Na podlagi 52. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 – odl. US, 14/15 – ZUUJFO in 61/17 – ZUreP-2), Pravilnika o podrobnejši vsebini, obliki in načinu priprave občinskega prostorskega načrta ter pogojih za določitev območij sanacij razpršene gradnje in območij za razvoj in širitev naselij (Uradni list RS, št. 99/07 in 61/17 – ZUreP-2) ter 19. člena Statuta Občine Brežice (Uradni list RS, št. 10/09 in 3/10) je Občinski svet Občine Brežice na 25. redni seji dne 8. 10. 2018 sprejel
o spremembah in dopolnitvah Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Brežice (SD OPN 2)
Točka V. drugega odstavka 2. člena Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Brežice (Uradni list RS, št. 61/14 in 43/16) se spremeni tako, da se glasi:
»V. Priloge:
– Priloga 1 – Vrste dovoljenih gradenj nezahtevnih in enostavnih objektov po namenski rabi – oktober 2018
– Priloga 2 – Usmeritve za OPPN ter posebni prostorski izvedbeni pogoji za posamezne enote urejanja prostora – oktober 2018«
Četrti odstavek 2. člena se spremeni tako, da se glasi: »(4) Grafični del izvedbenega dela OPN vsebuje naslednje karte:
Številka | Karta | Merilo |
1 | Pregledna karta občine z razdelitvijo na liste – oktober 2018 | 1:50.000 |
2 | Pregledna karta občine s prikazom osnovne namenske rabe in ključnih omrežij gospodarske javne infrastrukture – oktober 2018 | 1:50.000 |
3 | Prikaz območij enot urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev – oktober 2018 | 1:5.000 |
4 | Prikaz območij enot urejanja prostora in prikaz gospodarske javne infrastrukture – oktober 2018 | 1:5.000 |
Spremeni se 3. člen tako, da se glasi:
(1) Posamezni izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji pomen:
1. Avtobusna postajališča in obračališča so posebej zgrajene in označene prometne površine na ali ob vozišču ceste, namenjene prevozu potnikov;
2. Avtobusna postaja je določen prostor za sprejem in odpravo avtobusov, ki mora imeti prometni urad, pokrite perone, urejene za varno vstopanje in izstopanje potnikov, prostore za zadrževanje potnikov in voznega osebja, za hrambo prtljage, tablo z objavo izvlečkov iz voznih redov, mesto za prodajo vozovnic, sanitarije in s predpisi določeno opremo;
3. Atrijska hiša je stanovanjska stavba z enim stanovanjem in z osrednjim ograjenim notranjim dvoriščem (atrijem), h kateremu so obrnjeni stanovanjski prostori.
4. Bruto etažna površina (BEP) stavbe (po OPN) je skupna površina vseh etaž nad terenom izračunanih po sistemu SIST ISO 9836. Pri mansardi se upošteva tisti del bruto tlorisnih površin, kjer je svetla višina prostora večja od 1,60 m. Pri izračunu BEP se ne upoštevajo površine, ki so obdane z elementi, kot so parapeti, venci, ograje in niso pokrite.
5. Cestni svet je zemljišče, katerega mejo na podlagi predpisov o projektiranju javnih cest določajo linije med skrajnimi točkami prečnega in vzdolžnega profila cestnega telesa, vključno z napravami za odvodnjavanje. Meja cestnega sveta poteka največ 2 metra od linij skrajnih točk, vključno z napravami za odvodnjavanje, pri avtocestah največ 2 metra od varovalne ograje, pri predorih pa največ 5 metrov od stika predorske cevi z brežino, merjeno pravokotno na os ceste.
6. Centralne dejavnosti: Pod centralne dejavnosti se šteje izobraževalne, zdravstvene, socialne, kulturne, razvedrilne, rekreacijske dejavnosti, javna uprava, trgovina na drobno, raznovrstne poslovne dejavnosti.
7. Dvojček je prosto stoječa stanovanjska stavba. Sestavljata ga dve enaki stanovanjski hiši s po enim stanovanjem, ki stojita druga ob drugi (loči ju le skupni požarni zid) in imata ločeni parceli objekta in ločena vhoda.
8. Enodružinska hiša je prosto stoječ stanovanjski objekt, ki obsega največ dve stanovanji s skupnim vhodom, ter lahko ima do 50 % BEP namenjene za okolje nemoteči poslovni dejavnosti in je po obliki in strukturi prilagojen gradbeni strukturi enodružinskih hiš.
9. Enota urejanja prostora (v nadaljevanju EUP) je območje, ki obsega naselje, del naselja ali del odprtega prostora, na katerem se določi namenska raba prostora in dopustna izraba prostora ter omejitve, povezane z varstvom okolja, ohranjanjem narave in varstvom kulturne dediščine ter za posamezne vrste posegov v prostor določijo enotni prostorski izvedbeni pogoji oziroma usmeritve ter pogoji in omejitve za izdelavo občinskega podrobnega prostorskega načrta, če je ta predviden. Enota urejanja prostora je območje s praviloma enolično namensko rabo ter enotnimi merili za urejanje prostora, razen v primerih posebnih določil za posamične EUP.
10. Etažnost objekta je določena s številom etaž nad terenom, pri čemer se kot etaža štejejo pritličje (P), mansarda (M), terasa (T) in nadstropje (N).
11. Faktor zazidanosti parcele objekta (v nadaljevanju FZ) je razmerje med zazidano površino vseh objektov (vključno s tistimi nezahtevnimi in enostavnimi objekti, ki imajo enega ali več prostorov in v katere človek lahko vstopi) in celotno površino parcele objekta.
12. Faktor zelenih površin (v nadaljevanju: FZP) je razmerje med odprtimi bivalnimi površinami in celotno površino parcele objekta. Za odprte bivalne površine se štejejo zelene površine in tlakovane površine, namenjene zunanjemu bivanju, ki ne služijo kot prometne površine ali komunalne funkcionalne površine (npr. dostopi, dovozi, parkirišča, prostori za ekološke otoke).
13. Frčada je funkcionalni strešni arhitekturni element za osvetlitev mansardnih ali podstrešnih prostorov.
14. Funkcionalno zemljiško posestvo – tvorijo obdelovalne kmetijske površine, ki funkcionalno pripadajo isti grajeni strukturi (kmetiji, polkmetiji, vinski kleti, zidanici, hramu) in medsebojno niso oddaljene več ko 5km (če gre za različno obdelovane kmetijske površine), oziroma so lahko medsebojno oddaljene do 10km, če gre za isto vrsto rabe kmetijskega zemljišča.
15. Gospodarska javna infrastruktura so objekti ali omrežja, ki so namenjeni opravljanju gospodarskih javnih služb skladno z zakonom ter tista gospodarska infrastruktura, ki je kot taka določena z zakonom ali odlokom lokalne skupnosti, kakor tudi drugi objekti in omrežja v splošni rabi. Gospodarska javna infrastruktura je državnega in lokalnega pomena.
16. Gostinski vrt je prostor zunaj gostinskega objekta, namenjen gostinski dejavnosti.
17. Gradnja je izvedba gradbenih in drugih del in obsega gradnjo novega objekta, rekonstrukcijo objekta in odstranitev objekta.
18. Gradnja novega objekta je izvedba del, s katerimi se zgradi nov objekt oziroma se objekt dozida ali nadzida in zaradi katerih se bistveno spremeni njegov zunanji izgled.
19. Grajeno javno dobro so zemljišča in na njih zgrajeni objekti, ki so skladno s predpisi namenjeni splošni rabi in so dostopni vsem pod enakimi pogoji.
20. Grajeno območje kmetije je območje, sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel ali njihovih delov, na katerih stojijo stavbe ali gospodarska poslopja kmetije, ki so med seboj povezana z dovozi, potmi in drugimi utrjenimi površinami, posamezna medsebojna oddaljenost takih stavb oziroma gospodarskih poslopij, ki so si najbližje, pa ne presega 30 m. Grajeno območje kmetije se opredeli tako, da se s premico povežejo v vseh smereh najbolj izpostavljeni deli stavb in gospodarskih poslopij kmetije oziroma njihovih parcel objekta, če so te določene, ne glede na to, ali preko takega območja poteka javna cesta ali ne.
21. Hram je lesen vinogradniški objekt (eno ali več prostoren) namenjen shrambi in predelavi vina.
22. Kap objekta je najnižja točka strešine objekta. V primeru, ko predvideni objekt leži južno, jugovzhodno ali jugozahodno od obstoječega objekta, se kot kap štejejo tudi vsi horizontalni lomi strešine, ki presegajo polovico celotne horizontalne dolžine najnižje kapi te strešine.
23. Klet (v nadaljevanju K) je del stavbe, katere prostori se nahajajo od pritličja navzdol;
24. Komunalna oprema so:
objekti in omrežja infrastrukture za izvajanje obveznih lokalnih gospodarskih javnih služb varstva okolja po predpisih, ki urejajo varstvo okolja,
objekti in omrežja infrastrukture za izvajanje izbirnih lokalnih gospodarskih javnih služb po predpisih, ki urejajo energetiko, na območjih, kjer je priključitev obvezna,
objekti grajenega javnega dobra, (občinske ceste, javna parkirišča in druge javne površine ...).
25. Kozjanski park je v tem odloku uporabljen za zavarovano območje, ki je v upravljanju Javnega zavoda Kozjanski park in ima status regijskega parka.
26. Legalno zgrajeni objekt je objekt, za katerega gradnjo je bilo izdano predpisano upravno dovoljenje ali je zgrajen pred datumom, ki ga določa zakon o graditvi objektov.
27. Lice stanovanjske stavbe je fasada, kjer so odprtine dnevnih bivalnih prostorov stanovanja, kot so dnevna soba, kuhinja.
28. Mansarda (v nadaljevanju M) je prostor pod poševno streho, z višino kolenčnega zidu največ 1,4 m.
29. Nadstropja (v nadaljevanju N) so vse etaže stavbe nad pritličjem. Nadstropje v zadnji etaži se lahko izdela tudi kot mansarda ali terasa.
30. Nadomestna gradnja je novogradnja na mestu in v gabaritih legalno zgrajenega obstoječega (prejšnjega) objekta.
31. Naselje je s prostorskim aktom določeno območje strnjeno grajenih stavb različnih namembnosti s pripadajočimi površinami, potrebnimi za njihovo uporabo in območje površin, predvidenih za širitev.
32. Objekt je s tlemi povezana stavba ali gradbeni inženirski objekt, narejen iz gradbenih proizvodov in naravnih materialov, skupaj z vgrajenimi inštalacijami in tehnološkimi napravami.
33. Odstranitev objekta je izvedba del, s katerimi se objekt odstrani, poruši ali razgradi.
34. Okoljska infrastruktura so objekti, vodi in naprave za izvajanje dejavnosti gospodarskih služb s področja oskrbe z vodo, za čiščenje in odvajanje odpadnih vod, za ravnanje z odpadki in za odlaganje odpadkov.
35. Oskrbovana stanovanja so stanovanja, ki so arhitektonsko prilagojena starejšim in gibalno omejenim ljudem z lastnim gospodinjstvom.
36. Osnovna oskrba prebivalcev vključuje osnovno šolo, vrtec, trgovino, storitvene in servisne dejavnosti.
37. Otroško igrišče je prostor za potrebe otroške igre, opremljen z urbano opremo in zasajen z drevesno in grmovno vegetacijo; lahko je namenjeno eni ali različnim starostnim skupinam, lahko je samostojna ureditev ali ureditev načrtovana v sklopu parka ali drugega območja.
38. Parcela objekta je zemljišče, sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel, na katerem stoji objekt vključno z urejenimi površinami, ki služijo temu objektu oziroma na katerem je predviden objekt vključno z urejenimi površinami, ki bodo služila temu objektu. Kot parcela objekta se štejejo tudi gradbene parcele objektov oziroma funkcionalna zemljišča objektov po prejšnjih predpisih.
39. Pomožni objekti so enostavni in nezahtevni objekti (spremljajoči objekti).
40. Poseg v prostor je poseg v ali na zemljišče z namenom gradnje objekta po predpisih o graditvi objektov in drug poseg v fizične strukture na zemeljskem površju ter pod njim.
41. Praviloma – izraz pomeni, da je treba upoštevati določila odloka, da pa je dovoljeno odstopanje od njih; če jih zaradi utemeljenih razlogov in omejitev ni možno upoštevati, kar, je treba obrazložiti in utemeljiti v postopku za pridobitev gradbenega dovoljenja.
42. Pretežno pomeni najmanj 70 %.
43. Priobalno zemljišče je zemljišče, ki neposredno meji na vodno zemljišče (pri vodotokih 1. reda je odmik 15 m znotraj naselij in 40 m izven naselij. Za vodotoke, ki so v 1. red uvrščeni na podlagi tega, ker gre za mejni vodotok, sega zunanja meja priobalnih zemljišč 5 m od meje vodnega zemljišča. Zunanja meja priobalnega zemljišča sega 5m od meje vodnega zemljišča pri vodotokih 2. reda.)
44. Pritličje (v nadaljevanju P) je del stavbe, katerega prostori se nahajajo neposredno nad zemeljsko površino ali največ 1,4 m nad njo, merjeno od najnižje kote terena ob objektu.
45. Raščen teren so površine, ki ohranjajo neposreden stik z geološko podlago in s tem sposobnost zadrževanja in ponikanja vode.
46. Razpršena gradnja je negativen pojav v prostoru, katere značilnost je neracionalna izraba prostora in nezadostna komunalna opremljenost in je kot taka potrebna sanacije. Parcela objekta, ki je bila v gradbenem dovoljenju opredeljena kot funkcionalne zemljišče ali parcela objekta, za objekt, ki je s tem aktom določen kot razpršena gradnja, je stavbno zemljišče.
47. Razpršena poselitev: predstavljajo jo območja poselitve nizke gostote z avtohtonim poselitvenim vzorcem v krajini (samotne kmetije, zaselki, razprostranjena in razložena naselja ter druge oblike manjših strnjenih naselij, ki jih pretežno tvorijo objekti zgrajeni pred letom 1967), ki so pogosto demografsko ogrožena.
48. Regulacijske črte (regulacijska linija, gradbena meja in gradbena linija) se praviloma uporabljajo za določevanje meja javnega prostora, do katerega se lahko načrtujejo in gradijo objekti.
– regulacijska linija (v nadaljevanju: RL) je črta, ki ločuje obstoječe in predvidene odprte ali grajene javne površine od površin v privatni lasti in praviloma sovpadajo z linijo prometnih ali zelenih površin ter z linijo grajenega javnega dobra;
– gradbena meja (v nadaljevanju: GM) je črta, ki je novozgrajeni oziroma načrtovani objekti ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali pa so od nje odmaknjeni v notranjost zemljišča;
– gradbena linija (v nadaljevanju: GL) je črta, na katero morajo biti z enim robom – s fasado postavljeni objekti, ki se gradijo na zemljišču ob tej črti;
– gradbena meja v nadstropju (v nadaljevanju: GMn) je črta nad pritlično etažo, ki je novozgrajeni oziroma načrtovani objekti ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali pa so od nje odmaknjeni v notranjost zemljišča;
– načrtovano območje javnega dobra je območje, ki praviloma predstavlja območje varovalnega koridorja GJI ali druge oblike javnega dobra.
49. Rekonstrukcija objekta je spreminjanje tehničnih značilnosti obstoječega objekta in prilagajanje objekta spremenjeni namembnosti ali spremenjenim potrebam oziroma izvedba del, s katerimi se bistveno ne spremeni velikost, spreminjajo pa se njegovi konstrukcijski elementi, zmogljivost ter izvedejo druge njegove izboljšave, pri čemer pri stavbah ne gre za bistveno spremembo v zvezi z velikostjo, če se njena prostornina ne spremeni za več kakor 10 %.
