Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1 in 30/18), 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo, 14/13 – popr., 101/13, 55/15 – ZFisP, 96/15 – ZIPRS1617 in 13/18), Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 11/18) ter 22. člena Statuta Mestne občine Kranj – UPB1 (Uradni list RS, št. 30/17 – uradno prečiščeno besedilo) je Mestni svet Mestne občine Kranj na 41. seji, dne 17. 10. 2018 sprejel
o proračunu Mestne občine Kranj za leto 2019
S tem odlokom se za Mestno občino Kranj za leto 2019 določajo proračun, postopki izvrševanja proračuna ter obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja na ravni občine (v nadaljnjem besedilu: proračun).
2. VIŠINA SPLOŠNEGA DELA PRORAČUNA IN STRUKTURA POSEBNEGA DELA PRORAČUNA
(sestava proračuna in višina splošnega dela proračuna)
V splošnem delu proračuna so prikazani prejemki in izdatki po ekonomski klasifikaciji do ravni kontov.
Splošni del proračuna se na ravni podskupin kontov določa v naslednjih zneskih:
| | v eur |
KONTO | OPIS | 2019 |
A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV |
| I. | SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74+78) | 63.270.799 |
| | TEKOČI PRIHODKI (70+71) | 45.901.878 |
70 | | DAVČNI PRIHODKI (700+703+704) | 38.481.070 |
700 | | DAVKI NA DOHODEK IN DOBIČEK | 28.993.520 |
703 | | DAVKI NA PREMOŽENJE | 8.806.550 |
704 | | DOMAČI DAVKI NA BLAGO IN STORITVE | 681.000 |
71 | | NEDAVČNI PRIHODKI (710+711+712+713+714) | 7.420.808 |
710 | | UDELEŽBA NA DOBIČKU IN DOHODKI OD PREMOŽENJA | 5.668.902 |
711 | | TAKSE IN PRISTOJBINE | 33.000 |
712 | | GLOBE IN DRUGE DENARNE KAZNI | 934.000 |
713 | | PRIHODKI OD PRODAJE BLAGA IN STORITEV | 90.540 |
714 | | DRUGI NEDAVČNI PRIHODKI | 694.366 |
72 | | KAPITALSKI PRIHODKI (720+722) | 433.000 |
720 | | PRIHODKI OD PRODAJE OSNOVNIH SREDSTEV | 99.000 |
722 | | PRIHODKI OD PRODAJE ZEMLJIŠČ IN NEOPREDMETENIH SREDSTEV | 334.000 |
73 | | PREJETE DONACIJE (730) | 1.500 |
730 | | PREJETE DONACIJE IZ DOMAČIH VIROV | 1.500 |
74 | | TRANSFERNI PRIHODKI (740+741) | 16.703.321 |
740 | | TRANSFERNI PRIHODKI IZ DRUGIH JAVNOFINANČNIH INSTITUCIJ | 4.412.717 |
741 | | PREJETA SREDSTVA IZ DRŽAVNEGA PRORAČUNA IZ SREDSTEV PRORAČUNA EVROPSKE UNIJE | 12.290.604 |
78 | | PREJETA SREDSTVA IZ EVROPSKE UNIJE (786+787) | 231.100 |
786 | | OSTALA PREJETA SREDSTVA IZ PRORAČUNA EVROPSKE UNIJE | 15.000 |
787 | | PREJETA SREDSTVA OD DRUGIH EVROPSKIH INSTITUCIJ | 216.100 |
| II. | SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43) | 77.141.200 |
40 | | TEKOČI ODHODKI (400+401+402+403+409) | 18.327.119 |
400 | | PLAČE IN DRUGI IZDATKI ZAPOSLENIM | 3.766.552 |
401 | | PRISPEVKI DELODAJALCEV ZA SOCIALNO VARNOST | 575.970 |
402 | | IZDATKI ZA BLAGO IN STORITVE | 11.562.597 |
403 | | PLAČILA DOMAČIH OBRESTI | 407.000 |
409 | | REZERVE | 2.015.000 |
41 | | TEKOČI TRANSFERI (410+411+412+413) | 25.797.138 |
410 | | SUBVENCIJE | 729.600 |
