Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 – odl. US, 14/15 – ZUUJFO in 61/17 – ZUreP-2) in 16. člena Statuta Občine Braslovče (Uradni list RS, št. 69/12, 22/17) je Občinski svet Občine Braslovče na 24. redni seji dne 17. 10. 2018 sprejel
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za del območja PA9 – Rakovlje in Braslovče Terase 3 – zahod
(1) V skladu s Strategijo prostorskega razvoja občine in Prostorskim redom Občine Braslovče (Uradni list RS, št. 16/08, 46/11, 8/15) ter 119. členom Odloka o Občinskem prostorskem načrtu Občine Braslovče (Uradni list RS, št. 61/18) občinski svet sprejme Odlok o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za del območja PA9 – Rakovlje in Braslovče Terase 3 – zahod (v nadaljevanju: OPPN) po projektu št. 144-2017, ki ga je izdelal biro URBANISTI, d.o.o., Celje.
(2) Pravna podlaga za pripravo OPPN je Zakon o prostorskem načrtovanju (v nadaljevanju: ZPNačrt; Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 – odl. US, 14/15 – ZUUJFO) in 273. člen Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17; v nadaljevanju: ZUreP-2) ter podzakonski predpisi.
(1) OPPN vsebuje tekstualni in grafični del.
(2) Tekstualni del obsega naslednje vsebine:
– območje OPPN
– opis prostorske ureditve, ki se načrtuje z OPPN
– umestitev načrtovane ureditve v prostor, ki vsebuje vplive in povezave prostorskih ureditev s sosednjimi območji, vrste dopustnih dejavnosti, rešitve načrtovanih objektov in površin in pogoje in usmeritve za projektiranje in gradnjo
– zasnova projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro
– rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine
– rešitve in ukrepi za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave
– rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom
– načrt parcelacije
– etapnost izvedbe prostorske ureditve
– velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev
– usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti OPPN
(3) Grafični del obsega naslednje vsebine:
GRAFIČNI NAČRT 1: ''Izsek iz grafičnega dela prostorskega reda Občine Braslovče''
GRAFIČNI NAČRT 2: ''Območje podrobnega načrta z obstoječim parcelnim stanjem''
GRAFIČNI NAČRT 3: ''Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji''
GRAFIČNI NAČRT 4: ''Zazidalna situacija''
GRAFIČNI NAČRT 5: ''Zasnova gospodarske infrastrukture''
GRAFIČNI NAČRT 6: ''Načrt parcelacije''
(4) Sestavni del tega odloka so tudi naslednje priloge:
– izvleček iz hierarhično višjega prostorskega akta
– prikaz stanja prostora
– geodetski načrt s certifikatom
– geološko geomehansko mnenje o pogojih temeljenja ter ocena plazovite in erozijske ogroženosti (Geolog Janja Marolt s.p., marec 2017)
– načrt električnih inštalacij in električne opreme (Sabina Ramšak s.p., maj 2018)
– smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora
– obrazložitev in utemeljitev
– povzetek za javnost.
(1) Območje OPPN se nahaja deloma na severnem delu naselja Rakovlje in deloma na jugozahodnem delu naselja Braslovče. Na severu in zahodu je omejeno z gozdom, na vzhodu s stanovanjskimi stavbami ter na jugu deloma s stavbami in deloma s travniki.
(2) Območje OPPN zajema zemljišča s parc. št. *112, 438/65, 438/66, 438/67, 438/70, 438/71, 438/89, 479/2, 479/4 in del 723/4 vse k.o. Braslovče.
(3) V kolikor prihaja do odstopanj med navedbo parcel v prejšnjem odstavku tega odloka ter med grafičnimi načrti, velja podatek o parcelah iz grafičnega načrta.
(4) Območje OPPN je veliko 0,97 ha.
IV. OPIS PROSTORSKE UREDITVE
(opis prostorske ureditve, ki se načrtuje z OPPN)
(1) Predmet izdelave OPPN je vzpostavitev prostorskih pogojev za gradnjo do devetih stanovanjskih stavb, odstranitev ene stanovanjske stavbe ter ureditev parcele, namenjene gradnji za eno že obstoječo stavbo. Tem stavbam se prilagodi prometna in komunalna infrastruktura.