50. Repnica je podzemni objekt za shranjevanje pridelkov, ki se lahko uporablja tudi v turistične namene.
51. Sleme je vrhnji rob ostrešja ali stični rob strešin in je hkrati najvišja točka strehe.
52. Sonaravno urejanje vodotokov je urejanje vodotokov ob upoštevanju hidroloških, ekoloških, krajinskih in drugih vidikov.
53. Sprememba namembnosti je izvedba del, ki niso gradnja in zaradi katerih ni potrebna rekonstrukcija ter s katerimi se ne spreminja zunanjega videza objekta, predstavljajo pa takšno spremembo namena objekta oziroma njegovega dela, da se povečajo vplivi objekta na okolico.
54. Spremljajoča dejavnost je tista dejavnost, ki ni zajeta v osnovni namenski rabi, a se jo nanjo lahko umešča pod pogojem, da na osnovno namensko rabo nima negativnih vplivov.
55. Stanovanjska stavba za posebni namen je stavba, namenjena začasnemu reševanju stanovanjskih potreb socialno ogroženih oseb, starejših, študentov ali otrok, kot so dijaški in študentski domovi, delavski domovi, domovi za starejše, domovi za terapevtske skupine, zavetišče za brezdomce, vzgojni domovi, domovi za skupnosti ter druge stavbe, namenjene za izvajanje socialnih programov, ki vključujejo bivanje.
56. Strnjena gradnja je gradnja objektov, ki se med seboj stikajo z vsaj eno stranico ali njenim delom.
57. Svetla višina prostora je merjena od gotovega poda do gotovega stropa.
58. Terasna etaža (v nadaljevanju T) je zgornja etaža stavbe neposredno nad ravno streho. Bruto etažna površina terasne etaže ne sme presegati 50 % bruto etažne površine spodnje etaže. Odmik terasne etaže od roba fasad objekta je na najmanj 1,5 m.
59. Trg je odprt prostor, delno ali v celoti obdan s stavbami, primeren za sestajanje, zbiranje ljudi.
60. Varovalni koridor gospodarske javne infrastrukture obsega prostor, v katerem gradnja objektov pred izgradnjo objektov, katerim so koridorji namenjeni, ni dopustna. Dopustni so posegi v prostor pod pogoji tega odloka in s posebnim soglasjem pristojnega organa oziroma upravljavca v skladu s predpisi.
61. Varovalni pas gospodarske javne infrastrukture obsega prostor določen v skladu s predpisi, v katerem so gradbeni posegi dopustni le s soglasjem pristojnega organa oziroma upravljavca.
62. Večstanovanjska stavba je stanovanjska stavba s tremi ali več stanovanji (vila blok, stanovanjski blok, stolpič, stolpnica in podobni stanovanjski objekti).
63. Veduta je poudarjen pogled iz določenega mesta opazovanja (praviloma javne površine) z jasno določeno smerjo in prostorsko zaokroženim ciljem opazovanja, ki je lahko objekt ali območje.
64. Vila blok je do šest stanovanjski objekt višine do P+2 (oz. do P+1+M, P+1+T). Zasnova objekta in zunanja ureditev izražata individualne programske posebnosti (velika površina bivalnih prostorov, bogata stopnišča, balkoni in terase, oblikovan vrt ipd.). Vila ima poudarjen reprezentativni in simbolni značaj ter izraža arhitekturno-oblikovne značilnosti obdobja, v katerem je bila zgrajena.
65. Vinotoč je zidanica, v kateri je del površin namenjen za dejavnost točenja vina.
66. Vinska klet je objekt z visoko tehnološko opremo, katerega arhitekturna zasnova se podreja tehnologiji kletarjenja in transporta ter osnovnim volumnom stavbe nad zemeljsko površino.
67. Višina objekta, ki je določena s tem odlokom, se meri od najnižje kote terena ob objektu do kote najvišje točke strehe (sleme).
68. Višinska regulacija se določa s številom nadzemnih etaž in dopustnost mansarde.
69. Vodno zemljišče je zemljišče na katerem je voda trajno ali občasno prisotna in se zato oblikujejo posebne hidrološke, geomorfološke in biološke razmere, ki določajo vodni in obvodni ekosistem. Vodno zemljišče tekočih voda obsega osnovno strugo tekočih voda, vključno z bregom, do izrazite geomorfološke spremembe. Vodno zemljišče stoječih voda obsega dno stoječih voda, vključno z bregom, do najvišjega zabeleženega vodostaja. Za vodno zemljišče se štejejo tudi opuščene struge in prodišča, ki jih voda občasno še poplavlja, močvirja in zemljišče, ki ga je poplavila voda zaradi posega v prostor.
70. Vrstna hiša je stanovanjska stavba, zgrajena v strnjenem nizu najmanj treh zaporedno zgrajenih hiš praviloma enakih gabaritov oziroma gabariti medsebojno ne smejo bistveno odstopati.
71. Vrtiček je površina za pridelovanje vrtnin in gojenje okrasnih rastlin za lastne potrebe.
72. Vrtičkarstvo je prostočasna dejavnost, ki vključuje pridelovanje vrtnin in gojenje okrasnih rastlin za lastne potrebe, in se izvaja na posebej za tako dejavnost urejenih površinah.
73. Vzdrževanje objekta je izvedba del, s katerimi se ohranja objekt v dobrem stanju in omogoča njegova uporaba, obsega pa redna vzdrževalna dela, investicijska vzdrževalna dela in vzdrževalna dela v javno korist. Z vzdrževalnimi deli se ne posega v konstrukcijo objekta in ne spreminja zmogljivosti, velikosti, namembnosti in zunanjega videza objekta, pri čemer je treba ohraniti oziroma zagotoviti prvotne kakovostne fasadne elemente.
74. Začasni objekt: odprti sezonski gostinski vrt, mobilne enote sanitarij, pokriti prostor z napihljivo konstrukcijo ali v montažnem šotoru do 500 m² z višino najvišje točke 6 m, cirkus, tribuna za gledalce na prostem oziroma proizvod, dan na trg v skladu s predpisom, ki ureja tehnične zahteve za proizvode in ugotavljanje skladnosti. Začasni objekt je treba odstraniti po poteku časa, za katerega je bil zgrajen, najpozneje pa v šestih mesecih od začetka gradnje. Po odstranitvi je treba vzpostaviti prvotno stanje na zemljišču, na katerega je bi postavljen.
75. Zaselek je naselje z največ 10 manj zahtevnimi objekti.
76. Zbiralnica ločenih frakcij je nepokrit prostor, urejen in opremljen za ločeno zbiranje in začasno hranjenje posameznih ločenih frakcij, kjer povzročitelji komunalnih odpadkov izvajalcu javne službe te frakcije prepuščajo.
77. Zbirni center je pokrit ali nepokrit prostor, urejen in opremljen za ločeno zbiranje in začasno hranjenje vseh vrst ločenih frakcij, kjer povzročitelji komunalnih odpadkov iz širše okolice izvajalcu javne službe prepuščajo te frakcije in kosovne odpadke. Zbirni center je lahko hkrati urejen tudi kot zbiralnica nevarnih frakcij.
78. Zelena streha je streha, ki jo pokriva zemljina z vegetacijskim slojem.
79. Zelene površine naselja so površine namenjene preživljanju prostega časa, predvsem rekreaciji in športu na prostem, parki ter druge javne zelene površine, ki so namenjene izboljšanju kvalitete bivanja v naselju.
80. Zidanica je kmetijska stavba za kletarjenje, spravilo in predelavo grozdja ter sadja, za pridelavo in shranjevanje vina ter za shranjevanje drugih kmetijskih pridelkov, strojev in orodja.
81. Zgoščena gradnja je gradnja objektov v mestnih ali vaških jedrih, v nizu zidanic ali vaških nizih s tradicionalno strukturo poselitve.
82. Železniška postaja je prometno mesto, kjer se odvija poleg tehničnih operacij (sprejem in odprava vlakov, prehitevanje vlakov, sestavljanje kompozicij ...) tudi komercialna služba (prodaja vozovnic, sprejem blaga ...).
(2) Izrazi, uporabljeni v tem odloku, katerih pomen ni izrecno določen v tem odloku, imajo enak pomen, kot ga na dan uveljavitve tega odloka določajo predpisi s področja prostorskega načrtovanja in graditve objektov.
(3) Izrazi definirani v tem členu se lahko spremenijo, če nadrejen področni zakonski predpis določa drugače.
(4) Izrazi, uporabljeni v tem odloku, ki označujejo posameznike in ki so zapisani v moški spolni slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za moške in ženske.
(5) Kratice uporabljene v tem odloku imajo naslednji pomen:
Kratica | Pomen kratice |
BEP | bruto etažna površina |
ČN | čistilna naprava |
DLN | državni lokacijski načrt |
DPN | državni prostorski načrt |
EUP | enota urejanja prostora |
EMS | Elektromagnetno sevanje |
FZ | faktor zazidanosti parcele |
FZP | Faktor zelene površine |
GL | gradbena linija |
GM | gradbena meja |
GMn | gradbena meja v nadstropju |
K | klet |
KS | krajevna skupnost |
LN | lokacijski načrt |
M | mansarda |
MRP | merilno regulacijska postaja |
N | nadstropje |
OLN | občinski lokacijski načrt |
OPN | občinski prostorski načrt |
OPPN | občinski podrobni prostorski načrt |
P | pritličje |
PM | parkirno mesto |
RL | regulacijska linija |
RTP | razdelilna transformatorska postaja |
TP | transformatorska postaja |
T | terasa |
UN | ureditveni načrt |
VS | vaška skupnost |
ZN | zazidalni načrt |
6. člen se spremeni tako da se glasi:
Splošno:
(1) Občina Brežice leži v posavski regiji. Zajema različni svet in sicer predalpsko hribovje, hribovje Gorjancev ter panonsko obrobje. Njeno jedro pripada Krško-brežiški kotlini. Občina meji na severu na Občino Bistrica ob Sotli ter Občino Kozje, na zahodu Občina Krško, na vzhodu in jugu pa meji na republiko Hrvaško. Občina se razprostira na 268 km2 in leži ob reki Krki in Savi. Po podatkih iz januarja 2011 ima 24.301 prebivalcev, ki živijo v 109 naseljih oziroma v 20 krajevnih skupnostih. Ima zelo pomembno geostrateško lego. Tu poteka pomembna cestna in železniška povezava. Tudi meja je pomemben dejavnik, ki predstavlja desetino vse meje s sosednjo državo Hrvaško.
(2) Občino zaznamuje specifična obmejna lega v neposredni bližini oziroma hitro dostopnih večjih zaposlitvenih centrov v in izven regije ter čezmejno (Zagreb). Občinski center Brežice v širšem prostoru predstavlja regionalno upravno, oskrbno, kulturno ter zaposlitveno središče.
(3) Čez območje Občine Brežice poteka 10. panevropski prometni koridor (Trans European Network-TEN). V sklopu 10. TEN sta tako cestno kot železniško omrežje.
(4) Glede na arhitekturno in krajinsko tipologijo se občina po svojih značilnostih izrazito deli na tri dele:
– širše območje Bizeljskega, ki zajema tako območje Orlice, Pečic-Križ, grebenski svet in območje naselja Bizeljsko,
– Krško-brežiško polje,
– širše območje Gorjancev.
(5) Na podlagi ekonomsko demografskih značilnosti območje občine razdelimo na štiri prepoznavne območja, in sicer:
– Pečice-Križe
– Območje je geografsko zelo odmaknjeno in tudi zaradi tega do odnosa z Občino Brežice v nekoliko zapostavljenem položaju. Na območju sta le dva naselja Pečice in Križe, vendar zaradi tipoloških posebnosti ne sodita v širše območje Bizeljskega. Na območju živi cca 1 % prebivalcev. Območje zaznamuje odseljevanje prebivalstva.
– širše območje Bizeljskega
– Na območju je po registru prostorskih enot 42 naselij v katerih živi cca 29 % prebivalcev. Območje zaznamuje tudi veliko število objektov za počitniške namene, ter zelo malo zaposlitvenih možnosti. Zato je na skoraj celotnem območju (razen v naselju Bizeljsko in Artiče-Arnovo selo) opaziti kritično praznjenje prebivalstva. Delno urbanizirana območja so Bizeljsko, Pišece, Artiče, Globoko in Kapele.
– Krško - brežiško polje
– Območje zaznamuje pretežno ravninsko območje s centralnimi naselji. Na območju so po obsegu največja naselja, ki so na območju pod Savo ohranile svojo tradicionalno strukturo. Na območju nad Savo pa je opaziti pojav razpršene gradnje, ki se veje ob komunikacijah. Na območju se poleg 29 naselij nahaja tudi oskrbno, storitveno in zaposlitveno središče občine mesto Brežice. Na območju živi cca. 58 % prebivalstva, hkrati pa je na območju tudi največ zaposlitvenih možnosti v občini. Poleg mesta Brežice (6595 prebivalcev), ki je izrazito urbano naselje, sodijo med večja naselja z delno urbanim značajem še Dobova (757 prebivalcev), Cerklje ob Krki z Župečo vasjo (454 prebivalcev), Krška vas (556 prebivalcev) in Obrežje (391 prebivalcev).
– Gorjanci
– Območje zaznamuje specifična kulturna krajina s prepletom gozda, travnikov in njiv; na odsekih značilne vinorodne pokrajine in pretežno z gručastimi naselji. Razpršena gradnja se pojavlja le na vinorodnih območjih. Območje zaznamuje kritično padanje prebivalstva. Trenutno živi v 35 naseljih cca. 12 % prebivalstva občine. Na območju ni večjega zaposlitvenega središča.
Demografija:
(6) Demografski kazalci kažejo, da prebivalstvo stagnira oziroma nazaduje. Znotraj občine so opažena različna demografska gibanja. Na območju Krško-Brežiške ravni je opažen porast prebivalstva, medtem ko je del občine opredeljen kot strnjeno demografsko ogroženo območje (širše območje Bizeljskega ter Gorjanci).
(7) Občina Brežice ima neugodno razmerje med mladimi (delež mladih se stalno znižuje na račun starejših), starimi in delovnim kontingentom. Slednji se zato postopoma znižuje. Občina ima tudi nekoliko manj ugodno izobrazbeno strukturo prebivalstva, ki ima višjo ali visoko izobrazbo.
Poselitev:
(8) Med urbana naselja občine štejemo mesto Brežice, ki predstavlja tudi največji zaposlitveni center. Večina preostalih naselij v občini ima značaj podeželskih naselij oziroma vasi. Izjeme so nekatera naselja predvsem v neposredni bližini mesta Brežic, ki so izgubila podeželski značaj ter postala po načinu bivanja delno urbana naselja, predvsem v smislu spalnih naselij. Gre predvsem za naselja Krška vas, Cerklje ob Krki, Dobova, Artiče, Čatež ob Savi, Jesenice, Obrežje, Dečno Selo, Globoko, Arnovo selo, Bizeljsko in Pišece.
(9) Precej stihijski razvoj omrežja naselij v preteklosti, se danes izkazuje v nizkem nivoju oskrbnih dejavnostih ter pomanjkanju zaposlitvenih možnosti izven občinskega centra. Delno razlog leži tudi v neprimerno opredeljeni podrobni namenski rabi in obsegu zemljišč za poselitev, kot na primer zemljišč za obrtne in poslovne dejavnosti ter v preteklosti neustrezno opredeljena stavbna zemljišča za stanovanja (neustrezen teren, slaba osončenost, nedostopnost ipd.) kakor tudi območja za razvoj gospodarstva in industrije.