411 | | TRANSFERI POSAMEZNIKOM IN GOSPODINJSTVOM | 11.613.593 |
412 | | TRANSFERI NEPROFITNIM ORGANIZACIJAM IN USTANOVAM | 2.356.777 |
413 | | DRUGI TEKOČI DOMAČI TRANSFERI | 11.097.168 |
42 | | INVESTICIJSKI ODHODKI (420) | 30.588.383 |
420 | | NAKUP IN GRADNJA OSNOVNIH SREDSTEV | 30.588.383 |
43 | | INVESTICIJSKI TRANSFERI (431+432) | 2.428.560 |
431 | | INVESTICIJSKI TRANSFERI PRAVNIM IN FIZ.OSEBAM | 329.800 |
432 | | INVESTICIJSKI TRANSFERI PRORAČUNSKIM UPORABNIKOM | 2.098.760 |
| III. | PRORAČUNSKI PRESEŽEK (PRIMANJKLJAJ) (I.–II.) | –13.870.401 |
B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB |
75 | IV. | PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750) | 5.000 |
750 | | PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL | 5.000 |
44 | V. | DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441) | 0 |
440 | | DANA POSOJILA | 0 |
441 | | POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV IN FINANČNIH NALOŽB | 0 |
| VI. | PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.–V.) | 5.000 |
C. RAČUN FINANCIRANJA |
50 | VII. | ZADOLŽEVANJE (500) | 12.000.000 |
500 | | DOMAČE ZADOLŽEVANJE | 12.000.000 |
55 | VIII. | ODPLAČILA DOLGA (550) | 2.226.000 |
550 | | ODPLAČILA DOMAČEGA DOLGA | 2.226.000 |
| IX. | POVEČANJE (ZMANJŠANJE) SREDSTEV NA RAČUNIH (III.+VI.+X.)=(I.+IV.+VII.)–(II.+V.+VIII.) | –4.091.401 |
| X. | NETO ZADOLŽEVANJE (VII.–VIII.) | 9.774.000 |
| XI. | NETO FINANCIRANJE (VI.+X.-IX.) | 13.870.401 |
| | STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH OB KONCU PRETEKLEGA LETA | 4.374.325 |
| | – OD TEGA PRESEŽEK FINANČNE IZRAVNAVE IZ PRETEKLEGA LETA | 0 |
Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje programske dele: področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, te pa na podskupine kontov in konte, določene s predpisanim kontnim načrtom.
Posebni del proračuna do ravni proračunskih postavk – kontov in načrt razvojnih programov sta prilogi k temu odloku in se objavita na spletni strani Mestne občine Kranj.
Načrt razvojnih programov sestavljajo projekti.
3. POSTOPKI IZVRŠEVANJA PRORAČUNA
V tekočem letu se izvršuje proračun tekočega leta.
Proračun se izvršuje skladno z določbami zakona, ki ureja javne finance, podzakonskih predpisov izdanih na njegovi podlagi in tega odloka ter drugih aktov Mestne občine Kranj, ki urejajo izvrševanje proračuna.
Proračun se izvršuje na ravni proračunske postavke – konta.
Veljavni načrt razvojnih programov tekočega leta mora biti usklajen z veljavnim proračunom.
Župan je za izvrševanje proračuna odgovoren Mestnemu svetu Mestne občine Kranj (v nadaljevanju: Svet).
Za zakonitost, namenskost, učinkovitost in gospodarnost razpolaganja s proračunskimi sredstvi odgovarja predstojnik neposrednega proračunskega uporabnika. Predstojnik neposrednih proračunskih uporabnikov občine, razen krajevnih skupnosti, je župan. Predstojniki neposrednih proračunskih uporabnikov – krajevnih skupnosti so predsedniki svetov krajevnih skupnosti.