(2) Izgradnja območja je možna postopoma, in sicer po posameznih fazah, pri čemer pa mora gradnja slediti gradnji javne komunalne infrastrukture.
(3) Pri zasnovi prostorske ureditve so smiselno upoštevana priporočila Prostorskega reda Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04).
V. UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR
(opis vplivov in povezav prostorske ureditve s sosednjimi območji)
(1) Obravnavano območje se nahaja deloma na severnem delu naselja Rakovlje in deloma na jugozahodnem delu naselja Braslovče. Znotraj omenjenih naselij se nahajajo stavbe družbenih dejavnosti (vrtec, osnovna šola, kulturni dom) ter trgovskih in storitvenih. Zaradi tega je območje zelo primerno za poselitev.
(2) Trenutno se na večjem delu območja nahajajo travniki, dve parceli namenjeni gradnji pa sta že pozidani.
(3) Prometno je območje dostopno iz že obstoječe občinske ceste, ki se proti severu nadaljuje v Braslovče, proti jugu pa v Rakovlje.
(vrste dopustnih dejavnosti)
Znotraj ureditvenega območja OPPN je predvidena gradnja naslednjih stavb:
– enostanovanjske stavbe (šifra 111 v prilogi Uredbe o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov in o določitvi objektov državnega pomena, Uradni list RS, št. 109/11; v nadaljevanju: uredba), kot so samostoječe hiše,
– poslovne in upravne stavbe (1220 uredba), kot so pisarne in nemoteče delavnice in ne povzročajo hrupa, vse te stavbe morajo biti zgrajene v okviru enostanovanjske stavbe in jih po površini ne smejo presegati, prepovedana je gradnja samo teh stavb brez enostanovanjske stavbe.
(opis rešitev načrtovanih objektov in površin, pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo)
(1) Vrste dopustnih gradenj in izvedbe drugih del
Na območju je dopustna:
– gradnja novega objekta,
– rekonstrukcija, pri čemer se prostornina stavb ne spremeni za več kakor 10 %; povečanje prostornine ob rekonstrukciji ni možno, če obstoječa stavba dosega maksimalne prostorske izvedbene pogoje glede velikosti, ki so predpisani za nove stavbe – v tem primeru se rekonstrukcija izvaja v okviru obstoječih gabaritov obstoječe stavbe,
– odstranitev objekta,
– vzdrževanje.
(2) Stavbe
Pomen regulacijskih elementov:
– minimalni odmik od parcele namenjene gradnji je obvezen najmanjši odmik stavbe od parcele namenjene gradnji, ki ga je potrebno upoštevati,
– minimalni odmik od ceste je obvezen najmanjši odmik stavbe od ceste ali pločnika, ki ga je nujno potrebno upoštevati,
– nove prometne površine so površine, namenjene prometu.
Znotraj te enote je dovoljena gradnja do devetih stavb. Tlorisne dimenzije stavb niso posebej določene, je pa potrebno upoštevati faktorje izkoriščenosti parcele, namenjene gradnji, ki jih stavbe ne smejo presegati:
Fi (faktor izrabe) = 0,8
Fz (faktor zazidanosti) = 0,4.
Stavbe so lahko etažnosti do največ K+P+M, pri čemer mora biti tloris podolgovat in praviloma z daljšo stranico vzporeden s plastnicami, razen pri stavbah z oznako 'G', 'H' in 'J', kjer je lahko z daljšo stranico pravokoten na plastnice. Klet mora biti na severni strani popolnoma vkopana, na južni pa je lahko v celoti odprta. Oblikovanje objektov naj v čim večji možni meri sledi značilnostim zunanje podobe sosednjih obstoječih objektov, pri čemer je možno: izjemoma možni balkoni in drugi arhitekturni elementi, ki naj bodo skladni s prevladujočimi elementi naselja, fasade bele barve ali v zemeljskih odtenkih, nakloni strešin od 35° do 40°, zaželene dvokapnice, brez posebnih arhitekturnih elementov streh, z minimalnimi napušči, kritina pretežno opečnata, možno drugačno in sodobnejše oblikovanje streh, ki naj bo skladno s prevladujočimi elementi v naselju, možna uporaba drugačnih materialov in barv kritine, ki naj bo skladna s prevladujočimi elementi naselja. Sleme mora potekati vzporedno z daljšo stranico stavbe.