(10) Pojav razpršene gradnje je za občino zelo pogost, kar se odraža v slabi prepoznavnosti prostora, v slabi komunalni opremi ter nenazadnje v slabšem odnosu do prepoznavnih kvalitet prostora. Na širšem območju Bizeljskega se je razvil negativni pojav razpršene gradnje, ki ni sledil tipiki gradnje vinorodnega območja. Na območju prevladujejo stanovanjski in počitniški objekti, ki se ne skladajo v kulturno krajino, hkrati pa se zaradi opuščanja kmetijske dejavnosti (vinarstva in sadjarstva) zarašča in spreminja kvalitetno podobo. Na območju Gorjancev se je razvil negativni pojav razpršene gradnje v manjši meri in večini v neposredni bližini naselij. Na območju Krško-brežiškega polja pa se je razvil negativni pojav razpršene gradnje predvsem na njegovem severnem robu, kjer so se objekti pojavili ob komunikacijah, vendar ne v obliki tradicionalne obcestne gradnje.
(11) V občini je po velikosti največ dvo in trisobnih stanovanj. Stanovanja so po velikosti nekoliko večja od državnega povprečja.
Družbena infrastruktura
(12) Na področju družbenih dejavnosti je mreža oskrbljenosti z zdravstvenimi storitvami zadovoljivo pokrita in v bližnji prihodnosti ni predvideno odprtje novih zdravstvenih enot. Nujne pa bi bile širitve nekaterih obstoječih zdravstvenih enot predvsem zaradi velikih potreb po nujni medicinski pomoči, ki so posledica bližine Schengenske meje in velike količine turistov (predvsem iz Term Čatež). Mreža lekarn je dobro pokrita. Bolnišnica v Brežicah pokriva vse potrebe občanov po sekundarnem zdravstvu in zato njene širitve niso potrebne. V sklopu bolnišnice deluje Urgentni center, ki pokriva celotno regijo. Na področju socialnega varstva deluje v občini Dom upokojencev v Brežicah. V sklopu enote Doma upokojencev so zgrajena varovana stanovanja. Druga faza varovanih in oskrbovanih stanovanj je v izgradnji so tudi varovana stanovanja v Brežicah. Poleg doma upokojencev je za starejše občane organizirana tudi pomoč na domu in od leta 2004 oskrba z družinskim pomočnikom.
(13) Mreža izobraževalnih inštitucij je v občini dobro prekrita. Brežiška osnovna šola in vrtec sta obnovljena in zadostujeta trenutnim potrebam. Smiselno je koncentriranje te dejavnosti v novo formirani coni družbenih dejavnosti, ki se je z premestitvijo trgovske šole in gradnjo atletske steze že začela nakazovati ob križišču Ceste svobode in Bizeljske ceste.
(14) V Brežicah se srednješolsko izobraževanje izvaja na dveh srednjih šolah, in sicer:
– Gimnazija Brežice, ki nudi izobraževalni program splošne gimnazije in športne gimnazije (z možnostjo prilagoditve gimnazijskega predmetnika na predmetnik evropskega oddelka) in izobraževalni program ekonomske gimnazije ter
– Srednja ekonomska in trgovska šola Brežice (s poklicnim programom trgovec ter strokovnim programoma ekonomski tehnik in vzgojitelj).
(15) V Brežicah deluje ena višja šola – Višja strokovna šola Brežice, ki izvaja program komercialist, kot enota Srednje ekonomske in trgovske šole Brežice. Šola pokriva potrebe po komercialistih na širšem posavskem področju.
(16) Ustanovljena je Fakulteta za turizem Brežice, ki predstavlja sinergijo več pomembnih dejavnikov:
– strategije razvoja širše regije, ki izkazuje velik turistični potencial,
– velikega interesa lokalnega in širše slovenskega turističnega gospodarstva,
– potrebe po dopolnitvi slovenskega visokošolskega prostora.
Fakulteta deluje v sklopu Univerze v Mariboru. Velik interes in potrebo po razvijanju študija turizma je na občinski ravni izjemno razvita.
(17) Predšolsko vzgojo v vrtcih izvajajo javni in zasebni vrtci. Na območju Občine Brežice je 9 vrtcev v katerih je v otroškem varstvu okrog 550. V naseljih (razen Brežic) so vrtci v sklopu šolskih objektov.
(18) Športna infrastruktura v občini je zadovoljivo razvita predvsem v mestu Brežice (športni park z raznolikimi površinami in objekti). Športna infrastruktura v drugih naseljih je pogosto ob šolah in ob vaških jedrih, ter se v popoldanskem času uporablja za rekreacijo vseh občanov in športnih društev v občini. Otroška igrišča so urejena v mestu Brežice vendar je le-teh premalo. Posamična otroška igrišča so tudi v nekaterih naseljih izven mesta.
(19) V občini je dobra razvita tudi mladinska infrastruktura za kar skrbi Mladinski center Brežice v okviru katerega deluje tudi mladinski hotel.
Rekreacija, šport in turizem:
(20) Celotno območje občine je zelo zanimivo za rekreacijo. Rekreacijska ponudba se razvija, vendar ta še ni ustrezno strukturirana. V zadnjem obdobju se je v občini razvilo več najrazličnejših kolesarskih in sprehajalnih poti povezanih z naravno in kulturno dediščino (Brežiška kolesarska pot, Sadjarska artiška kolesarska pot, Brežiška planinska pot, spominska pot 'Po poteh kozjanskih borcev', Sromeljska pešpot, Artiška sadjarska pešpot, pešpot »Po poteh dr. Slavka Sušina«) kot tudi različnih dogodkov povezanih s športom in rekreacijo (S kolesom na pot po občini Brežice, tek s Primožem Kozmusom v sklopu dogodka »Brežice moje mesto« ipd.). Z vidika intenzivnejše rekreacije v odprtem prostoru je pomembno izkoriščanje termalne vode (s poudarkom na Termah Čatež). Občina se nahaja na območju, ker se na podlagi termične analize izkazuje velik potencial izkoriščanja termalne energije. Občina ima več širših turistično-rekreacijskih območij – Bizeljsko in Gorjanci, ter specifično območje-območje Jovsi. Občina je bogata s kulturnimi in zgodovinskimi 'področji' kot so Pišece, Bizeljsko, Mokrice, grad Brežice. V zadnjem obdobju se je v občini razvilo več najrazličnejših sprehajalnih poti povezanih z naravno in kulturno dediščino, predvsem v obliki vinskih cest (Bizeljsko-sremiška in Podgorjanska vinska cesta) in sadjarskih poti. V občini je veliko naravnih danosti (Jovsi, Šentvid, Orlica, Vrhovi Pečic …). Za razvoj rekreacijske in športne ponudbe v občini skrbi večje število manjših športnih, razvojnih in turističnih društev, za vzdrževanje športne kulture pa skrbi Zavod za šport. Na območju se nahaja športno letališče Cerklje in Mihalovec. V okviru športne ponudbe pa je v občini tudi bazen v Dobovi in bazeni v kopališčih Term Čatež.
Gospodarstvo:
(21) V občini je bilo leta 2009 1606 podjetij. V občini so nekoliko slabše zaposlitvene možnosti v primerjavi z državo in regijo, saj tudi št. delovnih mest stagnira oziroma nazaduje. Izkazan je močan primanjkljaj delovnih mest. V občini je zelo monocentrična razporeditev delovnih mest (Brežice, Čatež) predvsem v ravninskem delu občine. Problematična je tudi struktura delovnih mest, njihova lokacijska razporeditev in predvsem število delovnih mest. Nezadovoljiva je tudi struktura delovnih mest glede na kvalifikacijsko in izobrazbeno zahtevnost. V občini je močno razvit terciarni sektor, kar pa je lahko tudi posledica slabo razvitega sekundarnega sektorja.
(22) Na gospodarskem področju so močno zastopane terciarne dejavnosti (trgovina, popravila motornih vozil, izdelkov široke porabe ter drugih storitvenih dejavnosti), pa tudi industrija in gradbeništvo.
(23) V občini ni bilo v preteklosti sistemskega pristopa k načrtovanju, pripravi in prenovi gospodarski con. Kljub pričakovanju, da se bodo s pojavom meje s Hrvaško dogradile nove gospodarske cone v občini, se to ni zgodilo zaradi neustrezno izbranih nekaterih lokacij gospodarskih con (območja arheološke dediščine, slaba dostopnost), neaktivnosti občine pri nakupu nezazidanih stavbnih zemljišč, nepravočasne izgradnje komunalno opremljenih stavbnih zemljišč in prenove dotrajane infrastrukture ter previsoke cene komunalno opremljenih stavbnih zemljišč.
(24) Na območju občine je v veljavnih prostorskih aktih lociranih 6 industrijsko-obrtnih con in gospodarsko središče Feniks:
– IC Brezina
– Meri 42.8 ha in je v pretežni meri nepozidana.
– OC Dobova
– Cona meri 16.6 ha. Cona je večinoma pozidana.
– gospodarsko območje TPV
– Območje je v celoti pozidano ima pa možnost širitve na nepozidana zemljišča proti jugu.
– GC Krška vas
– IC Slovenska vas
– Po planu je opredeljena kot območje velikosti 38.5 ha. Cona je v večji meri pozidana in v njej obratujejo posamezna podjetja.
(25) V občini so še sledeče obstoječe poslovno industrijske lokacije:
– TPV Šentlenart.
– IC Bizeljsko.
– Livarna Dobova, ki je že 10 let v stečaju in ne izkazuje potrebe širitvi območja. Območje se bo predvidelo za potrebe terciarnih dejavnosti.
– Zahodno območje obvoznice Brežice, kjer se nahajajo večji storitveno proizvodni kompleksi, ki so aktivni in izkazujejo vse večje potrebe po širitvi na obstoječih lokacijah.
– Območje ob Obrtni ulici je ponovno dobilo vsebino. Območje se ureja in daje s sosednjimi stanovanjskimi objekti videza zaključene enote.
– ter več manjših poslovno-gospodarskih središč v sklopu obstoječih lokalnih središč.
(26) Obrtništvo v občini je še vedno močno zastopano. Primanjkujejo manjše obrtne lokacije v naseljih oziroma možnosti za njihove širitve v občinskih središčih ter drugih naseljih.
Naravne in kulturne danosti
(27) Naravne in kulturne danosti občine predstavljajo velik potencial za oblikovanje raznolike in prostorsko ustrezno razvrščene turistične ponudbe. Poleg že uveljavljenih turističnih lokacij v občini (terme Čatež, grad Mokrice z golfom), občina posebno pozornost namenja razvoju turizma v svojem širšem prostoru – s poudarkom na širšem območju Bizeljskega in Gorjancev. Turistični potencial v smislu vključevanja kulturne dediščine ter naravnih danosti v turistično ponudbo, kot tudi razvoj specifične kvalitetne turistične ponudbe (vezane na termalni turizem, vinske poti …) je še vedno premalo izkoriščen. Pomanjkljivost v turistični ponudbi predstavlja tudi izrazita koncentracija nastanitvenih zmogljivosti v Termah Čatež ter nizka koncentracija teh kapacitet v preostalih delih občine. Te se v občini postopoma razvijajo predvsem v navezavi s turističnimi kmetijami in vinskimi potmi.
(28) Območje občine je bogato z gradovi od katerih sta izkoriščena predvsem dva – grad Brežice in grad Mokrice Velik in premalo izkoriščen potencial pa v občini predstavljata gradova Bizeljsko in Pišece. Primer ustreznega vključevanja območja varstva narave v turistično-rekreacijsko ponudbo občine so Jovsi. Tak potencial ima še več območji v občini – širše območje Bizeljskega, Gorjanci, Dobrava.
Krajina
(29) Za občino je značilna izrazito pestra krajinska slika s prepletom krajinskih elementov kraških krajin notranje Slovenije (južni del občine – Gorjanci nad Krško-Brežiškim poljem) ter krajin subpanonske regije (osrednji in severni del občine – Krško-Brežiško polje in Posavsko-Obsotelsko gričevje). Značilni vzorci, ki izoblikujejo prepoznavno krajinsko sliko osrednjega dela občine so ostanki gozda na ravnini, reki Sava in Krka z meandri in nečlenjena kmetijska krajina. Za severni del občine je značilna drobno členjena kmetijska krajina s prepletom vinogradov, pašnikov ter gozda, doline s potoki in strnjen gozd na večjih naklonih. Južni del občine pa oblikujejo sledeči krajinski vzorci – preplet kmetijske krajine z gozdom, vinogradi na pobočjih ter značilen strnjen gozd na območju Cirnika. Izjemno krajinsko vrednost v občini imajo območja Jovsi, Stankovo in Gadova peč ter Podsreda.
(30) Kmetijstvo je – glede na intenzivnost pridelave in panoge – prostorsko izrazito deljeno na dva dela. Na območju krško- brežiškega polja prevladuje intenzivnejše kmetijstvo s poudarkom na vrtnarstvu in živinoreji, na območju severnega in južnega dela občine pa prevladuje vinogradništvo. Manj zastopani vendar zelo pomembni panogi v občini sta sadjarstvo ter vzgoja cvetja.
(31) Gozdovi predstavljajo približno 35 % območja občine. Ocena zaraščanja je 1 %. Izrazita je razdrobljenost gozdne posesti. Predvsem je gozd omejen na severni (območje Orlice) in južni (območje Cirnika) del občine. Gozdnih rezervatov v občini ni. Kot varovalni gozd je opredeljenih 10 manjših območij nižinskih gozdov (skupno približno 12 ha), ki so pomembni z vidika ohranjanja gozdnih zaplat v kmetijski krajini in eno strnjeno večje območje varovalnega gozda na skrajnem jugu občine. Velik razvojni problem na področju gozdarstva predstavlja tudi izjemno razdrobljena posestniška struktura v gozdih. Posledično gozdna masa v takih gozdovih ostaja.
(32) V občini so nahajališča lignita, dolomita, kremenčevega peska in gramoza. V širši okolici vključno z naselji Zgornja in Spodnja Pohanca, Arnovo selo, Artiče, Dečno selo in del razpršene gradnje pri Globokem je površinsko obsežen raziskovalni prostor lignita. V neposredni bližini severno od naselja Globoko je tudi pridobivalni prostor gline in kremenovega peska ter pridobivalni prostor lignita, ki se delno pokriva s pridobivalnim prostorom gline. Znotraj obeh območij je razpršena poselitev. V Vrbini je nahajališče proda. Na Bizeljskem je kamnolom-pridobivalni prostor dolomita. Od teh nahajališč je aktiven kamnolom na Bizeljskem. Rudnik lignita pri Globokem je že opuščen. Sanacija rudnika še ni izvršena. Obstajajo problemi, ker je nad rudnikom poseljeno območje razpršene gradnje. Zaradi posedanja so ponekod ti objekti v nevarnosti. Glinokop pri Globokem še delno izkoriščajo, večina pridobivalnega prostora je že sanirana. Dnevni kop kremenčevega peska je opuščen, a potencial še ostaja. Gramoznice v Vrbini so opuščene in se zaraščajo v sekundarni habitat ali pa so le predvidene v prostorskem aktu in bodo z akumulacijo He Brežice potopljene. Poseben razvojni problem je sovpadanje naselij in razpršene poselitve, ki je znotraj raziskovalnega prostora lignita.
Varovanja in omejitve:
(33) Krško-brežiško področje je eno izmed najbolj potresno dejavnih področij v Sloveniji. Jakost potresov v Posavju lahko doseže VII. stopnjo in več po EMS lestvici. Takšna moč potresa povzroča rušenje objektov, predvsem starejših, grajenih pred letom 1963 (torej pred sprejemom predpisov o potresno varni gradnji) in delne poškodbe ter porušitve objektov, grajenih po letu 1963.
(34) Poplavna območja so ob Krki in Savi (Krška vas, del Čateških Toplic, Loče, Mihalovec, Rigonce, Velike Malence), kar predstavlja 10,04 % območja občine. Pogosto je tudi razlitje Sotle (Stara vas). Del Dolenje vasi je podvržena hodourniškim poplavam, kakor tudi nekatera ostala naselja in razpršen oblike gradnje, ki so locirane ob potokih.