Predstojnik neposrednega uporabnika lahko s pooblastilom prenese posamezna upravičenja v zvezi z izvrševanjem proračuna na druge osebe.
Oseba, ki je pooblaščena za podpisovanje odredb za plačila iz proračuna je pooblaščeni odredbodajalec.
(namenski prejemki in izdatki proračuna)
Namenski prihodki proračuna so poleg prihodkov, določenih v prvem odstavku 43. člena Zakona o javnih financah (v nadaljevanju ZJF), tudi naslednji prihodki:
1. lastni prihodki krajevnih skupnosti, ki se uporabijo za financiranje izdatkov krajevnih skupnosti, predvidenih v njihovem finančnem načrtu,
2. namenski prihodki proračunskega stanovanjskega sklada, ki se uporabijo za financiranje odhodkov, predvidenih v finančnem načrtu sklada; namenski prihodki proračunskega stanovanjskega sklada se štejejo kot namenski v višini 910.000,00 eurov od prihodkov od najemnin za stanovanja in iz sredstev proračuna ter dodatno do višine 95.000,00 eurov od prihodkov od prodaje stanovanj na naslovu Savska loka 5, stanovanje št. 3 in na naslovu Zlato polje 3e, stanovanje št. 12.
3. okoljska dajatev za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda, ki se lahko porabi za gradnjo infrastrukture, namenjene izvajanju občinskih obveznih javnih služb varstva okolja v skladu z državnimi operativnimi programi, sprejetimi s predpisi varstva okolja na področju čiščenja in odvajanja odpadnih voda, ravnanja s komunalnimi odpadki in odlaganja odpadkov, in za zagotavljanje oskrbovalnih standardov, tehničnih, vzdrževalnih, organizacijskih in drugih ukrepov, predpisanih za izvajanje obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja,
4. požarna taksa, ki se lahko porabi za sofinanciranje delovanja in opremljanja drugih gasilskih enot, sofinanciranje raziskav na področju varstva pred požarom, izobraževanje in usposabljanje za varstvo pred požarom,
5. prihodek iz naslova dobička Komunale Kranj, javnega podjetja, d. o. o., ki se namenja vlaganjem v komunalno infrastrukturo; v proračunu se dobička ne načrtuje; po realizaciji prihodka se lahko v dejanski višini povečata obseg prihodkov in na podlagi sklepa Sveta, ki na predlog župana določi namen teh sredstev, tudi obseg odhodkov.
Če se po sprejemu proračuna vplača namenski prejemek, ki zahteva sorazmerni izdatek, ki v proračunu ni izkazan ali ni izkazan v zadostni višini, se v višini dejanskih prejemkov povečata obseg prihodkov in odhodkov proračuna.
Pravice porabe na proračunski postavki, ki niso porabljene v tekočem letu, se prenesejo v naslednje leto za isti namen.
(prerazporejanje pravic porabe)
Osnova za prerazporejanje pravic porabe je zadnji sprejeti proračun, sprememba proračuna ali rebalans proračuna. Obseg izvedenih prerazporeditev pravic porabe se računa po neto načelu, ki je sešteta razlika med prerazporeditvami na proračunsko postavko in z njih.
O prerazporeditvah pravic porabe v finančnem načrtu krajevne skupnosti odloča predsednik sveta krajevne skupnosti brez omejitev. O prerazporeditvi pravic porabe med finančnimi načrti krajevnih skupnosti odločajo predsedniki svetov krajevnih skupnosti brez omejitev. O prerazporeditvah pravic porabe iz finančnega načrta krajevne skupnosti v finančni načrt mestne uprave odloča predsednik sveta krajevne skupnosti brez omejitev. O prerazporeditvah pravic porabe iz finančnega načrta mestne uprave na finančne načrte krajevnih skupnosti v okviru projekta iz načrta razvojnih programov odloča župan brez omejitev.