Od sosednjih parcel mora biti stavba oddaljena najmanj 4,00 m.
(3) Odstranitve
Predvidena je odstranitev stavb znotraj parcele B, ki se mora odstraniti pred pričetkom gradnje nove stavbe na tej parceli.
(4) Zunanja ureditev
Okolica objektov naj bo ozelenjena s travo in posameznim drevesi, dopustne so manjše zasaditve, ki se lahko med seboj razlikujejo, po velikosti pa ne smejo izstopati, da ne bi tvorile sence sosednjim objektom, v primeru zasaditve sadnega drevja mora lastnik upoštevati varstvo okolja in ne sme uporabljati škropiv. Dovozne in parkirne površine naj bodo tlakovane s travnimi ploščami. Zunanja ureditev naj bo skladna z značajem prostora. Višinske razlike med različnimi kotami terena se praviloma premoščajo z zazeljenimi brežinami. Niveleta parcel, namenjenih gradnji stavb, mora biti prilagojena niveletam cest. Vse vidne betonske površine, kot so oporni zidovi, morajo biti ozelenjeni s plezalkami.
(5) Pogoji za postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov
V sklopu gradnje stanovanjske stavbe je dovoljena postavitev ograje višine do 1.80 m okoli objekta, in sicer na sam rob parcele namenjene gradnji, od roba cestišča pa mora biti oddaljena najmanj 1.00 m. Ograje ne smejo zmanjševati preglednosti na cesti ter ovirati pluženja in opravljanja drugih komunalnih dejavnosti. Dovoljena je tudi gradnja bazena, nadstreškov, ute in samostojne garaže dimenzij do 6.00 x 6.00 m in drugih nezahtevnih objektov za lastne potrebe ter enostavnih objektov za lastne potrebe, ki morajo biti oddaljeni od sosednjih parcel najmanj 2.50 m. Oblikovanje teh objektov naj bo enotno ter skladno z oblikovanjem stanovanjske stavbe.
(6) Geomehanski pogoji in usmeritve
Za vsako gradnjo, za katero je potrebna statična presoja, je potrebno pridobiti predhodno geološko mnenje. Za ostale gradnje geološkega mnenja ni potrebno pridobiti, vendar je v primeru nastanka škode na objektu ali njegovi okolici v času gradnje ali kasneje, ki je posledica erozije ali drugih vplivov, ki bi jih bilo mogoče predvideti s predhodno geološko raziskavo tal, za kritje škode odgovoren investitor gradnje oziroma za kritje škode ni odgovorna Občina Braslovče. Objekti morajo biti načrtovani varno glede na stopnjo potresne ogroženosti območja.
VI. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV IN POGOJEV GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO
(prometna infrastruktura)
(1) Ceste
Dostop do parcel, namenjenih gradnji z oznako od 'A' do 'F' se uredi na novo, in sicer preko nove dovozne ceste v minimalni širini 5,00 metrov. Le-ta se nato na jugu priključi na že obstoječo lokalno cesto. Predvidene stavbe znotraj parcel z oznako 'G', 'H' in 'I' ter obstoječa stavba znotraj parcele 'J' imajo možnost neposrednega priključka na občinsko cesto. Predvidena je tudi rekonstrukcija občinske ceste na območju OPPN, ki se razširi do minimalne širine 6 metrov.
(2) Mirujoči promet
Znotraj vsake parcele, namenjene gradnji, je potrebno zagotoviti zadostno število parkirnih mest, to je najmanj dve parkirni mesti za vsako stavbo. Znotraj parcel je potrebno zagotoviti tudi ustrezne manipulacijske površine za obračanje vozil, obračanje na občinsko cesto ni dopustno.
(energetska infrastruktura)
(1) Objekti "A", "B", "C", "D", "E", "F", "G", "H" in obstoječi objekt na parceli št. 438/64 k.o. Braslovče se bodo napajali z novim NN kabelskim priključkom preko omarice R1 iz obstoječe TP BRASLOVČE. Predviden je nov NN priključek iz obstoječe TP BRASLOVČE TERASE. Vodnik je od TP do kabelskega jaška KJ-03711 položen v obstoječo kabelsko kanalizacijo. Od kabelskega jaška KJ-03711 do omarice R1 je vodnik položen v novo kabelsko kanalizacijo. Iz omarice R1 je do posameznih objektov predviden vodnik, položen v zemljo, pod voznimi in asfaltnimi površinami bo kabel položen v zaščitne cevi. Vsak objekt ima svojo priključno merilno omarico R-DES. Priključno merilna omarica R-DES na parceli št. 438/64 k.o. Braslovče je obstoječa.