(35) V Občini Brežice je evidentiranih več deset plazov, ki so večji in kritični, vsakodnevno pa nastajajo nova erozijska žarišča. Največ se jih pojavlja na severni strani občine – ob Sromljah in Pišecah, manj pa na južnih pobočjih. Večina plazov je saniranih. Plazovi ogrožajo nekatere stanovanjske gradnje in vikende (nap. stanovanjska stavba na naslovu Zgornja Pohanca 42, vikend v Velikih Malencah). Ostali plazovi ogrožajo predvsem infrastrukturo in kmetijske površine – večinoma vinograde.
(36) V občini so po podatkih Ministrstva za okolje in prostor zavarovana območja ter območja predlagana za zavarovanje varstvenih območij vodnih virov 3 območja v površini 4390,71 ha, kar predstavlja 16,36 % območja občine.
(37) Za požarno varnost v Občini Brežice skrbijo prostovoljna gasilska društva, ki jih je na območju občine 31. Profesionalna gasilska služba je v Krškem. Gasilska mreža je v občini pokrita. Požarna voda je zagotovljena iz hidrantov in avtocistern. Hidranti so priključeni na hidrantno omrežje s pitno vodo, vendar se pojavljajo težnje po tehnološki vodi (gradnja bazenov).
(38) V Občini Brežice je 30 zaklonišč od katerih ima le eno uporabno dovoljenje kot zaklonišče osnovne zaščite (zaklonišče ob vrtcu Mavrica).
(39) V bližini občinske meje Brežice je prisotna nuklearna elektrarna Krško.
Gospodarska javna infrastruktura
(40) Omrežje regionalnih in državnih cest je sicer dobro razvejano, vendar se na omrežju pojavlja nekaj kritičnih točk, ki onemogočajo normalen potek prometa skozi naselja, kot tudi onemogočajo njihov kvaliteten razvoj. Problem predstavlja tudi neustrezna razpršena gradnja, ki se je stihijsko razvila ob prometnicah ter njihovi uvozi in izvozi na regionalne in državne ceste.
(41) Na območju občine je omrežje občinskih cest in javnih poti precej razvejano, kljub temu predvsem severni del občine in Gorjanci nimata ugodne dostopnosti do centralnih naselij, kot tudi ne do občinskega centra, obenem pa so povezave na sosednja območja slabe oziroma neobstoječe. Problem predstavlja mnogo slepo zaključenih cest predvsem na severnem območju občine. Problem predstavlja tudi slaba povezanosti vzhodnega dela občine ob občinski meji, saj je dostopnost mogoča le preko povezav, ki se nahajajo v osrednjem delu občine. Veliko oviro z vidika pretočnosti občine v smeri sever–jug predstavljata reka Sava in železnica. Na obeh so prehodi omejeni, na železniški progi bodo prehajanja še bolj omejena, saj je predvidena nadgradnja proge. Z državnimi prostorskimi akti sta načrtovani dve izven nivojski križanji, in sicer v Bukovšku in Brezini. Z državnim prostorskim aktom je načrtovana nova premostitev Save na relaciji rondo Terme Čatež–regionalna cesta Brežice–Dobova–Rigonce cestni odsek: 1335 (stacionaža cca 1100 m).
(42) Mesto Brežice imajo ustrezno urejen cestni sistem. Sedanja obvoznica dobiva značaj mestne zbirne ceste. Zato bo treba zgraditi novo vzhodno obvoznico mimo Brežic ki se bo priključevala na avtocesto. Prav tako je treba povezati slovenske vasi ob meji južno od avtoceste z novo povezovalno cesto, ki je prostorsko že umeščena.
(43) Hrbtenico železniškega omrežja na območju Občine Brežice predstavlja povezava mednarodnega pomena v okviru 10. panevropskega prometnega koridorja, kjer se načrtuje tudi rekonstrukcijo in dograditev daljinske železniške povezave mednarodnega pomena, ki bodo omogočale hitrosti do 160 km/h. V občini sta dve železniški potniški postaji Brežice in Dobova. Industrijski tiri so speljani le do poslovne cone Brezina.
(44) Mreža avtobusnega javnega potniškega prometa je slabo razvita. Redne povezave so zagotovljene predvsem v smeri glavnih regionalnih prometnic. Dobro je tudi razvit prevoz šolskih otrok iz zaledja v centralni del občine.
(45) Na območju občine so je na področju opremljanja z električno energijo dobro poskrbljeno. Omrežje je dobro razvejano in se po potrebi dopolnjuje. Večjih težav pri prenosih električne energije ni.
(46) V občini je zgrajeno plinovodno omrežje, ki je že v uporabi:
– razvod Drnovo–Češnjice–Cerklje–Krška vas–Brežice ob katerem so plinificirana predvsem naselja Črešnjice, Cerklje, Župeča vas, Račja vas, Boršt, Krška vas, Brežice z zaselkoma Trnje in Zakot
– omrežje v izgradnji v Brežicah ter razvod Čatež in Terme Čatež.
(47) V občini ni celoten sistem oskrbe s pitno vodo v upravljanju javne gospodarske službe, saj kar nekaj lokalnih skupnosti samostojno vodi vodooskrbo pod vodstvom vodovodnih odborov. V občini deluje 7 vodovodnih sistemov (VS Brežice, VS Pišece, VS Mokrice, VS Sromlje, VS Bizeljsko, VS Križe in VS Mrzlavski gaj–Vitovec–Stankovi). Vodovodni sistem Artiče še ni v upravljanju občine. Ravno tako je na južnem predelu občine nekaj vodovodnih sistemov, ki še niso v upravljanju občine.
(48) V občini se nahajajo trije kanalizacijski sistemi. Ti sistemi se nahajajo na trinajstih širših poselitvenih območjih: Brežice, Čatež ob Savi, Dobova, Globoko, in del naselja Dečno selo, Jesenice, Mala Dolina, Mihalovec, Mostec, Nova vas pri Mokricah, Obrežje, Rajec, Slovenska vas in Velika Dolina. Celotna dolžina kanalskih vodov sekundarnega in primarnega omrežja, ki ga upravlja Komunala d.o.o., Brežice znaša 118,6 km.
(49) Za ravnanje z odpadki v Občini Brežice skrbi Komunala Brežice d.o.o.. V sistem zbiranja, odvažanja in odlaganja komunalnih in drugih odpadkov je v občini zajeto okoli 22.530 prebivalcev ter vsa podjetja in javni zavodi, kar pomeni, da je odvoz odpadkov urejen na območju celotne občine. V neposredni bližini Boršta oziroma jugo vzhodno od Letališča Cerklje ob Krki je lociran zbirno reciklažni center, kjer odpadke ločujejo po posameznih frakcijah. Na celotnem območju Občine Brežice so vzpostavljeni ekološki otoki za ločeno zbiranje odpadkov – steklo, papir, odpadna embalaža. Komunalno podjetje je na primeren način osveščalo ljudi o skrbnem odlaganju in ločevanju odpadkov, kar kaže tudi poročilo iz terena, da ni več črnih odlagališč oziroma so ta izjemno redka in lokalna. Komunalni odpadki se že od leta 2005 odvažajo na odlagališče Leskovec pri Novem mestu, s katerim upravlja CEROD Novo mesto.«
Drugi odstavek 7. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(2) Turizem
Terme Čatež so največji turistični subjekt v občini. Ob vzpostavitvi protipoplavnih ukrepov se odpira možnost za kvalitetno širitev termalno zabaviščnega kompleksa.
Bogate kulturne značilnosti in naravne danosti ter dobra dostopnost predstavljajo za občino izjemen potencial za turizem. Ob dejstvu, da varstveni režimi, predvsem na nekaterih predelih občine predstavljajo omejitve za večji razvoj drugih dejavnosti, predstavlja turizem potencial za gospodarski razvoj.
Razvoj turizma v mestu in na podeželju je prepoznan kot perspektivna dejavnost v občini, še posebej s povezovanjem športne infrastrukture ter naravne in kulturne dediščine. Poleg razvoja podeželskega turizma ima občina tudi kvalitetne prostorske in vsebinske možnosti razvoja na področju športno rekreativnih dejavnost (rečni turizem, zdraviliški turizem ipd.) z že obstoječo kvalitetno infrastrukturo ter možnostjo nadgradnje le te v usmerjene turistične ponudbe. Pomemben segment celovitega turističnega produkta je dopolnilna ponudba turističnih kmetij ter turističnih zidanic.«
Tretja alineja četrtega odstavka 9. člena se spremeni tako, da se glasi:
» – Vzpostavili se bodo centri, ki bodo delovali kot izhodišče turistične ponudbe na posameznih delih občine: za osrednji del občine – mesto Brežice, za severni del občine – naselje Bizeljsko, za južni del občine – terme Čatež in vinogradniško območje Gadova peč. Prav tako pomembni pa sta tudi izhodiščni točki Bušeča vas, vezana na Krko in Podgorjansko vinsko turistično cesto ter izhodiščna točka Pečice kot izhodiščna točka za poti po Orlici in kot navezava na sosednji občini ter Kozjanski regijski park in grad Podsreda. Širše območje Bizeljskega s Sromljami, Pišecami, Podgorjem, Zgornjo Pohanco je vinogradniško usmerjeno. Po območju potekajo številne vinogradniške ceste in poti.«
Osma alineja četrtega odstavka 9. člena se spremeni tako, da se glasi:
» – V osrednjem delu občine se bo krepila turistična dejavnost Term Čatež in Term Paradiso ter njihova odprtost in povezanost z ostalimi nosilci turistične ponudbe v občini.«
Prvi odstavek 10. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Gospodarstvo:
– Širitev in ureditev obstoječih gospodarskih con (Dobova, Brezina pri Brežicah).
– Načrtovanje novih gospodarskih koridorjev (na vzhodnem delu ob Cesti Svobode in južno od naselja Trnje ob obstoječi vpadnici, širitev gospodarske enote v Šentlenartu in združitev dveh subjektov pri nivojskem križanju regionalne ceste v Gornjem Lenartu).«
Peti odstavek 10. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(5) Oskrba in družbena javna infrastruktura:
– Zagotavljanje prostorskih možnosti za predšolsko, osnovnošolsko, srednješolsko, višješolsko in univerzitetno izobraževanje. Vzpostavitev centralne OŠ v Brežicah in centralnega vrtca v Brežicah na obstoječi lokaciji. Ob obstoječi srednji trgovski in ekonomski šoli se ob atletskem stadionu zagotovi večje športne površine.
– Zagotovitev prostorskih možnosti za razvoj športnih in rekreativnih dejavnosti na območju mesta Brežice. Rekreacijske površine naj se prioritetno umeščajo v rekreacijski center Vrbina. Večje športne površine se umeščajo ob šolski kompleks ETRŠ, ki je umeščen v podaljšku naselja Zakot.«
Druga alineja prvega odstavka 11. člena se spremeni tako, da se glasi:
»– Prednostna območja za razvoj gospodarstva so obstoječe in načrtovane gospodarske cone IC Brezina, OC Dobova, gospodarsko območje v Šentlenartu (TPV in ostali), GC Krška vas, IC Slovenska vas, IC Bizeljsko. Še posebej pomembno za gospodarski razvoj občine pa je poslovno središče Feniks ter načrtovani logistični center pri Dobovi.«
Peta alineja prvega odstavka 11. člena se spremeni tako, da se glasi:
»– Območja za pridobivanja mineralnih surovin so: kamnolom Bizeljsko-širitev, površinski kop Globoko, gramoznica Boršt in pridobivalni prostor Bizeljsko. Izkoriščanje mineralnih surovin v občini predstavlja pomembno gospodarsko panogo.«
Četrti odstavek 13. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(4) Za dolgoročen in uravnotežen razvoj občine je pomembna izgradnja izven nivojskih križanj prometne in železniške infrastrukture, kakor tudi izgradnja obvoznic ob mestu Brežice (vzhodna obvoznica, Vrbinska cesta, Brezinska obvoznica), v naseljih Skopice, Cerklje ob Krki in Dobovi.V primeru ukinitve nivojskih prehodov je dopustno umeščanje nadomestnih cest v pasu 300 m levo in desno od osi skrajnega tira proge.«
Dvanajsta alineja prvega odstavka 14. člena se spremeni tako, da se glasi:
»– Območje Kozjanskega parka«
Doda se nov četrti odstavek 16. člena, ki glasi:
»(4) Pri prometnem načrtovanju je treba upoštevati načela celostnega prometnega načrtovanja na način, da se povzamejo ukrepi, ki so predvideni s Celostno prometno strategijo Občine Brežice.«
Šesti odstavek 17. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(6) Stanje cestnega omrežja na območju mesta Brežic je zadovoljivo. Skoraj ob vseh prometnicah so zagotovljene površine za pešca. Kolesarski promet je slabo razvit in ga je treba nadgraditi. Trenutno se vzpostavlja primarna kolesarska žila, ki bo povezala Terme Čatež, kot največji iniciator turizma, z občinski centrom. Ob glavni prometni vpadnici – Bizeljski cesti je še zadosti razpoložljivega prostora za tvorbo kolesarske površine. S tem bi povezali osrednji del mesta Brežice z zunanjim robom. V mestnem jedru so hitrosti omejene na 30 km/h kar omogoča kolesarju prosto kolesarjenje po vozni površini.«
Sedmi odstavek 23. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(7) Kolesarske poti se na območju občine povežejo v omrežje, ki povezuje večja središča in se nadgrajujejo v povezan sistem za dnevne migracije ter v rekreativne in turistične namene. Obstoječe in nove pešpoti, tudi tematske in podobne poti, se urejajo in povezujejo v povezan sistem pešpoti za dnevne migracij ter v rekreativne in turistične namene.«
Enajsti odstavek 23. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(11) Občina je vključena v projekt Sava-Krka bike. Občina Brežice upošteva načela trajnostne mobilnosti, in sicer spodbuja peš promet, kolesarstvo in uporabo javnega potniškega prometa.«
Tretji odstavek 24. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(3) Urejenih parkovnih površin in zelenic v strnjenem mestnem prostoru Brežic se načeloma ne bo namenjalo za parkiranje. Obstoječe parterne zelene površine pri večstanovanjskih objektih naj se praviloma ohranjajo.«
Četrti odstavek 24. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(4) S prostorskimi rešitvami se bo v Brežicah omogočilo povečanje parkirnih kapacitet ob obstoječih javnih objektih in ob spremembah namembnosti obstoječih objektov, skladno s potrebami teh objektov. V ta namen se v čim večji meri uredijo kletne etaže novih objektov in odprte javne površine.«
Šesti odstavek 24. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(6) Za potrebe turističnega razvoja ter lokalnega prebivalstva se bo v okviru naselij omogočalo ureditev manjših parkirišč.«
Deveti odstavek 24. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(9) Parkirne prostore za avtodome umeščamo v okviru kampov (v Termah Čatež, v Vrbini ipd.) dodatna parkirišča pa se usmerja na dobro dostopne in s strokovno podlago preverjene lokacije v mestu Brežice in neposredni bližini avtoceste. Tudi v okviru turističnih kmetij naj se zagotovijo prostorske možnosti za umeščanje parkirnih prostorov za avtodome ob upoštevanju kulturne krajine.«
Četrti odstavek 26. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(4) Vodovodni sistem Brežice je sestavljen iz 7 vodovodnih sistemov (VS Brežice, VS Pišece, VS Mokrice, VS Sromlje, VS Križe, VS Mrzlavski gaj–Vitovec–Stankovo, VS Bizeljsko). V občini se nahaja še kar nekaj vodovodnih sistemov, ki še niso v upravljanju občine. Tu gre predvsem za manjše sisteme, ki se napajajo iz sledečih vodnih zajetij:
– Zlaman potok (vodovodni sistem Šapole – delno sega v Občino Krško)
– Riglec (del Velike Doline)
– Toplica (del Velike Doline)
– Podvrtiči (del Velike Doline)
– Jarek (del Velike Doline)
– Zgornja Pohanca (vodonosni sistem Oklukova gora–Volčje)
– Studenec (vodovodni sistem Gazice – tam, kjer je vodni vir »Studenec«)
– Na območju Gorjancev je še kar nekaj vodovodnih sistemov, ki še niso v upravljanju
občine.«
Peti odstavek 26. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(5) Z namenom zagotavljanja ustrezne kontrole nad kvaliteto pitne vode na območjih, ki se oskrbujejo iz teh sistemov, mora občina sisteme, ki še niso v upravljanju občine in bi v skladu z Uredbo o oskrbi s pitno vodo morali biti prevzeti v upravljanje.«
Deseti odstavek 26. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(10) Nova vodovodna omrežja se praviloma gradijo v obstoječem ali predvidenem cestnem svetu.«
Peti odstavek 27. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(5) Varovati je treba tudi vse lokalne vire, ki oskrbujejo naselja in druga manjša zajetja vode v občini, še posebej naselja ob Artičah ter del območja na Gorjancih.«
V prvem odstavku 28. člena se številka »113« nadomesti s številko »118«, in številka »69« s številko »208«.