O prerazporeditvah pravic porabe v finančnem načrtu neposrednih uporabnikov:
– Mestnega sveta Mestne občine Kranj,
– Nadzornega odbora Mestne občine Kranj,
– Medobčinskega inšpektorata Kranj,
– Skupne službe notranje revizije Kranj in
– župana,
odloča župan brez omejitev.
O prerazporeditvah pravic porabe v finančnem načrtu mestne uprave na predlog vodje notranje organizacijske enote odloča župan. V primerih prerazporeditev med notranje organizacijskimi enotami (tudi Medobčinski inšpektorat Kranj in Skupna služba notranje revizije Kranj) morata prerazporeditev predlagati vodji obeh notranje organizacijskih enot.
Župan lahko v finančnem načrtu mestne uprave brez omejitev prerazporeja pravice porabe v okviru istega podprograma.
Župan lahko v finančnem načrtu mestne uprave prerazporeja pravice porabe med podprogrami v okviru glavnega programa, pri čemer skupno povečanje ali zmanjšanje posameznega podprograma ne sme presegati 15 % podprograma, in med glavnimi programi, pri čemer skupno povečanje ali zmanjšanje posameznega glavnega programa ne sme presegati 15 % glavnega programa v sprejetem finančnem načrtu.
Župan lahko v finančnem načrtu mestne uprave prerazporeja pravice porabe med področji porabe, pri čemer skupno povečanje ali zmanjšanje posameznega področja porabe ne sme presegati 15 % področja porabe v sprejetem proračunu.
V obseg prerazporeditev iz šestega in sedmega odstavka tega člena ne štejejo prerazporeditve, ki so potrebne zaradi plačil na podlagi pravnomočnih odločitev sodišč ali drugih upravnih organov. V obseg prerazporeditev iz prejšnjega odstavka tudi ne štejejo prerazporeditve potrebne zaradi pravilne uvrstitve odhodka v podprogram programske klasifikacije in prerazporeditve iz sedmega odstavka 6. člena tega odloka.
V okviru prerazporeditev uporabniki lahko predlagajo tudi odpiranje novih proračunskih postavk.
O prerazporeditvah, ki presegajo zgoraj določene pravice župana odloča Svet. Prerazporeditve na podlagi sklepov Sveta ne štejejo v omejitve iz šestega in sedmega odstavka tega člena.
Župan s poročilom o izvrševanju proračuna v obdobju januar–junij in konec leta z zaključnim računom proračuna poroča Svetu o veljavnem proračunu in njegovi realizaciji.
(spremljanje in spreminjanje načrta razvojnih programov)
Neposredni uporabnik vodi evidenco projektov iz veljavnega načrta razvojnih programov.
Spremembe veljavnega načrta razvojnih programov so uvrstitev projektov v načrt razvojnih programov in druge spremembe projektov.
Novi projekti se uvrstijo v načrt razvojnih programov na podlagi odločitve Sveta.
Župan lahko spreminja vrednost projektov v letnem načrtu razvojnih programov. Spremembe projektov, katerih okvirna vrednost se poveča za več kot 20 odstotkov ali se sredstva v proračunu povečajo za več kot 100.000 eurov, mora predhodno potrditi Svet.
Omejitev iz prejšnjega odstavka ne velja za projekte, ki se nanašajo na svetniške skupine in za skupni projekt krajevnih skupnosti. Omejitev ne velja tudi za projekte, ki se financirajo iz namenskih prihodkov, ki v proračunu niso bili načrtovani ali so bili načrtovani v premajhnem znesku. Omejitev iz prejšnjega odstavka tudi ne velja za projekt 40600031 LN Britof – Voge, ker je realizacija vezana na komasacijsko pogodbo.
V obseg prerazporeditev tudi ne štejejo prerazporeditve, ki so potrebne zaradi plačil na podlagi pravnomočnih odločitev sodišč ali drugih upravnih organov ter prerazporeditve potrebne zaradi pravilne uvrstitve odhodka v podprogram programske klasifikacije.