(2) Objekt "J" je že priključen na električno omrežje. Objekt "I" priključimo na obstoječe omrežje, ki poteka preko parcele 438/42 k.o. Braslovče. To obstoječe omrežje je potrebno med točkama "A" in "B" preurediti. Obstoječi vod prestavimo na rob parcele izven območja gradnje. V točki "A" obstoječe omrežje prekinemo in ga s pomočjo spojke spojimo z novim vodom. Nov vodnik poteka do točke "B", kjer postavimo priključno merilno omarico R-DES. V omarici bosta priključena nov in obstoječi kablovod.
(3) Del omrežja, ki poteka na SV območja, je potrebno odstraniti – med točkama "C" in "D". Obstoječ objekt na št. 438/64 k.o. Braslovče napajamo iz nove omarice R1.
(4) V nadaljnjih fazah projektiranja je potrebno upoštevati idejni projekt – načrt električnih inštalacij in električne opreme (Sabina Ramšak s.p., maj 2018) ter pridobiti projektne pogoje in soglasje od Elektra Celje, d.d.
(telekomunikacijska infrastruktura)
Pri vseh posegih v prostor je potrebno upoštevati trase obstoječega telekomunikacijskega omrežja. Trase obstoječih naročniških telekomunikacijskih kablov se določijo z zakoličbo. Glede na pozidavo in komunalno ureditev jih je potrebno ustrezno zaščititi ali prestaviti. S projektom je potrebno predvideti novo omrežje in možnost priključitve na obstoječe.
(meteorna in fekalna kanalizacija)
(1) Na jugozahodnem robu obravnavanega območja je izgrajeno javno kanalizacijsko omrežje, ki se zaključuje s čistilno napravo. Novi objekti bodo odvajali fekalno vodo v fekalni kanal FK1 v izvedbi PVC DN 200 mm preko obstoječih revizijskih jaškov, ki se nahajajo južno od obravnavanega območja. Za sekundarno kanalizacijsko omrežje bo potrebno izdelati projektno dokumentacijo za nove in obstoječe objekte ob upoštevanju obstoječe poselitve. Fekalne vode je potrebno odvajati v javno kanalizacijo skladno z Uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode, Uredbo o varstvu voda pred onesnaženjem z nitrati iz kmetijskih virov in Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo.
(2) Odvajanje padavinskih voda z utrjenih površin in strešin je predvideno na tak način, da bo v čim večji meri zmanjšan odtok padavinskih voda z urbanih površin. Za odvajanje meteornih voda bo izgrajen meteorni kanal, iz katerega se bodo vode iztekale v potok vzhodno od obravnavanega območja. Na meteornem kanalu se izvede cevni zadrževalnik iz AB cevi, ki zadržuje padavinske vode pred iztokom v potok. Izpust padavinskih vod v potok mora biti načrtovan tako, da ne posega v svetli profil vodotoka. Izpustna glava mora biti oblikovana pod naklonom brežine vodotoka. Na območju izpusta mora biti struga ustrezno zavarovana pred vodno erozijo.
Oskrba obstoječih in načrtovanih objektov z vodo na obravnavanem območju je možna preko izgrajenega javnega vodovoda v izvedbi NL DN Ø 100 mm, ki poteka po robu jugozahodnega dela obravnavanega območja. Za nove objekte se zgradi novo sekundarno vodovodno omrežje. Za novo sekundarno vodovodno omrežje bo potrebno izdelati projektno dokumentacijo na podlagi predvidene porabe vode v posameznih objektih. Razvodno omrežje mora zagotavljati požarno varnost z vgradnjo nadzemnih hidrantov. Upoštevati je potrebno obstoječo poselitev na področju nove pozidave. Minimalni odmik novih objektov od javnega vodovoda mora znašati 3,0 m. Vodomeri se vgradijo v zunanje vodomerne jaške. Montažo vodovodnega priključka lahko izvrši le JKP Žalec d.o.o., ali za to registrirano podjetje, ki ga pooblasti JKP Žalec d.o.o.
