter vremenske razmere med gradnjo. Poskrbi se za:
– vlaženje materiala, nezaščitenih površin in prevoznih poti v vetrovnem in suhem vremenu,
– preprečevanje nekontroliranega raznosa gradbenega materiala,
– čiščenje vozil pri vožnji z gradbišča na javne prometne ceste in
– protiprašno zaščito vseh gradbenih in javnih cest, ki se uporabljajo za prevoz.
(1) Predmetna lokacija se nahaja izven vodovarstvenega območja.
(2) Za zbiranje, odvajanje in čiščenje odpadnih komunalnih in meteornih voda je treba upoštevati vse predpise, ki urejajo to področje in naslednja določila:
– kanalizacijski sistem mora biti v celoti načrtovan vodotesno ter v ločeni izvedbi za odvajanje komunalnih odpadnih in prečiščenih padavinskih vod,
– odvod komunalnih odpadnih voda naj bo priključen na javni kanalizacijski sistem, ki se zaključi na komunalni čistilni napravi,
– odvajanje padavinskih voda z večjih območij se izvede na način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan hipni odtok padavinskih voda z urbanih površin, kar pomeni, da je treba predvideti zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v površinske odvodnike (zatravitev, travne plošče, zadrževalni bazeni, suhi zadrževalniki …) in
– izkopi gradbenih jam predvidenih novih objektov morajo biti izvedeni nad srednjo gladino podzemne vode. Pri izvedbi posega ni dovoljeno poseči v podzemno vodo.
(3) Odvajanje in čiščenje odpadnih voda iz parkirišč in manipulativnih površin bo urejeno preko ustrezno dimenzioniranih usedalnikov in lovilcev olj, ki morajo ustrezati veljavnemu standardu (SIST EN 858-2).
(1) Med gradnjo se uvede sistem ločenega zbiranja gradbenih in drugih odpadkov glede na možnosti ponovne uporabe posameznih frakcij. Oddani odpadki se spremljajo na evidenčnih listih in vodijo v predpisanih evidencah. Nevarni odpadki se skladiščijo v zaprtih posodah in izročijo pooblaščenemu odjemalcu nevarnih odpadkov.
(2) Ravnanje s komunalnimi odpadki se izvaja v skladu z določili občinskega odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki.
(3) V centralnem delu območja OPPN se izvede ekološki otok. Lokacija in velikost ekološkega otoka sta razvidni iz grafičnih prilog odloka. Dostop do ekološkega otoka je treba izvesti brez ovir, ki bi onemogočale enostavno premikanje posod za ločeno zbiranje komunalnih odpadkov (robniki, stopnice, škarpe, korita in podobno).
VIII. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE
(1) Manjkajoča gospodarska javna infrastruktura in grajeno javno dobro se izvede v eni etapi, in sicer pred ali vzporedno z gradnjo stanovanjskih stavb.
(2) Stanovanjske stavbe se lahko izvaja v več etapah, ki so časovno medsebojno neodvisne, pri čemer mora biti vsaka etapa funkcionalno zaključena celota.
IX. DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE OPPN
(1) Za potrebe gradbišča se kar največ uporablja obstoječe komunikacije. V kolikor je potrebno med gradnjo izvesti dodatne začasne dostopne poti do gradbišča, se upošteva trenutna raba prizadetega in sosednjih zemljišč.
(2) Gradbišča se ne osvetljuje. V primeru, da je to nujno potrebno, je izjemoma dovoljena postavitev izključno posameznega svetila za varovanje.
(3) Med gradnjo se zagotovi:
– ukrepe za preprečevanje onesnaženja in uničenja naravnih površin ter zmanjšanja potencialnih emisij (brezhibna gradbena mehanizacija),
– po končanju del se prizadeto območje čim prej zasadi z lokalno avtohtono vegetacijo.
(4) Investitor in izvajalci morajo v času gradnje in po izgradnji upoštevati tudi naslednje pogoje:
– v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in organizacijo na gradbišču, da bo preprečeno onesnaževanje okolja in voda, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih škodljivih snovi oziroma v primeru nezgode zagotoviti takojšnje ukrepanje za to usposobljenih,
– gradnjo organizirati tako, da ne bo prihajalo do oviranega pretoka v vodotokih ali zadrževanja zalednih voda ob večjih nalivih.
(razmejitev, izročitev in prevzem)
Investitor načrtovanih ureditev pripravi ustrezne razmejitve ter preda potrebno dokumentacijo vsem upravljavcem ter poskrbi za primopredajo vseh objektov in naprav gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra.