V zadnjem stavku četrtega odstavka se črta besedilo »in sicer 9698 prebivalcev«.
V šestem odstavku 28. člena se številko »6832« nadomesti s številko »6239«.
Sedmi odstavek 28. člena se črta.
Prvi odstavek 30. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Čez območje občine potekajo visokonapetostni daljnovodi, kablovodi in RTP:
– DV 400 kV Maribor–Krško,
– DV 2x400 kV Tumbri–Krško,
– DV 2x110 kV Krško–Brežice,
– kablovod KBV 2x110 kV Brežice–HE Brežice, zgrajen na podlagi Uredbe o DPN za območje HE Brežice, Uradni list RS, št. 50/12.«
Drugi odstavek 30. člena se spremeni tako, da se glasi:
» (2)Predvideni pa so še naslednji visokonapetostni daljnovodi:
– DV 2x400 kV Cirkovce–Krško,
– DV 2x400 kV Tumbri–Krško,
– povezovalni vod 2x110 kV za vključitev HE Mokrice (sprejeta Uredba o DPN za območje HE Mokrice, Uradni list RS, št. 69/13),
– DV 2x110 kV Brežice–Mokrice–Republika Hrvaška (sprejet Odlok o lokacijskem načrtu za daljnovod 2x110 kV Brežice–Mokrice–meja z Republiko Hrvaško, Uradni list RS, št. 46/92, 6/93) ostane v veljavi od približno parc. št. 887 k.o. Veliki Obrež do meje z Republiko Hrvaško.«
Četrti odstavek 30. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(4) V urbanih in delno urbanih naseljih v občini je treba pristopiti h kabliranju nizkonapetostnih vodov. Prioritetno je to treba v Trnju in mestu Brežice.«
31. člen se spremeni tako, da se glasi:
»(1) V občini je zgrajeno plinovodno omrežje razvod Drnovo–Češnjice pri Cerkljah–Cerklje ob Krki–Krška vas–Brežice, ob katerem so plinificirana predvsem naselja Črešnjice pri Cerkljah, Cerklje ob Krki, Župeča vas, Račja vas, Boršt, Krška vas, Brežice z zaselkoma Trnje in Zakot. V izgradnji pa je omrežje v Brežicah ter razvodi na območju Brezine severno od Brežic nad železniško progo, Čatež ob Savi in Terme Čatež.
(2) Predvideva se širitev plinskega omrežja na območja ob cesti med Brežicami vključno z Dobovo, ter naselja Skopice v navezavi na Krško vas. Za plinovodno omrežje Brežic so izdelani projekti PGD in PID. Koncesionar za oskrbo s plinom v občini je Adriaplin d.o.o. Ljubljana.
(3) Na območju občine se načrtuje prenosni plinovod:
– R44A Krško–Bregana.«
V prvem odstavku 34. člena se na koncu stavka izbriše ločilo ».« in se doda novo besedilo »- optično omrežje.«
Prvi odstavek 35. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) V občini je evidentiranih 15 pokopališč. Poleg centralnega pokopališča v Brežicah, ki je v fazi širitve modernizacije, se v prostoru nahajajo še v KS Artiče – pokopališče Artiče, v KS Bizeljsko – pokopališče Bizeljsko in Orešje, v KS Dobova – pokopališče Dobova, v KS Kapele – pokopališče Kapele, v KS Pišece – pokopališče Pišece, v KS Cerklje ob Krki – pokopališči Cerklje in Bušeča vas, v KS Sromlje – pokopališče Sromlje, v KS Čatež ob Savi – pokopališče Čatež, v KS Velike Malence – pokopališče Velike Malence, v KS Jesenice na Dolenjskem – pokopališče Jesenice na Dolenjskem, ki ima zagotovljeno širitev in v KS Velika Dolina – pokopališči Ponikve in Cirnik.«
49. člen se spremeni tako da se glasi:
»(1) Območje občine je razdeljeno na prostorske enote s skupnimi značilnostmi glede oblikovanja naselij in kulturne krajine ter usmeritvami za razvoj dejavnosti.
(2) PREN-01 PEČICE KRIŽE
Enota Pečice Križe predstavlja posebno območje znotraj občine. Večji del enote spada v krajinsko podenoto Obsavsko gričevje (Regionalna razdelitev krajinskih tipov v Sloveniji), za katero je značilna kulturna krajina na valovitem reliefu. V tej enoti je nekaj vinogradov in sadovnjakov, vendar prevladujejo njive, travniki in gozd. Območje je nekoliko odmaknjeno. V severnem oziroma severovzhodnem, strmejšem delu enote se razprostira gozd, ki je prepleten s krčevinami, celki, na katerih stojijo samotne gručaste kmetije. Za preostali del enote je značilen mehek, rahlo valovit relief z njivami in travniki ter gručastimi zaselki. Gručasti naselji Pečice in Križe imata izjemno lego ter še ohranjene in skladne gabarite naselja. Razpršena poselitev je prisotna, vendar ne predstavlja večjega problema. Enota izkazuje veliko krajinsko skladnost.
Primarna dejavnost območja še naprej ostaja kmetijstvo, vendar se razvija tudi turizem, predvsem v povezavi s planinskimi potmi, rekreacijo in navezavami na grad Podsreda in ostale atrakcije v okolici. Posebno pozornost je treba nameniti ohranitvi naselbinske kulturne dediščine in ohranjanju tradicionalnih vzorcev poselitve. Gručasti naselji Pečice in Križe se ohrani v obstoječih gabaritih, poselitev se načrtuje v okviru ureditvenih območij naselij. V tej enoti so sicer maloštevilne zidanice zelo vidno izpostavljene, kar pomeni, da je treba posebno pozornost posvetiti njihovemu oblikovanju, morebitnim prenovam ter novogradnjam. Nujna je krajinske sanacija kamnoloma, ki predstavlja močno vidno degradacijo v prostoru, nad naseljem Pečice.
Na območju se bo ohranjalo prvotno strukturo gradnje v obliki naselij in samostojnih kmetij. Občina bo težila k notranjemu razvoju naselij in ohranjali kvalitetno kulturno krajino tudi s spodbujanjem razvoja kmetijske dejavnosti. Naselja se bodo urejala in prenavljala z upoštevanjem kakovostnih tradicionalnih prvin arhitekture.
(3) PREN-02 JUŽNA POBOČJA ORLICE
Za južna pobočja Orlice ob severnem robu občine je značilen razgiban relief z večjim številom manjših slemen, dolin in grap ter z gozdom poraščena pobočja. Enoto pokriva raznolik površinski pokrov z velikim deležem gozda (sever) s posameznimi krčevinami, celki; vinogradi, deloma ekstenzivnimi sadovnjaki in razpršeno poselitvijo na gričevju ter majhnimi gručastimi zaselki in drobno členjeno kmetijsko krajino, pretežno njivsko krajino na uravnanem rahlo valovitem terenu, praviloma južno od ceste Sromlje–Pišece. Pester, razgiban relief različnih strmin in smeri ter raznolik površinski pokrov določata veliko krajinsko pestrost. V enoti je čedalje več razvrednotenih krajinskih območij, ki nižajo vrednostno oceno. Prisotno je zaraščanje.
S spodbujanjem dejavnosti, ki so tu tradicionalne je treba omejevati odseljevanje. Kmetijsko rabo na območju se ohranja v obstoječem obsegu ali povečuje. Omejiti je treba razpršeno gradnjo, predvsem počitniških hišic, upoštevati tradicionalne elemente gradnje in izraziti naselja ter na ta način povečati skladnost območja. Zagotovi se oblikovanje krajine za vse posege v prostor in uredi krajinski prostor na izpostavljenih, prisojnih pobočjih in slemenih. Varuje naj se vedute na prostorske dominante, gradove in cerkve, ter tako izboljšuje orientacijo v prostoru. Prednostno se zagotavlja sanacija kamnolomov na izpostavljenih krajinskih legah.
Na območju se bo ohranjalo prvotno strukturo gradnje naselij. Kvalitetna in potencialna območja zidanic se bodo nadgrajevalo in vključevalo v turistično ponudbo. Naselja in razpršeno poselitev se bo urejalo in prenavljalo z upoštevanjem kakovostnih tradicionalnih prvin arhitekture.
(4) PREN-03 OŽJE BIZELJSKO
Ožje Bizeljsko z naseljem Bizeljsko obsega severovzhodni del občine, kjer se nahajajo najboljše vinogradniške lege. Prevladujejo vinogradi na gričevju, nekaj je tudi sadovnjakov in travnikov. V tej enoti so vinogradi večji in bolj strnjeni. Za enoto je značilen razgiban, rahlo valovit teren in visoka krajinska pestrost. Odprtost, razglednost je posebnost in vrednost območja, iz katerega se odpirajo pogledi na obsoteljsko ravnico ter vinogradniško območje v republiki Hrvaški (hrvaško Zagorje.) Privlačnost območju povečuje tudi naselje Bizeljsko ter dokaj dobra prometna dostopnost. Zaradi vidne izpostavljenosti.
Zagotavljati je potrebno značilnosti vinorodne krajine ter njeno poselitev in s tem ohranjati prepoznavno kulturno krajino. Kmetijsko rabo se ohranjanja v obstoječem obsegu. Preprečuje se zaraščanje. Kmetijske površine se varuje pred urbanizacijo, razen v primeru nujnih prioritet, ki so ključne za nadaljnji razvoj občine. Prednostno se razvija turizem, predvsem dejavnosti vezane na vinogradniški in vinarski turizem. Zaradi vidne izpostavljenosti celotne enote je treba še posebej paziti na oblikovanje, razporeditev in gabarite objektov. Z notranjim razvojem naselij, zaselkov, sanacijo razpršene gradnje, oblikovno sanacijo objektov in s prenovo degradiranih območij je potrebo izboljšati skladnost in privlačnost območja. Tako se preprečuje nadaljnji razvoj razpršene gradnje, vizualno degradacijo prostora in varuje vedute na dominante in pomembne orientacijske točke območja (Bizeljski grad, vodovodni stolp, cerkev Sv. Vid, cerkev Sv. Lovrenc).
Na območju se bo ohranjalo prvotno strukturo gradnje naselij. Kvalitetna in potencialna območja zidanic se bodo nadgrajevala in vključevalo v turistično ponudbo. Naselja in razpršeno poselitev se bo urejalo in prenavljalo z upoštevanjem kakovostnih tradicionalnih prvin arhitekture.
(5) PREN-03A KMETIJA OREŠJE
(6) PREN-05 GREBENSKI SVET VZHODNO OD DRAMLJE
Grebenski svet vzhodno od Dramlje ima podobne krajinske značilnosti kot enota zahodno od nje. Za območje je značilen zelo razgiban relief z velikim številom manjših grebenov, slemen, dolin in grap, ki tečejo v vse smeri. Značilen je preplet različnih kmetijskih kultur z gozdom in urbanizacijo. Visok je delež vinogradov. Iz nekaterih razglednih pobočij ali slemen se odpirajo pogledi na obsoteljsko ravnico, dolino Dramlje in cerkve, v tej enoti še posebej pomembne orientacijske točke. Območje je turistično zanimivo zaradi posebnosti repnic, dokaj dobre prometne dostopnosti ter že ustvarjenih zametkov turistične ponudbe vzdolž ceste Brežice–Bizeljsko.
V obravnavani enoti je treba predvsem omejiti razpršeno gradnjo in izraziti naselja (Stara vas Bizeljsko, Brezovica na Bizeljskem) ter zagotavljati pogoje za razvoj turizma. Poudarek je na oblikovni prenovi objektov ter izboljšanju cestnih ter peš in kolesarskih povezav znotraj enote. Zagotovi se sanacija kamnoloma (peskokopa) Bizeljsko.
Na območju se bo ohranjalo prvotno strukturo gradnje naselij. Kvalitetna in potencialna območja zidanic se bodo nadgrajevalo in vključevalo v turistično ponudbo. Naselja in razpršeno poselitev se bo urejalo in prenavljalo z upoštevanjem kakovostnih tradicionalnih prvin arhitekture.
(7) PREN-06 GREBENSKI SVET ZAHODNO OD DRAMLJE
Za Grebenski svet zahodno od Dramlje je prav tako značilen zelo razgiban relief z velikim številom manjših grebenov, slemen, dolin in grap, ki tečejo v vse smeri. Osnovne smeri oz makrorelief pa ima poudarjeno smer sever-jug. Tako širše doline oziroma njihovi vodotoki (Dramlja, Gabrnica, Sromljica, Močnik …) glavna slemena in na to vezane cestne povezave tečejo v smeri sever jug.
Na območju je potrebna sanacija razpršene gradnje predvsem v obliki zaključevanja poselitvenih območij, kjer se bo dopuščalo zgoščevanje in notranji razvoj. Kvalitetna in potencialna območja zidanic se bo nadgrajevalo in vključevalo v turistično ponudbo. Naselja in območja sanacije razpršene gradnje se bo urejalo in prenavljalo z upoštevanjem kakovostnih tradicionalnih prvin arhitekture in s pretehtanim uvajanjem sodobnih načel arhitekturnega, urbanističnega in krajinskega oblikovanja, kar bo območju dalo novo podobo.
(8) PREN-07 DOBRAVA JOVSI OBSOTELJE in PREN-04 OBSOTELJE SEVER
Enoto opredeljuje ravnica Dobrave in dolina reke Sotle. Za enoto so značilne ugodne razmere za sadjarstvo in vinogradništvo.
– cerkve, gradovi.
Zaznavna smer prostora je proti jugu. Proti vzhodu se Dobrava polagoma dviga do uravnavanega slemena kapel, kjer se teren strmo spusti v depresijo ob reki Sotli, imenovano Jovsi. Severno od Jovsev sega rahlo valovit teren Bizeljskega vse do Sotle. Sotla je v tem delu značilna ravninska reka z mnogimi meandri. Pred leti so njen spodnji tok regulirali in skorajda izravnali njen tok.
Na območju se pojavljajo strnjena gručasta naselja, razpršena poselitev se ni razvila v velikem obsegu.