(obveznost priključevanja)
Vsi predvideni objekti se morajo priključiti na načrtovano gospodarsko infrastrukturo pod pogoji upravljalcev.
VII. REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE
Območje se ne nahaja znotraj območij varovanja s področja kulturne dediščine.
VIII. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, NARAVNIH VIROV IN OHRANJANJE NARAVE
(1) Obravnavano območje se ne nahaja v območju vodovarstvenega pasu vodnih virov. Onesnažene meteorne vode (olja, maščobe) se morajo odvajati v meteorno kanalizacijo preko lovilcev olj in maščob, mehansko onesnažene meteorne vode pa preko usedalnikov v površinski odvodnik. Meteorne in druge odpadne vode iz parcel, zunanjih ureditev ali objektov ne smejo biti speljane na cestni svet ali naprave za odvodnjavanje cestnega telesa. Vse meteorne vode je potrebno pred izpustom v površinski odvodnik zadržati z zadrževalniki.
(2) Projektna rešitev odvajanja in čiščenja odpadnih voda mora biti usklajena z Uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode in Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo.
(3) Vsi posegi v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vplivali na vodni režim ali stanje voda, se lahko izvedejo samo na podlagi vodnega soglasja, ki ga v sklopu postopka za pridobitev gradbenega dovoljenja izda Direkcija RS za vode.
(1) Na podlagi Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/05, 34/08, 109/09, 62/10) sodi obravnavano območje v naslednja območja varstva pred hrupom, za katera veljajo v oklepaju navedene mejne dnevne/mejne nočne vrednosti kazalcev hrupa:
– II. območje varstva pred hrupom (55 dBA/45 dBA).
(2) Ukrepi za varovanje objektov in območij pred prekomernim hrupom morajo biti izvedeni v skladu s predpisi. Predvideni objekti oziroma njihovo obratovanje in uporaba po končani gradnji ne smejo presegati predpisane mejne ravni hrupa.
Predvideni objekti ne smejo predstavljati možnosti povečanja onesnaženja zraka. Za potrebe po toplotni energiji se naj uporabljajo obnovljivi viri energije ter ekološko nesporni viri. S tem bo kvaliteta zraka ostala na sprejemljivi ravni. Kot energent za ogrevanje hleva je predvidena lesna biomasa.
Za vse stavbe je potrebno zagotoviti zbirno mesto za odpadke, to je urejen skupen prostor ob skupnih zunanjih parkirnih površinah, kamor se postavijo zabojniki za ločene komunalne odpadke in odjemno mesto, kjer izvajalec javne službe odpadke prevzame. Odjemno mesto je lahko tudi zbirno mesto, če je zagotovljen nemoten dovoz vozilom za odvoz odpadkov. Predvideni način odvoza odpadkov mora ustrezati tehnologiji zbiranja in odvažanja odpadkov, ki jo uporablja izvajalec javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki.
Rodovitni del prsti, ki bo odstranjen med gradnjo, je potrebno ustrezno deponirati ter uporabiti za ureditev kmetijskih površin, zelenic ter ostalih zelenih površin.
(1) Poseg v gozd ali gozdni prostor je potrebno izvesti tako, da le-ta zahteva čim manjšo krčitev gozdne površine. Pri tem je potrebno upoštevati funkcionalno površino objekta. Priporočljivo je, da se gozdni rob na severnem delu območja OPPN ohrani v podobni obliki zaprtega gozdnega roba, ki je stabilnejši.
(2) V primeru manjšega odmika stavb od gozdnega roba od 27 metrov, je potrebno z lastnikom gozdnih parcel skleniti pisni dogovor o ukrepih v primeru ogrožanja objekta in njegovih funkcionalnih površin, o kritju stroškov zaradi usmerjenega podiranja ter odškodnini zaradi morebitne predčasne sečnje gozdnega drevja.
(3) Za nemoteno gospodarjenje z gozdovi je potrebno v severozahodnem delu stika z gozdnimi površinami zagotoviti možnost dostopa do gozda, lahko tudi s spremenjenim potekom gozdne vlake ob predhodno pridobljenem soglasju lastnika parcele in uporabnikov vlake.
IX. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM
Na območju OPPN ni obstoječih ali načrtovanih območjih ali objektov za obrambo.