(2) Po končani gradnji in uspešno opravljenem tehničnem pregledu so upravljavci javne gospodarske infrastrukture dolžni le-to brezplačno prevzeti v upravljanje in vzdrževanje.
(obveznosti investitorja)
(1) Investitor je dolžan:
– pred začetkom gradnje posameznih stavb pravočasno obvestiti upravljavce gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra, da se z njimi evidentirajo obstoječi objekti in naprave ter uskladijo vsi posegi v območje objektov in naprav ter v njihove varovalne pasove,
– zagotoviti zavarovanje gradbišča tako, da bosta zagotovljeni varnost in raba bližnjih objektov in zemljišč,
– promet med gradnjo organizirati tako, da ne prihaja do večjih zastojev na obstoječem cestnem omrežju ter obveščati lokalno prebivalstvo o zaporah cest zaradi gradnje,
– zagotoviti ukrepe na obstoječem cestnem omrežju v takšnem obsegu, da se prometna varnost zaradi graditve ne poslabša ter zagotoviti dostope do objektov in zemljišč, ki so bili zaradi gradnje prekinjeni,
– zagotoviti nemoteno oskrbo preko vseh obstoječih vodov in naprav gospodarske javne infrastrukture. Infrastrukturne vode je treba v primeru poškodb takoj obnoviti,
– sprotno rekultivirati območja posegov,
– v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe za preprečitev prekomernega onesnaženja tal, vode in zraka, v primeru nesreče zagotoviti takojšnje ukrepanje usposobljenih služb,
– preprečiti onesnaženje cest med gradnjo in ceste sproti čistiti,
– sanirati oziroma povrniti v prejšnje stanje vse poti in ceste, ki so zaradi gradnje ali uporabe pri gradnji prekinjene in poškodovane,
– začasno pridobljena zemljišča po izgradnji posegov in spremljajočih ureditev vrniti v prejšnje stanje.
(2) Vsi navedeni ukrepi iz prejšnjega odstavka se morajo izvajati skladno s predpisi s področja, v katerega sodijo njihove pristojnosti.
(3) Investitor oziroma izvajalec je dolžan kriti stroške spremembe dokumentacije, zakoličbe, zaščite in prestavitve obstoječe infrastrukture, eventualnih poškodb in nadzora.
(1) Pri uresničevanju OPPN so dopustna odstopanja od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev, določenih s tem odlokom, če se pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju prometnih, hidrotehničnih, hidroloških, geomehanskih, geoloških in drugih razmer pridobijo tehnične rešitve, ki so primernejše s hidrotehničnega, gradbeno-tehničnega, prometno-tehničnega okoljevarstvenega ali oblikovalskega vidika.
(2) Odstopanja od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev iz prejšnjega odstavka ne smejo spreminjati načrtovanega videza območja, ne smejo poslabšati bivalnih in delovnih razmer na območju OPPN oziroma na sosednjih območjih ter ne smejo biti v nasprotju z javnimi koristmi. Z dopustnimi odstopanji morajo soglašati projektni soglasodajalci, v katerih pristojnosti posegajo ta odstopanja.
(3) Dopustno odstopanje od tlorisnih gabaritov načrtovanih stanovanjskih stavb je možno. Dimenzija objekta lahko odstopa od predpisane do +–1m.
(4) Dopustno odstopanje od predpisanih višinskih 0,0 kot objektov je +–0,2 m.
(5) Za dopustna odstopanja po tem odloku se lahko štejejo tudi druga križanja (gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra, ki niso določena s tem odlokom.
(6) V projektih za pridobitev gradbenega dovoljenja se vse lokacije objektov in naprav natančno določi. Dopustna so odstopanja od podatkov, prikazanih v grafičnem delu OPPN, ki so posledica natančnejše stopnje obdelave projektov, pod pogoji, naštetimi v drugem odstavku tega člena.
(7) Dopustne so delne ali začasne ureditve, ki morajo biti skladne s programi upravljavcev posameznih vodov gospodarske javne infrastrukture. Izvedejo se tako, da jih je mogoče vključiti v končno fazo načrtovane ureditve.
XI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
(dostopnost prostorskega akta)
Ta odlok je na vpogled javnosti na sedežu Občine Kamnik, Upravne enote Kamnik in na spletnih straneh Občine Kamnik.
Ta odlok se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in začne veljati osmi dan po objavi.
Št. 3505-5/2016-5/1
Kamnik, dne 10. oktobra 2018
v začasnem opravljanju funkcije župana
Igor Žavbi l.r.