Vse prerazporeditve iz projektov pri katerih so v načrtu razvojnih programov za tekoče leto predvideni prihodki iz državnega proračuna ali EU virov mora predhodno potrditi Svet.
Projekte, glede katerih se zaradi prenosa plačil v tekoče leto zaključek financiranja prestavi iz predhodnega leta, župan uvrsti v načrt razvojnih programov po uveljavitvi proračuna s prerazporeditvami brez omejitev.
Župan ima na podlagi predpisane dokumentacije pravico spreminjati podatke o predvidenem začetku in koncu projekta ter predvideni okvirni vrednosti projekta.
(največji dovoljeni obseg prevzetih obveznosti v breme proračunov prihodnjih let)
Neposredni uporabnik lahko v tekočem letu razpiše javno naročilo za celotno vrednost projekta, ki je vključen v načrt razvojnih programov, če so zanj načrtovane pravice porabe na proračunskih postavkah v sprejetem proračunu.
Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za investicijske odhodke in investicijske transfere, ne sme presegati 80 odstotkov pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika; od tega:
1. v letu 2020, 80 odstotkov navedenih pravic porabe in
2. v ostalih prihodnjih letih 20 odstotkov navedenih pravic porabe.
Skupni obseg obveznosti, ki jih prevzame neposredni uporabnik in bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za blago, storitve ter tekoče transfere, ne sme presegati 40 odstotkov pravic porabe, sprejete v njegovem finančnem načrtu.
Omejitve iz prvega in drugega odstavka tega člena ne veljajo za prevzemanje obveznosti z najemnimi pogodbami, razen če na podlagi teh pogodb lastninska pravica preide oziroma lahko preide iz najemodajalca na najemnika, za prevzemanje obveznosti za dobavo elektrike, telefona, vode, komunalnih storitev in drugih storitev, potrebnih za operativno delovanje neposrednih uporabnikov ter za prevzemanje obveznosti po projektih, ki se financirajo iz namenskih sredstev EU, namenskih sredstev finančnih mehanizmov in sredstev drugih donatorjev in so uvrščeni v veljavni načrt razvojnih programov.
Prevzete obveznosti iz drugega in tretjega odstavka tega člena se načrtujejo v finančnem načrtu neposrednega uporabnika in načrtu razvojnih programov.
Proračunska sklada sta:
1. rezervni sklad, oblikovan po ZJF in
2. stanovanjski sklad, ustanovljen na podlagi odloka o ustanovitvi proračunskega sklada.
Proračunska rezerva se v letu 2019 oblikuje v višini določeni v posebnem delu proračuna.
Na predlog za finance pristojne notranje organizacijske enote mestne uprave odloča o uporabi sredstev proračunske rezerve za namene iz drugega odstavka 49. člena ZJF do višine 2.100 eurov župan in o tem s pisnimi poročili tekoče obvešča Svet.
(splošna proračunska rezervacija)
V proračunu se do višine, določene v posebnem delu, zagotovijo sredstva splošne proračunske rezervacije, ki je namenjena financiranju odhodkov, ki jih ob sprejemanju proračuna ni bilo mogoče predvideti ali zanje ni bilo mogoče predvideti zadostnih sredstev.
O uporabi splošne proračunske rezervacije na podlagi 42. člena ZJF odloča na predlog pristojnih notranje organizacijskih enot mestne uprave s sklepom o prerazporeditvi sredstev župan.
Skupna vrednost odobrenih sklepov o prerazporeditvi iz drugega odstavka tega člena ne sme presegati sredstev, zagotovljenih na posebni proračunski postavki v posebnem delu proračuna.
Za prerazporeditve iz splošne proračunske rezervacije na postavke finančnega načrta neposrednega uporabnika ne veljajo omejitve iz 5. člena tega odloka.
O opravljenih prerazporeditvah župan s poročilom o izvrševanju proračuna v obdobju januar–junij in konec leta z zaključnim računom proračuna poroča Svetu.