Upoštevati je potrebno cono potresne ogroženosti ter temu primerno prilagoditi način gradnje. Po podatkih Agencije RS za okolje za območje OPPN velja projektni pospešek tal v (g): 0,15 (ARSO Metapodatkovni portal, http://gis.arso.gov.si/ mpportal/, Potresna nevarnost Slovenije – projektni pospešek tal za povratno dobo 475 let, datum podatka: 1. 2. 2010). Za nadaljnje projektiranje se uporablja naveden podatek iz karte projektnega pospeška tal in Evrokod 8.
Pri pripravi OPPN so v skladu s predpisi s področja požarne varnosti upoštevani ustrezni prostorski, gradbeni in tehnični ukrepi. Z ustrezno razmestitvijo objektov in z odmiki med njimi so ustvarjeni pogoji za požarno ločitev objektov, zagotovljeni so pogoji za omejevanja širjenja ognja ob požaru ter pogoji za varen umik ljudi in premoženja. Urejene so prometne in delovne površine za intervencijska vozila. Oskrba za gašenje z vodo je predvidena preko nadzemnih hidrantov, izvedenih skladno s pravilnikom o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov. Pri nadaljnjem projektiranju je potrebno upoštevati predpise s področja požarne varnosti.
(varstvo pred škodljivim delovanjem visoke podtalnice)
(1) Pred kakršnimikoli posegi v prostor ter v nadaljnjih fazah projektiranja skladno s 7. členom tega odloka je potrebno pridobiti mnenje geologa in v skladu z njim prilagoditi način gradnje.
(2) Pri gradnji novih objektov je potrebno upoštevati najmanj naslednje lastnosti podtalnice na območju OPPN (vir podatkov: Agencija RS za okolje, ARSO Metapodatkovni portal, http://gis.arso.gov.si/mpportal/, Vodna telesa podzemne vode, 1. 2. 2010):
IME_VOD_TE | Spodnji del Savinje do Sotle |
VOD_OBMOCJ | Donava |
ST_VODONOS | 3 |
VOD_SKUP1 | Razpoklinski/kraški, malo skraseli – obširni in visoko do srednje izdatni vodonosniki, v apnenčastih kamninah predvsem nizke |
VDOON_1 | Dolomitni vodonosniki in vodonosniki v apnenčastih kamninah |
HIDRODIN1 | Odprt |
SRED_DEB1 | >200 |
LITO_OPIS1 | Dolomit in dolomit z rožencem, laporovec in meljevec z lečami in vključki apnenca v menjavanju z dolomitom/Mezozoik, predvsem |
VOD_SKUP2 | Medzrnski ali razpoklinski – Manjši vodonosniki z lokalnimi in omejenimi viri podzemne vode |
VDOON_2 | Vodonosniki v aluvialnih in terciarnih sedimentih |
HIDRODIN2 | Odprt (v terciarnih plasteh lahko zaprt) |
SRED_DEB2 | 10 |
LITO_OPIS2 | Pesek, konglomerat, peščenjak, melj, glina, lapor in lapor z vključki peska, konglomerata in peščenjaka/Kenozoik |
VOD_SKUP3 | Razpoklinski – Lokalni ali nezvezni izdatni vodonosniki ali obširni vendar nizko do srednje izdatni vodonosniki |
VDOON_3 | Globoki vodonosniki v karbonatnih kamninah (termalni) |
HIDRODIN3 | Zaprt |
SRED_DEB3 | >200 |
LITO_OPIS3 | Dolomit in apnenec/Mezozoik, pretežno Trias |
(varstvo pred škodljivim delovanjem erozije, varstvo pred plazovi)
Pred kakršnimikoli posegi v prostor ter v nadaljnjih fazah projektiranja je potrebno skladno s tem odlokom pridobiti mnenje geologa in v skladu z njim prilagoditi način gradnje.
(dopolnilna in druga zaščita)
(1) Pri načrtovanju objektov, kjer obstaja možnost razlitja nevarnih snovi, je potrebno predvideti tehnične rešitve in način gradnje, ki bodo preprečili razlitje nevarnih snovi.
(2) Dostopi in dovozi morajo omogočati dovoz in delovne površine interventnih vozil in izpolnjevati pogoje za varen umik ljudi in premoženja.