Na območju naselij se bo ohranjalo prvotno strukturo gradnje naselij. Naselja in razpršeno poselitev se bo urejalo in prenavljali z upoštevanjem kakovostnih tradicionalnih prvin arhitekture. Naselja in območja sanacije razpršene gradnje se bo urejalo in prenavljalo z upoštevanjem kakovostnih tradicionalnih prvin arhitekture in s pretehtanim uvajanjem sodobnih načel arhitekturnega, urbanističnega in krajinskega oblikovanja
(9) PREN-08 BREŽIŠKO POLJE, PREN-10 ČATEŽ, PREN-10A TERME ČATEŽ in PREN-15 OBREŽJE SLOVENSKA VAS
Enote opredeljuje ravnina na rečnih nanosih, produ, glini in ilovici spodnjega toka reke Krke in Save. Za prostor je značilen izrazito raven relief. Osnovna smer v prostoru poteka od vzhoda proti zahodu.
Prostor zaznamuje predvsem reka Krka, ki je s svojimi naplavinami pred izlivom v Savo izoblikovala obsežno ravnico. Ob Krki in Savi, ki imata sotočje pod Brežicami, v enoti ni večjih vodotokov. Manjši potočki v ravnini so večinoma regulirani in raznaravljeni. Stoječa voda se občasno pojavlja v močvirnem Krakovskem gozdu. Ostanki geomorfnega delovanja voda, rokavi in mrtvice, so ob Savi, ki je tukaj nekoč tekla v razvejani strugi, značilna za srednji rečni tok. Na začetku prejšnjega stoletja je bila Sava regulirana, s čimer je bil njen tok umirjen, zemljišča ob njej pa osušena in spremenjena v obdelovalna tla. Spremembe so bile tako velike, da je ob tem izginilo tudi nekaj naselij.
Za enoto je značilna intenzivna kmetijska izraba – velika njivska posestva ter obsežne travniške površine. Z intenzivnostjo obdelave kmetijskih tal narašča tudi raznaravljenost prostora in delež reguliranih vodotokov. Manj intenzivno so izrabljena le območja z večjo talno vlago. V posavskem delu enote se pojavlja več gramoznic, ki pa ne spreminjajo značaja širšega območja.
Večina naselij leži ob križiščih starih poti v ravnini, prevladujejo manjša gručasta naselja in v pojav razpršene gradnje, ki v večji meri zaznamuje prostor. Največje naselje so Brežice z gradom, ki so nastale na terasi nad nekdanjim tokom Save. Z regulacijo reke je mesto izgubilo tudi neposreden stik s Savo.
Za posavski del Krško-Brežiškega polja, ki sega v območje Občine Brežice je značilna največja stopnja raznaravljenosti in urbanizacije (intenzivno kmetijstvo, topolovi nasadi, gramoznice, daljnovodi, ceste …). Območje večje krajinske pestrosti so le ob Krki in ponekod ob mrtvicah Save.
Na območju naselij se bo ohranjalo prvotno strukturo gradnje naselij. Naselja in razpršeno poselitev se bo urejalo in prenavljali z upoštevanjem kakovostnih tradicionalnih prvin arhitekture. Na širšem območju Gmajne je potrebna tudi sanacija razpršene gradnje predvsem v obliki zaključevanja poselitvenih območij, kjer se bo dopuščalo zgoščevanje in notranji razvoj. Naselja in območja sanacije razpršene gradnje se bo urejalo in prenavljalo z upoštevanjem kakovostnih tradicionalnih prvin arhitekture in s pretehtanim uvajanjem sodobnih načel arhitekturnega, urbanističnega in krajinskega oblikovanja.
Na območju se nahaja tudi osrednja poselitvena os v okviru katere se bo spodbujala intenzivna urbanizacija. Naselja se bo urejalo in prenavljalo s sodobnimi načeli arhitekturnega, urbanističnega in krajinskega oblikovanja z upoštevanjem kakovostnih tradicionalnih prvin arhitekture v naselbinskih jedrih.
(10) PREN-08O OBMOČJE ZA PROSTO REJO ŽIVALI GLOGOV BROD
(11) PREN-09 IN PREN-09A RAVNICA KRKE IN SAVE
Enoto opredeljuje ravnina na rečnih nanosih, produ, glini in ilovici spodnjega toka reke Krke in Save. Za prostor je značilen izrazito raven relief. Osnovna smer v prostoru poteka od vzhoda proti zahodu.
Relief enote je razmeroma raven z nadmorskimi višinami med 150 in 160 m, ki padajo v vzhodni smeri. Prostor zaznamuje predvsem reka Krka, ki je s svojimi naplavinami pred izlivom v Savo izoblikovala obsežno ravnico.
Za enoto je značilna intenzivna kmetijska izraba – velika njivska posestva ter obsežne travniške površine. Z intenzivnostjo obdelave kmetijskih tal narašča tudi raznaravljenost prostora in delež reguliranih vodotokov. Manj intenzivno so izrabljena le območja z večjo talno vlago. V posavskem delu enote se pojavlja več gramoznic, ki pa ne spreminjajo značaja širšega območja.
Večina naselij leži ob križiščih starih poti v ravnini. Pri teh naseljih se pogosto v bolj ali manj dosledni obliki pojavlja panonski obcestni vzorec pozidave. Na robu, ob prehodu v gričevje, prevladujejo manjša gručasta naselja.
Na območju se bo ohranjalo prvotno strukturo gradnje naselij. Preprečiti je treba nadaljnje širjenje poselitve ob komunikacijah. Težilo se bo k notranjemu razvoju naselij in ohranjali kvalitetno kulturno krajino. Naselja se bo urejalo in prenavljalo z upoštevanjem kakovostnih tradicionalnih prvin arhitekture.
(12) PREN-11 GAZICE
Enota Gazice je posebnost, saj se na sicer zelo ravnem območju kot izjema nahaja pretežno gozdnata vzpetina nad naseljem Gazice, ki jo Krka obkroži po južni strani. Vrh te vzpetine sega 45 m nad preostalo ravnino. Tu se kot izjemni krajinski vzorec pojavijo vinogradi na prisoji. Vinogradi se dvigajo nad zavojem Krke in ravnico ob njej. Območje je dobro dostopno in dokaj gosto poseljeno. Območje vinogradov je vizualno izpostavljeno in zelo razgledno.
Ohranja se prepoznavno kulturno krajino. Kmetijsko rabo se ohranjanja v obstoječem obsegu. Zaradi vidne izpostavljenosti celotne enote je treba še posebej paziti na oblikovanje, razporeditev in gabarite objektov. Objekti morajo biti razporejeni ob prometnice, pri čemer se jih ne postavlja na južno stran spodnje ceste. Gabariti naselja Gazice naj ostanejo nespremenjeni, poselitve se načrtuje v okviru ureditvenega območja naselja. Novogradnje izven naselja ali izven območja zidanic niso dovoljene. Preprečuje se vizualno degradacijo prostora in varuje vedute na reko Krko. Zaradi visoke vrednosti, skladnosti, prostorskega reda, je treba območju posvetiti posebno pozornost, ga ohraniti oziroma še izboljšati njegove značilnosti.
(13) PREN-12 GORJANCI ZAHOD (PREN-12A IZJEMNA STANKOVO in PREN-12B IZJEMNA GADOVA PEČ)
Za enoto Gorjanci zahod so značilna strnjena naselja, umeščena med oziroma na obrobje obdelovalnih površin in skupaj z njivami, travniki, vinogradi, travniškimi sadovnjaki in z zaplatami gozdov ustvarjajo mozaično strukturo z jasno členjenostjo prostora. Kmetijske površine so praviloma na ozkih terasah, urejenih po plastnicah pa tudi na uravnanih površinah med gričevjem in ponekod v vrtačah. Vinogradi na prisojnih območjih se večkrat strmo spuščajo v dolino – planoto, kjer so zaselki, gručaste vasi. Osojna in strmejša pobočja v večini porašča gozd. Značilni so vinogradi s tradicionalno obdelavo vrst po padnici in z zidanicami, nanizanimi ob poti, večkrat na vrhu slemena. Pobočja nad vinogradi so praviloma poraščena z gozdom. Vinogradniška območja so v večini razgledna in vidno izpostavljena.
Posebnost območja sta enoti Stankovo in Gadova Peč, vinogradniški območji, ki imata izjemne kvalitete. Obe sta uvrščeni v izjemne krajine. Gre za edinstveno vinogradniško organizacijo prostora na strmih, praviloma prisojnih pobočjih, s potekom vrst po padnici in ovršno razporeditvijo vinskih hramov in zidanic (slemena vzporedna s plastnicami) vzdolž slemenske poti.
Znotraj obravnavane enote je treba ohranjati tradicionalno razmerje med poseljenimi in obdelovalnimi površinami. Poselitev se zadržuje v okvirih ureditvenih območij naselij. Ne dovoljuje se nastajanje novih naselij ali razmah razpršene gradnje. Potrebna je oblikovna prenova vasi in prenova degradiranih območij. Kakovostna tradicionalna vinogradniška območja se varuje predvsem z ohranjanjem drobne, urejene parcelne strukture z vrstami po padnicah in z zidanicami na slemenu ter preprečevanjem pregoste poselitve teh območij. Posebno pozornost se nameni oblikovanju vinogradniških objektov na vidno izpostavljenih pobočjih. Na območjih, ki so manj vidno izpostavljena, se dovoljuje zazidava počitniških hišic z manj strogimi merili (območje nad Mrzlavo vasjo). Omogoči se naj razvoj turizma in rekreacije v povezavi z vinogradniškim, vinarskim turizmom, z dopolnilnimi dejavnostmi na kmetijah in v povezavi s kopalnim in tudi termalnim turizmom (reka Krka, Klunove toplice).
Na območju se bo ohranjalo prvotno strukturo gradnje v obliki naselij in samostojnih kmetij. Težilo se bo k notranjemu razvoju naselij in ohranjali kvalitetno kulturno krajino tudi s spodbujanjem razvoja kmetijske dejavnosti. Kvalitetna in potencialna območja zidanic se bo nadgrajevalo in vključevalo v turistično ponudbo. Naselja se bo urejalo in prenavljalo z upoštevanjem kakovostnih tradicionalnih prvin arhitekture.
(14) PREN-13 CIRNIK
Enoto Cirnik skoraj v celoti porašča gozd. Prevladujejo listnati in mešani gozdovi. V zahodnem delu enote se nahajajo tri manjša, gručasta naselja (Izvir, Kamence, Čedem) obdane z obdelovalnimi površinami, katere obkroža gozd.
Nujna je ohranitev gozdnatosti območja. Krčenje gozdnih površin ni dovoljeno. V zahodnem delu enote se poselitev zadržuje v okvirih ureditvenih območij treh manjših naselij. Ne dovoljuje se nastajanje novih naselij ali razmah razpršene gradnje.
Na območju se bo ohranjalo prvotno strukturo gradnje v obliki naselij in samostojnih kmetij. Težilo se bo k notranjemu razvoju naselij in ohranjalo kvalitetno kulturno krajino tudi s spodbujanjem razvoja kmetijske dejavnosti. Naselja se bo urejalo in prenavljalo z upoštevanjem kakovostnih tradicionalnih prvin arhitekture in s pretehtanim uvajanjem sodobnih načel arhitekturnega, urbanističnega in krajinskega oblikovanja, kar bo območju dalo novo podobo.
(15) PREN-14 MOKRICE PONIKVE in PREN-14A MOKRICE
Za enoto Mokrice Ponikve (mikroenota gradu Mokrice), ki se nahaja na jugovzhodnem delu občine, je značilen rahlo razgiban, valovit relief z posebno terasasto obdelavo kmetijskih, predvsem njivskih površin. Za območje so značilna gručasta naselja na izravnavah, obdana z njivsko, travniško krajino (podolgovate, valovite njive in trajni travniki). Vinogradov je manj. Nahajajo se na zaključenih, zanje primernih pobočjih. Nekaj je tudi travniških sadovnjakov. Raznolik površinski pokrov ustvarja mozaično strukturo z jasno členjenostjo prostora. Med obdelane, rahlo valovite uravnave terena se iz vzhodne smeri zajedajo globoke grape Grajskega in Koričanskega potoka, katerih pobočja so poraščena z gozdom. Območje izkazuje visoko stopnjo skladnosti in reda.
Posebnost območja je grad Mokrice, ki izboljšuje vrednost celotnemu območju. Območje gradu Mokrice obsega igrišče za golf, parkovni del gradu, nasade viljamovk.
V območju se je treba osredotočiti predvsem na obnovo vasi, na notranji razvoj s prenovo degradiranih območij. Ne dovoljuje se razpršene gradnje, s čimer se bo ohranilo dokaj neporušeno, tradicionalno razmerje med poselitvijo in obdelovalnimi površinami. Primarna dejavnost območja ostaja kmetijstvo z navezavo na turizem (dopolnilne dejavnosti na kmetiji, rekreacija, planinske poti, grad Mokrice)
(16) PREN-16 NASELJE BIZELJSKO, PREN-17 CERKLJE ZUPECA VAS, PREN-18, 18A IN 18B BREŽICE in PREN-19 DOBOVA
Območja naselij se urejajo z urbanističnimi načrti.
(17) PREN-21, PREN-22, PREN-23 IN PREN-25 OBVODNA POVRŠINA OB KRKI ZA SPROSTITEV IN ODDIH
Na območjih se nahajajo kopališča ob reki Krki. Na območju je potrebna pozornost pri vzpostavitvi režimov, da se prepreči negativne vplive na okolje.
(18) PREN-24 ŠPORTNO IGRIŠČE GAZICE
Na območju se nahaja v naravi že obstoječe športno igrišče Gazice v obliki travnatega nogometnega igrišča.
(19) PREN-26 ŠPORTNO IGRIŠČE ČREŠNJICE
Na območju se nahaja v športno igrišče Črešnjice.
(20) PREN-27 REKREACIJSKA POVRŠINA ARTIČE
Na območju se nahaja rekreacijska površina Artiče namenjena preživljanju prostega časa v naravi.
(21) PREN-28 OBMOČJE ŠENTVID
Območje Šentvid obsega gozdno površina nad naseljem Čatež ob Savi, kjer se nahajajo planinske in rekreacijske poti.
(22) PREN-29, PREN-30, PREN-32, PREN-35, PREN-38, PREN-40, PREN-41, PREN-42, PREN-43 MOŽNA IZKLJUČNA RABA
Območje možne izključne rabe prostora za potrebe obrambe je območje, ki je primarno namenjeno drugim uporabnikom, vendar se ga lahko v primeru izrednega ali vojnega stanja, krize, ob naravnih in drugih nesrečah ter v miru, za usposabljanje uporabi za obrambne potrebe oziroma so za potrebe obrambe v souporabi.
(23) PREN-33 KAMNOLOM – SANACIJA – 01
Območje opuščenega kamnoloma na Orešju, kjer je predvidena sanacija le tega.
(24) PREN-34 KAMNOLOM – SANACIJA – 02
Območje opuščenega kamnoloma v Pečicah, kjer je predvidena sanacija le tega.
(25) PREN-44 ŠPORTNO-TURISTIČNA POVRŠINA
Na območju se nahaja urejena športno turistična površina ob reki Krki.
(26) PREN-45 ŠPORTNO-TURISTIČNA POVRŠINA OB KLJUNOVIH TOPLICAH
Na območju se nahaja urejena športno turistična površina ob Kljunovih toplicah.
(27) PREN-46 KAMNOLOM – SANACIJA – 03
Območje opuščenega kamnoloma, kjer je predvidena sanacija le tega.
(28) PREN-47 KMETIJSKA POVRŠINA ZNOTRAJ OBMOČJA MOKRICE
Na območju se nahaja kmetijska površina znotraj območja Mokrice.
(29) PREN-48 ŠPORTNO-TURISTIČNA POVRŠINA
Na območju se nahaja urejena športno turistična površina ob reki Krki.
(30) PREN-49 ŠPORTNA POVRŠINA MALI VRH
Na območju se nahaja urejena športno ob turističnemu območju.
(31) PREN-51 ŠPORTNA POVRŠINA DOBOVA
Na območju se nahaja športna površina v Dobovi.