4. POSEBNOSTI UPRAVLJANJA IN PRODAJE STVARNEGA IN FINANČNEGA PREMOŽENJA MESTNE OBČINE KRANJ
Če so izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 77. člena ZJF, lahko župan dolžniku do višine 1.000 eurov odpiše oziroma delno odpiše plačilo dolga.
Obseg sredstev se v primerih, ko dolg do posameznega dolžnika neposrednega uporabnika ne presega stroška dveh eurov, v poslovnih knjigah razknjiži in se v kvoto iz prvega odstavka tega člena ne všteva.
Župan o odpisu dolga poroča Svetu v skupnem znesku po posameznih namenih s poročilom o izvrševanju proračuna v obdobju januar–junij in z zaključnim računom proračuna.
(načrt ravnanja z nepremičnim premoženjem)
Načrt ravnanja z nepremičnim premoženjem do vrednosti posamezne nepremičnine do višine 5.000 eurov sprejme župan.
(načrt ravnanja s premičnim premoženjem)
V načrt ravnanja s premičnim premoženjem je potrebno uvrstiti premično premoženje nad vrednostjo posameznega premičnega premoženja v višini kot jo določa zakon, ki ureja stvarno premoženje. Načrt ravnanja s premičnim premoženjem sprejme župan.
5. OBSEG ZADOLŽEVANJA IN POROŠTEV OBČINE IN JAVNEGA SEKTORJA
(obseg zadolževanja občine in izdanih poroštev občine)
Za kritje presežka odhodkov nad prihodki v bilanci prihodkov in odhodkov, presežka izdatkov nad prejemki v računu finančnih terjatev in naložb ter odplačila dolgov v računu financiranja se Mestna občina Kranj v l. 2019 lahko dolgoročno zadolži do višine 12.000.000,00 eurov, in sicer za financiranje investicijskih projektov iz načrta razvojnih programov.
Obseg poroštev občine za izpolnitev obveznosti javnih zavodov in javnih podjetij, katerih ustanoviteljica je Mestna občina Kranj, v letu 2019 ne sme preseči skupne višine 1.000.000 eurov. Skupna višina pomeni največjo dovoljeno vsoto vseh poroštev skupaj.
Pogoj za poroštvo pravnim osebam javnega sektorja je soglasje Sveta Mestne občine Kranj.
(likvidnostno zadolževanje)
Če se zaradi neenakomernega pritekanja prejemkov izvrševanje proračuna ne more uravnotežiti, se lahko občina likvidnostno zadolži, vendar največ do višine 5 % vseh izdatkov zadnjega sprejetega proračuna.
Zadolžitev iz prejšnjega odstavka ne šteje v obseg zadolžitev občine, razen če leto črpanja in leto odplačila nista v istem proračunskem letu.
Odločitev o likvidnostnem zadolževanju sprejme župan.
6. PRAVNI POSLI SVETA KRAJEVNE SKUPNOSTI
(veljavnost pravnih poslov, ki jih sklepajo sveti krajevne skupnosti)
Pravni posli, ki jih sklene svet krajevne skupnosti v višini posameznega pravnega posla v posameznem proračunskem letu do 20.000 eurov, so veljavni brez predhodnega soglasja župana.
Takšni pravni posli morajo biti v skladu s finančnim načrtom krajevne skupnosti.
7. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
(začasno financiranje v letu 2020)
V obdobju začasnega financiranja Mestne občine Kranj v letu 2020, če bo začasno financiranje potrebno, se uporablja ta odlok in sklep o določitvi začasnega financiranja.
(prenos sredstev v naslednje leto)
Stanje sredstev na zakladniških podračunih konec leta se prenese v finančne načrte neposrednih proračunskih uporabnikov za naslednje leto. Za obseg prenesenih sredstev se povečajo pravice porabe neposrednih proračunskih uporabnikov.
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 410-28/2018-1
Kranj, dne 17. oktobra 2018
Boštjan Trilar l.r.