(1) Načrt parcelacije vsebuje načrt parcel, namenjenih gradnji. Določenih je deset parcel, namenjenih gradnji. Meje med parcelami z oznakami 'A' in 'B', 'B' in 'C', 'C' in 'D', 'E' in 'F' ter 'G' in 'H' se lahko tudi spreminjajo oziroma združujejo tako, da nastane enovita parcela. V tem primeru se na takšni parceli lahko postavi zgolj ena stanovanjska stavba. V primeru združitve parcel je možna tudi kasnejša razdelitev na dve manjši pod pogojem, da je možna gradnja stavb v skladu s tem odlokom.
(2) Parcela 'A' se zaradi svoje velikosti lahko izjemoma razdeli na parcelo namenjeno gradnji stavb ter na parcelo namenjeno zunanjim ureditvam. Parcela namenjena gradnji stavb ne sme biti manjša od 600 m². Na parcelo, namenjeno zunanjim ureditvam, se lahko umeščajo dopustne vrste nezahtevnih in enostavnih objektov.
(3) Parcela 'J' se lahko razširi na sosednje zemljišče proti vzhodu, in sicer za toliko, da v celoti s streho leži na njem in je nemoteno funkcioniranje stavbe.
XI. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE
(1) Izgradnja območja je možna postopoma, in sicer po posameznih fazah. Gradnji posameznih stavb mora slediti izgradnja prometne in gospodarske javne infrastrukture.
(2) Znotraj parcele 'B' je pred kakršnokoli gradnjo potrebna odstranitev stavb, predvidenih za rušenje.
XII. DOPUSTNA ODSTOPANJA OD NAČRTOVANIH REŠITEV
(velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev)
(1) Izjemoma je dovoljeno parceli 'J' in 'I' obravnavati kot enovito parcelo namenjeno gradnji, pri čemer jo deli občinska cesta. Tako je možno na parceli 'I' v primeru neizgradnje nove stavbe na njej postavljati dopustne nezahtevne in enostavne objekte, ki funkcionalno sodijo k že obstoječi stavbi na parceli 'J'.
(2) Dopustna so odstopanja od posameznih tehničnih rešitev gospodarske infrastrukture, če se pri nadaljnjem podrobnejšem načrtovanju poiščejo primernejše rešitve, ki pa ne smejo vplivati na izvedbo podrobnega načrta in ne smejo poslabšati prostorskih in okoljskih razmer.
(3) Dovoljena so odstopanja od tras vodov gospodarske infrastrukture, kolikor to zahteva prilagoditev terenu, obstoječim trasam vodov in naprav in sami tehnologiji izvedbe.
(4) Odstopanja od rešitev določenih s tem odlokom ne smejo biti v nasprotju z javnim interesom. Z odstopanji morajo soglašati organi in organizacije, ki jih le-ta zadevajo.
(5) Možni so tudi manjši odmiki od predpisanih od sosednjih parcel, vendar zgolj pod pogojem soglasja lastnikov le-teh.
XIII. USMERITVE ZA DOLOČITEV MERIL IN POGOJEV PO PRENEHANJU VELJAVNOSTI OPPN
(usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti OPPN)
OPPN preneha veljati, ko je izveden, o čemer s sklepom odloči Občina Braslovče. Na območju OPPN po prenehanju njegove veljavnosti velja hierarhično višji prostorski akt. Merila in pogoji za enoto urejanja prostora, v katero sodi območje OPPN, se po prenehanju njegove veljavnosti določijo v hierarhično višjem prostorskem aktu tako, da se smiselno povzamejo merila in pogoji za posege v prostor iz tega odloka.
(pogoji, ki niso predpisani)
Pogoje za gradnjo in druge posege v prostor, ki s tem odlokom niso predpisani, določajo Občinski prostorski načrt Občine Braslovče in predpisi s področja urejanja prostora, predpisi s področja graditve objektov, predpisi s področja varstva kulturne dediščine, ohranjanja biotske raznovrstnosti in varstva naravnih vrednot, varstva gozdov in varstva okolja, urejanja voda ter drugi predpisi.
Projekt iz 1. člena tega odloka je na vpogled pri pristojnih službah Občine Braslovče in na Upravni enoti Žalec.
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe za posamezna področja.
Odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 35050-4/2017-16
Braslovče, dne 17. oktobra 2018
Branimir Strojanšek l.r.