(32) PREN-52 ZUNANJE ŠPORTNE POVRŠINE LOVSKEGA DOMA ARTIČE
Na območju se nahaja površina ob lovskem domu Artiče.
(33) PREN-53 POVRŠINE ZA KMETIJSTVO
Na območju se nahaja zelenjavarska dejavnost.«
V 52. členu se doda nov četrti odstavek, ki se glasi:
»(4) Varstvo vojnih in prikritih vojnih grobišč: Na območju Občine Brežice so vojna grobišča in prikrita vojna grobišča, ki so navedena v spodnji preglednici ter navedena Prilogi 2 s posebnimi PIP za navedene enote urejanja prostora. Na območju vojnih grobišč in prikritih vojnih grobišč je prepovedano spreminjati zunanji videz grobišč v nasprotju z zakonom, poškodovati grobišča ali odtujiti njihove sestavne elemente ter izvajati vsako drugo dejanje, ki pomeni krnitev spoštovanja do grobišč ali je v nasprotju s pokopališkim redom vojnih grobišč.
EUP | Lokacija in ime | Tip |
PREN-02 | Pavlova vas, grob Ivana Kerina | vojno grobišče |
PIŠ-01 | Pišece, krajevno pokopališče | vojno grobišče |
BRŽ-85 | Brežice, mestno pokopališče | vojno grobišče |
ČAT-06 | Čatež ob Savi, krajevno pokopališče | vojno grobišče |
CEK-05 | Cerklje ob Krki, krajevno pokopališče | vojno grobišče |
PREN-07 | Bukošek, kenotaf v gozdu Dobrava | vojno grobišče |
OB-06 | Mostec, grobišče v protitankovskem jarku | prikrito vojno grobišče |
OB-06 | Mostec II, grobišče ob Savi | prikrito vojno grobišče |
V drugi alineji drugega odstavka 55. člena se besedna zveza »Regijski park Kozjansko« nadomesti z besedno zvezo »Kozjanski park«.
Tretja alineja šestega odstavka 56. člena se spremeni tako, da se glasi:
»– Izjemna krajina Podsreda: katere večji del spada v sosednjo Občino Kozje, je krajina znatne tipološke raznovrstnosti v menjavah gozda in planotastih čistin z dolinsko, mozaično parcelacijo njiv ter travnikov. Skladno celoto dopolnjuje izredna zgostitev kulturnih spomenikov na prostorsko poudarjenih legah.«
Sedmi odstavek 57. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(7) Na širše območje Bizeljskega se usmerja predvsem turizem vezan na vinogradniško ponudbo tega območja. Za območje je s turističnega vidika pomembno zagotoviti povezovanje gradov Bizeljsko in Pišece s Kunšperkom ter Podsredo ter nadaljnjo navezavo na območje Kozjanskega parka in povezovanje obstoječih turističnih kapacitet vezanih predvsem na vinarstvo – repnice, turizem v zidanicah, vinske turistične ceste ipd. Na gozdna območja pobočij Orlice se usmerja predvsem rekreacijo in planinstvo z izhodiščem v Pečicah.«
V drugem stavku devetega odstavka 57. člena se črta beseda »regijskega«.
V drugem stavku šestnajstega odstavka 57. člena se črta beseda »regijski«.
Na koncu dvaindvajsetega odstavka 57. člena se doda nov stavek, ki glasi:
»Parkirne prostore za avtodome umeščamo v okviru kampov (v Termah Čatež, v Vrbini ipd.) dodatna parkirišča pa se usmerja na dobro dostopne in s strokovno podlago preverjene lokacije v mestu Brežice in neposredni bližini avtoceste. Tudi v okviru turističnih kmetij naj se zagotovijo prostorske možnosti za umeščanje parkirnih prostorov za avtodome ob upoštevanju kulturne krajine.«
V tretjem stavku tridesetega odstavka 57. člena se črta beseda »regijskega«.
Črta se tretja alineja tretjega odstavka 58. člena.
Tretji odstavek 59. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(3) Plazljiva in erozijsko ogrožena območja: V Občini Brežice je več deset večjih in kritičnih plazov, dnevno pa nastajajo nova erozijska žarišča. Največ se jih pojavlja na severni strani občine – ob Sromljah in Pišecah, manj pa na južnih pobočjih. Večina plazov je saniranih. Le eden od njih ogroža stanovanjsko gradnjo, ostali pa ogrožajo predvsem infrastrukturo in kmetijske površine – večinoma vinograde.«
Šesti odstavek 59. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(6) Zaklanjanje: V Občini Brežice je 30 zaklonišč od katerih ima le eno uporabno dovoljenje kot zaklonišče osnovne zaščite (zaklonišče ob vrtcu Mavrica). Obstoječa zaklonišča je treba redno vzdrževati.«
Peti odstavek 66. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(5) V primerih, ko meje enot urejanja prostora ali meje namenske rabe prostora ne sovpadajo z mejami zemljiškega katastra in zaradi položajne nenatančnosti ali neskladnosti topografskih in katastrskih geodetskih podlag prihaja do razlik med načrtovanim in dejanskim stanjem, ki onemogočajo izvedbo gradnje v skladu s tem aktom, je potrebna interpretacija natančnosti mej. Interpretacijo natančnosti mej poda pripravljavec prostorskega akta.«
(1) V petem odstavku 67. člena se tabela spremeni tako, da se glasi:
»
PREN-01 | PEČICE KRIŽE |
PREN-02 | JUŽNA POBOČJA ORLICE |
PREN-03, PREN-03A | OŽJE BIZELJSKO |
PREN-04 | OBSOTELJE SEVER |
PREN-05 | GREBENSKI SVET VZHODNO OD DRAMLJE |
PREN-06 | GREBENSKI SVET ZAHODNO OD DRAMLJE |
PREN-07, 07A-C, | DOBRAVA JOVSI OBSOTELJE |
PREN-08 | |
08A-O | BREŽIŠKO POLJE |
PREN-09 | |
09A-X | RAVNICA KRKE IN SAVE |
PREN-10A, B, D, F, G, H, I, J, K | ČATEŽ |
PREN-10C, E, L, M, N, O | TERME ČATEŽ |
PREN-11 | GAZICE |
PREN-12 | GORJANCI ZAHOD |
PREN-12A | IZJEMNA STANKOVO |
PREN-12B | IZJEMNA GADOVA PEČ |
PREN-13 | CIRNIK |
PREN-14 | MOKRICE PONIKVE |
PREN-15, 15 A-G | OBREŽJE SLOVENSKA VAS |
PREN-16 | BIZELJSKO |
PREN-18, 18A-E | BREŽICE |
PREN-21 | OBVODNA POVRŠINA OB KRKI ZA SPROSTITEV IN ODDIH – 01 |
PREN-22 | OBVODNA POVRŠINA OB KRKI ZA SPROSTITEV IN ODDIH – 02 |
PREN-23 | OBVODNA POVRŠINA OB KRKI ZA SPROSTITEV IN ODDIH – 03 |
PREN-24 | ŠPORTNO IGRIŠČE GAZICE |
PREN-25 | OBVODNA POVRŠINA OB KRKI ZA SPROSTITEV IN ODDIH – 04 |
PREN-26 | ŠPORTNO IGRIŠČE ČREŠNJICE |
PREN-27 | REKREACIJSKA POVRŠINA ARTIČE |
PREN-28 | OBMOČJE ŠENTVID |
PREN-29 | OBRAMBA 1 – MOŽNA IZKLJUČNA RABA |
PREN-30 | OBRAMBA 2 – MOŽNA IZKLJUČNA RABA |
PREN-32 | OBRAMBA 4 – MOŽNA IZKLJUČNA RABA |
PREN-33 | KAMNOLOM – SANACIJA – 01 |
PREN-34 | KAMNOLOM – SANACIJA – 02 |
PREN-35 | OBRAMBA 7 – MOŽNA IZKLJUČNA RABA |
PREN-36 | ZUNANJA UREDITEV VMA-04 |
PREN-38 | OBRAMBA 8 – MOŽNA IZKLJUČNA RABA |
PREN-40 | OBRAMBA 10 – MOŽNA IZKLJUČNA RABA |
PREN-41 | OBRAMBA 11 – MOŽNA IZKLJUČNA RABA |
PREN-42 | OBRAMBA 12 – MOŽNA IZKLJUČNA RABA |
PREN-43 | OBRAMBA 5 – MOŽNA IZKLJUČNA RABA |
PREN-44 | ŠPORTNO-TURISTIČNA POVRŠINA |
PREN-45 | ŠPORTNO-TURISTIČNA POVRŠINA OB KLJUNOVIH TOPLICAH |
PREN-46 | KAMNOLOM – SANACIJA – 03 |
PREN-47 | KMETIJSKA POVRŠINA ZNOTRAJ OBMOČJA MOKRICE |
PREN-48 | ŠPORTNO-TURISTIČNA POVRŠINA |
PREN-49 | ŠPORTNA POVRŠINA MALI VRH |
PREN-51 | ŠPORTNA POVRŠINA DOBOVA |
PREN-52 | ZUNANJE ŠPORTNE POVRŠINE LOVSKEGA DOMA ARTIČE |
PREN-53 | POVRŠINE ZA KMETIJSTVO |
Drugi odstavek 68. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(2) Splošni prostorski izvedbeni pogoji se uporabljajo v vseh enotah urejanja prostora, razen če je s podrobnimi ali posebnimi prostorskimi izvedbenimi pogoji določeno drugače oziroma, če iz splošnih pogojev izhajajo določila, ki so natančneje opredeljena od določil v posebnih ali podrobnih PIP.«
V šestem odstavku 70. člena se v tretjem stolpcu za zapisom »Ap – Območja razpršene poselitve posebnih zaključenih območij v okviru sanacije razpršene gradnje« tabela dopolni z novo vrstico, ki se glasi: »Aw – Območja razpršene poselitve počitniških območij«
Drugi odstavek 71. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(2) Gradnje izven stavbnih zemljišč so dovoljene, če to določa drug izvedbeni predpis in za infrastrukturne, nezahtevne in enostavne objekte v skladu z določili tega odloka ter vsi zaščitni ukrepi.«
72. člen se spremeni tako, da se glasi:
(Dopustna gradnja objektov in naprav ter drugi dopustni posegi v prostor)
(1) Če ta odlok ali drug predpis ne določa drugače, je na celotnem območju občine dopustna gradnja naslednjih objektov oziroma naslednje ureditve:
– gradnja objektov, vodov in naprav vodovodnega omrežja, kanalizacijskega omrežja, distribucijskega plinovodnega omrežja, toplovodnega omrežja, elektroenergetskega omrežja in telekomunikacijskega omrežja ter objektov do 20 kV, podzemnega elektroenergetskega omrežja, omrežja javne razsvetljave, ter ostalih komunalnih priključkov (razen zahtevnih) je dovoljena na celotnem območju občine, ne glede na namensko rabo;
– gradnja čistilnih naprav v neposredni bližini naselij, zaselkov, nizov, območij razpršene poselitve in razpršene gradnje vendar ne na vidno izpostavljenih lokacijah oziroma urejene na način, da ne bodo vidno moteče;
– gradnja komunalne opreme in druge gospodarske javne infrastrukture državnega in lokalnega pomena;
– gradnja sistemov za namakanje in oroševanje zemljišč;
– gradnja podzemnih garaž in kleti v stavbah povsod tam, kjer in v kakršnem obsegu to dopuščajo geomehanske razmere, potek komunalnih vodov, zaščita podtalnice in stabilnosti objektov;
– gradnja objektov za obrambo, zaščito in reševanje v naravnih in drugih nesrečah;
– gradnja oziroma postavitev naprav za potrebe raziskovalne in študijske dejavnosti (meritve, zbiranje podatkov);
– gradnja podhodov in nadhodov za pešce;
– gradnja brvi in mostov;
– vodnogospodarske ureditve;
– urejanje in vzdrževanje odprtih zelenih površin in drugih javnih in skupnih površin (ureditev zelenih površin, drevoredov, trgov, površin za pešce, gradnja in postavitev urbane opreme, otroških igrišč);
– ureditev dostopov za invalide;
– investicijsko vzdrževanje cest;
– saniranje plazov;
– na stavbnih zemljiščih gradnja parkirišč, če le-ta ni v podrobnem ali posebnem PIP prepovedana.«
Drugi odstavek 73. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(2) Na zakonito zgrajenih objektih in njihovih parcelah, katerih namembnost ni skladna z namensko rabo enote urejanja prostora in je zato sprememba njihove namembnosti nujna, so do takrat dopustna rekonstrukcijska dela, dozidave/nadzidave do 35 % BEP z isto namembnostjo kot je določena za osnovni objekt, vzdrževalna dela in odstranitev objektov.«
Prvi odstavek 76. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Pri umeščanju objektov v prostor je treba upoštevati regulacijske črte prikazane v grafičnem delu, razen če se s posebno strokovno podlago dokaže drugače, ker so se pogoji za umeščanje v prostor bistveno spremenili.«
77. člen se spremeni tako, da se glasi:
(Odmiki objektov od sosednjih zemljišč in objektov)
(1) Razmiki med stavbami in objekti morajo biti najmanj tolikšni, da so zagotovljeni svetlobno-tehnični, požarnovarnostni, sanitarni in drugi pogoji in da je možno vzdrževanje in raba objektov v okviru funkcionalne parcele objekta.
(2) Najbolj izpostavljen del novega objekta mora biti od meje sosednjih parcel oddaljen najmanj 4 m, pri nezahtevnih in enostavnih objektih pa najmanj 1,5 m, če so objekti taki, da imajo enega ali več prostorov v katerega človek lahko vstopi, pri ostalih nezahtevnih in enostavnih objektih pa 0,5 metra.
(3) Če so odmiki zahtevnih, manj zahtevnih, nezahtevnih in enostavnih objektov od meja sosednjih parcel manjši od odmikov določenih v drugem odstavku tega člena, je treba v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja podati utemeljitev posega ter predložiti soglasje lastnikov sosednjih parcel. Odmiki zahtevnih in manj zahtevnih objektov od parcelne meje praviloma ne smejo biti manjši od 1,5 m. Nezahtevne in enostavne objekte je mogoče graditi do ali na parcelni meji sosednjega zemljišča na podlagi pridobljenega soglasja lastnikov sosednjih zemljišč, razen za gradnjo GJI.
(4) Ne glede na določbe drugega in tretjega odstavka tega člena se medsoseske ograje praviloma postavijo na mejo zemljiških parcel obeh lastnikov, s čimer morata lastnika mejnih parcel soglašati. V primeru, ko lastnika sosednjih zemljišč o postavitvi ograje na parcelno mejo ne soglašata, je lahko ograja postavljena največ do meje zemljiške parcele na kateri se gradi, vendar tako, da se z gradnjo, rekonstrukcijo in vzdrževanjem ne posega na sosednje zemljišče.
(5) Če leži načrtovani objekt južno, jugovzhodno ali jugozahodno od obstoječe stanovanjske stavbe, mora biti razmik med robom kapi načrtovanega objekta in zunanjim zidom (fasado) obstoječe sosednje stanovanjske stavbe najmanj 1,5 višine kapi načrtovanega objekta. V kolikor so spodnje etaže obstoječe stanovanjske stavbe pretežno namenjene drugi dejavnosti, se razmiki med objekti lahko zmanjšajo za skupno višino teh etaž. Načrtovani objekt leži južno, jugovzhodno ali jugozahodno od obstoječega objekta, če več kot polovica dolžine fasadnega oboda obstoječe stanovanjske stavbe leži znotraj območja, ki ga določata premici, ki potekata pod kotom ±45º od smeri severa, od točk skrajnih južnih, vzhodnih in zahodnih vogalov fasade novo predvidenega objekta.
(6) Nove enostanovanjske objekte se lahko na namenskih rabah SSe in SK gradi tudi bliže od odmikov, navedenih v petem odstavku tega člena, če se s študijo osončenosti dokaže, da imajo vse svetlobne odprtine bivalnih stanovanjskih prostorov obstoječega objekta zagotovljen minimalni dnevni čas neposrednega osončenja, ki znaša na zimski solsticij najmanj eno uro, na ekvinokcija pa najmanj 3 ure na dan.
(7) Ne glede na določbe predhodnih odstavkov se lahko v primeru rekonstrukcije, dozidave ali nadzidave gradi z manjšimi odmiki, če ti odmiki ne odstopajo od dejanskega stanja v prostoru več kot +/-5 % in se z gradnjo ne poslabšuje svetlobno tehničnih pogojev, kar se dokaže s študijo osončenosti. Če iz študije izhaja, da imajo vse svetlobne odprtine bivalnih stanovanjskih prostorov obstoječega sosednjega objekta zagotovljen minimalni dnevni čas neposrednega osončenja, ki znaša na zimski solsticij najmanj eno uro, na ekvinokcija pa najmanj 3 ure na dan, je odmik zadosten.
(8) Ne glede na določbe predhodnih odstavkov tega člena se lahko gradi do parcelne meje, ko gre za zgoščeno gradnjo, zlasti na območjih obstoječega strnjenega mestnega jedra, obstoječih uličnih/vaških nizov, nizu vinskih kleti in pri atrijskih hišah ter na meji odprtega javnega prostora, če ni prizadeta javna korist. Na območjih strnjene in zgoščene gradnje je dovoljena novogradnja na mestu in v gabaritih prejšnjega objekta (nadomestna gradnja z odstopanji +-10 %). V primeru, ko lastnika sosednjih zemljišč o gradnji na parcelni meji ne soglašata, je lahko objekt postavljen največ do meje zemljiške parcele na kateri se gradi, vendar tako, da se z gradnjo in deli ne posega na sosednje zemljišče.
(9) Če je sosednje zemljišče javna cesta, je najmanjši odmik ograje ali opornega zidu od cestišča 1,5 m, razen če upravljavec ceste soglaša z manjšim odmikom ali če je ta določen z regulacijsko linijo in se s postavitvijo ohranja ali zagotavlja preglednostna bariera. Za vse gradnje in posege znotraj varovalnega pasu javne ceste je treba pridobiti soglasje upravljavcev.
(10) Med javno površino in uvozom na parkirišče ali v garažo oziroma med javno površino in ograjo ali zapornico, ki zapira vozilom pot do parkirnih (garažnih) mest, je treba zagotoviti najmanj 5 m prostora, na katerem se lahko vozilo ustavi, dokler ni omogočen dostop do parkirišča ali garaže oziroma izvoz iz nje, razen če upravljavec soglaša z drugačnimi pogoji.
(11) V primeru umeščanja objektov gospodarske javne infrastrukture so dopustni manjši odmiki od predpisanih, vendar še vedno tolikšni, da se ne povzroča škode na sosednjem zemljišču.«
V prvem odstavku 78. člena se črta prva alineja.
V prvem stavku tretjega odstavka 78. člena se črta besedilo: »ali izraba funkcionalne parcele objekta (FI)«.
Zadnji stavek tretjega odstavka 78. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Dopustna je tudi gradnja garažnih objektov in kleti pod nivojem terena.«
79. člen se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Vsi objekti in prostorske ureditve morajo spoštovati kvaliteto naravnega in grajenega kulturnega prostora ter morajo biti oblikovani po načelih dobre arhitekturne prakse.
(2) V prostorskih enotah z izraženim prepoznavnim kvalitetnim oblikovanjem je treba naklon strehe, material in barvo kritine ter smeri slemen prilagoditi kakovostni podobi v prostorski enoti. Smer slemena stavb naj bo praviloma vzporedna s plastnicami nagnjenega terena, razen kadar je prevladujoč vzorec smeri slemen (več kot 50 % objektov v enoti urejanja prostora oziroma lahko nižji odstotek obstoječe gradnje, če se dokaže, da se s tem ohranja kvalitetna krajina) prečno na plastnice. Barve kritin (izjeme so ravne strehe) morajo biti temne (sive do grafitno sive, rjave ali opečne barve). Strehe dozidanega objekta morajo biti oblikovno skladne z obstoječim objektom (enak naklon ali naklon, ki bistveno ne odstopa od naklona strešine glavnega objekta (toleranca maksimalno 5°) ali ravna streha). Osvetlitev podstrešnih prostorov je dovoljena s strešnimi okni, terasami, frčadami in drugimi oblikami odpiranja strešin, ki ne smejo biti višje od slemena osnovne strehe in naj bodo na posamezni strešini poenoteno oblikovane. Sodobno oblikovane strehe, ki spreminjajo tipičen naklon in kritino, na območjih varovanj naselbinske kulturne dediščine niso dovoljene.
(3) Nameščanje modulov solarnih in fotovoltaičnih sistemov na strehe je dovoljeno pod pogojem, da ne presegajo slemena streh in so v največji možni meri postavljeni tako, da so poravnani s strešino. Pri ravnih strehah morajo biti od venca odmaknjeni najmanj za višino elementov, ki se nameščajo.
(4) Pri oblikovanju fasad je glede oblikovanja arhitekturnih elementov na fasadi, kot so členitev, barve in materiali fasad, okna, nadstreški, balkoni ograje, ipd. treba smiselno upoštevati kakovostne okoliške objekte v prostorski enoti. Prepovedana je uporaba barv, ki se v prostoru izrazito moteče in neavtohtone (npr. citronsko rumena, vijolična, živo oziroma travniško zelena, živo, temno oziroma turkizno modra). Barva fasade mora biti usklajena z barvo strehe, cokla in stavbnega pohištva. Barva fasade mora biti v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja določena. Klimatskih naprav ni dopustno nameščati na ulične fasade objektov, razen če so te fasade izvedene tako, da deli fasad zakrivajo instalacije in zunanjo enoto naprave.
(5) Prepovedani so neznačilni arhitekturni elementi in detajli na fasadah (kot so stolpiči, in tipični arhitekturni elementi drugih arhitekturnih okolij-grška stebrišča in podobno).
(6) Pri vzdrževalnih delih in drugih posegih na obstoječih javnih stavbah ter objektih kolektivne stanovanjske gradnje je treba upoštevati naslednja pravila:
– pri obnovi fasad in zamenjavi stavbnega pohištva je treba upoštevati barvo, ki je bila določena z gradbenim dovoljenjem za stavbo;
– če barva fasade, velikost, oblika in barva oken in vrat stavbe v gradbenem dovoljenju niso bili določeni, je treba smiselno upoštevati prvotno barvo fasade in velikost, obliko in barvo oken in vrat objekta;
– za večstanovanjske objekte je treba izdelati projekt za poenoteno zastekljevanje balkonov, poenoteno menjavo balkonskih ograj in zunanjega stavbnega pohištva, nadstreškov;
(7) Elektro omarice, omarice plinskih, telekomunikacijskih in drugih tehničnih napeljav je treba namestiti tako, da so javno dostopne in da praviloma niso na uličnih fasadah objektov, razen če so nameščeni tako, da jih deli fasad zakrivajo.
(8) Pri dozidavi in nadzidavi obstoječih objektov je treba zagotoviti oblikovno skladnost dozidanega ali nadzidanega dela z obstoječim objektom. Objekt kot celota pa mora biti v skladu z oblikovnimi zahtevami, ki jih za posamezno enoto urejanja določa ta odlok. V primeru legalno zgrajenega objekta za katerega je bilo izdano gradbeno dovoljenje na podlagi drugih oblikovnih zahtev (preteklih prostorskih aktov), se oblikovna skladnost dozidanega ali nadzidanega dela z obstoječim objektom dosega s smiselno uporabo določil, ki so bila zahtevana za PGD.
(9) Oporni zidovi, višji od 1,5 m, naj bodo v čim večji meri ozelenjeni.
(10) Posamezne gradnje je možno oblikovati v kontrastu z okoljem in sicer zaradi estetskih in simbolnih razlogov, kadar ima različnost oziroma nasprotnost oblike za cilj vzpostaviti novo kvalitetno prostorsko dominanto ali doseči večjo razpoznavnost območja, zlasti z novogradnjami v središčih posameznih naselij, na prometnih vozliščih, na zaključkih stavbnega niza ali v oblikovno neenotnih oziroma degradiranih območjih. Za takšne gradnje je potrebna izdelava OPPN, četudi za EUP ni predpisan.
(11) Vsi objekti morajo slediti oblikovnim določilom, ki so zahtevana za posamezno namensko rabo v kateri se objekt nahaja. V primeru legalno zgrajenega objekta za katerega je bilo izdano gradbeno dovoljenje na podlagi drugih oblikovnih zahtev (preteklih prostorskih aktov), se ob rekonstrukciji smiselno upoštevajo določila starih predpisov odloka. Elementi katerih se rekonstrukcija ne dotika lahko ostanejo isti kot so po veljavnem PGD.«
80. člen se spremeni tako, da se glasi:
(Velikost, urejanje in oblikovanje zelenih površin)
(1) Znotraj urbanih naselij je treba zagotoviti ustrezno količino zelenih oziroma zelenih in drugih javnih odprtih površin.
(2) Zasaditev javnih površin je treba izvajati s funkcionalnimi drevesi, ki imajo višino debla do krošnje 2,20 m ter so v oblikovnem in funkcionalnem smislu integralni del javnega prostora.
(3) Ob kolesarskih stezah in pešpoteh je priporočljivo zagotoviti zeleni pas grmičevja ali drevja, če je to le mogoče.
(4) Obrežne drevnine ni dovoljeno odstranjevati. Če je odstranitev zaradi tehničnih ali varnostnih zahtev nujna, jo je treba nadomestiti oziroma sanirati.
(5) Ohranja se obstoječa vegetacija. Pri novih zasaditvah se uporabljajo avtohtone drevesne in grmovne vrste. Izbor rastlin za zasaditve na površinah v urbanih okoljih mora upoštevati rastiščne razmere in varnostno zdravstvene zahteve. Uporaba eksotičnih vrst je dopustna le v izjemnih primerih, in sicer na parkovnih površinah in v okviru zelenic ob javnih objektih posebnega pomena.
(6) Zasaditve ne smejo ovirati prometne varnosti oziroma preglednosti.
(7) Obstoječe drevorede je treba ohranjati in obnavljati. Če to zaradi tehničnih ali varnostnih zahtev ni možno, jih je treba nadomestiti.
(8) Najmanjša velikost otroškega igrišča je 50 m2, najmanjša velikost igrišča za igro večjih otrok in mladostnikov je 500 m2. Igrišča za igro otrok morajo biti umaknjena od prometnic ali pa ustrezno zaščitena v skladu z veljavno zakonodajo.
(9) Višinske razlike na zemljišču je treba premostiti s travnatimi brežinami, ki naj bodo po potrebi porasle z grmičevjem in drevjem. Izjemoma se višinske razlike lahko premostijo z opornimi zidovi do višine 1,5 m. Gradnja opornega zidu višjega od 1,5 m je dopustna, kadar obstaja nevarnost rušenja terena. Če je zaradi terenskih razmer višina opornega zidu večja od 1,5 m, se praviloma izvede v terasah oziroma se poišče ustrezna tehnična rešitev.
(10) Pri urejanju okolice objektov in javnih površin mora izvajalec gradbenih del med gradnjo objekta zavarovati vegetacijo pred poškodbami, po končani gradnji pa sanirati poškodbe, odstraniti začasne objekte in naprave ter odvečni gradbeni material.«
81. člen se spremeni tako, da se glasi:
(Velikost, urejanje in oblikovanje zelenih površin)
(1) Pri novogradnjah, rekonstrukcijah ali pri spremembi namembnosti je treba na parceli objekta zagotoviti zadostne parkirne površine, garažna mesta ali garaže v kletnih etažah, tako za stanovalce kakor tudi za zaposlene in obiskovalce.
(2) Obstoječih parkirnih mest ob večstanovanjskih objektih ni dovoljeno zmanjševati.
(3) Pri novogradnji večstanovanjskih objektov z več kot 8 stanovanjskimi enotami je treba 75 % parkirnih mest zagotoviti v podzemni garaži, razen če gradnja podzemne garaže zaradi tehničnih ovir ni mogoča.
(4) Kadar na funkcionalni parceli objekta ni tehničnih in prostorskih možnosti za zagotovitev zadostnega števila zahtevanih parkirnih mest, mora investitor manjkajoča parkirna mesta zagotoviti na drugih ustreznih površinah, ki so od stavbe oddaljene največ 200,00 m in na katerih je stanovalcem, obiskovalcem ali zaposlenim zagotovljena njihova trajna uporaba.
(5) Parkirne površine na nivoju terena, ki so večje od 10 PM je treba ozeleniti z najmanj enim drevesom na 6 PM. Drevesa morajo biti po parkirišču čim bolj enakomerno razporejena.
(6) Parkirna mesta in garaže za 2 ali več tovornih vozil, ki posamezno presegajo 3,5 t in za avtobuse ter za priklopnike teh motornih vozil v stanovanjskih območjih z namensko rabo S in C (razen CDo) niso dopustna. Parkirišča za tovorna vozila in avtobuse je dovoljeno graditi v prostorskih enotah z namensko rabo: I, P, T, E, O in F.
(7) Parkirne površine, namenjene avtodomom, je možno načrtovati v prostorskih enotah z namensko rabo, ki ni namenjena bivanju oziroma se lahko umestijo na obrobje površin, ki so namenjena bivanju. Izjemoma se dopušča umeščanje parkirnih površin, namenjene avtodomom, na območjih kmetij in zidanic, če se lahko zagotovijo ustrezni odmiki in ostala infrastruktura ob upoštevanju vplivov na krajino (kulturno in naravno).
(8) Če podzemne garaže niso zgrajene pod objekti morajo imeti dovolj debelo humusno plast, ki omogoča ozelenitev in zasaditev vsaj nizke vegetacije ali pa morajo na terenu imeti streho garaže urejeno kot javno površino (odprto športno igrišče, otroško igrišče, nadzemno parkirišče, zelenica, trg ipd.).
(9) Pri urejanju parkirnih površin in garažnih stavb je treba v skladu s predpisi zagotoviti parkirna mesta, rezervirana za invalidne osebe.«
83. člen se spremeni tako, da se glasi:
(Gradnja, postavitev in oblikovanje nezahtevnih in enostavnih objektov)
(1) Za določanje vrste nezahtevnih in enostavnih objektov je treba upoštevati določila predpisov o vrstah objektov glede na zahtevnost gradnje.
(2) Vrste nezahtevnih in enostavnih objektov, ki jih je dopustno graditi v posameznih območjih in površinah namenske rabe ter posebni prostorski izvedbeni pogoji zanje, so določeni v Prilogi 1 tega odloka.
(3) Pri gradnji nezahtevnih in enostavnih objektov je treba upoštevati naslednje splošne prostorske izvedbene pogoje:
– Namembnost: namembnost enostavnih in nezahtevnih objektov naj dopolnjuje namembnost obstoječe pozidave oziroma naj ne bo v nasprotju z dejavnostmi, ki jih dovoljuje namenska raba prostora, določena v prostorskem aktu in naj osnovne namenske rabe prostora ne ovira. Enostavni in nezahtevni objekti niso namenjeni bivanju;
– Oblikovanje: enostavni in nezahtevni objekti naj s svojo velikostjo, umestitvijo v prostor, konstrukcijo, materiali ter drugimi oblikovnimi značilnostmi ne kvarijo splošnega videza prostora in v prostoru ne izstopajo. V primeru dopolnitve obstoječe pozidave naj z oblikovnimi značilnostmi ne odstopajo od že zgrajenih objektov oziroma naj sledijo kvalitetnim lastnostim zgrajenih objektov. Enostavni in nezahtevni objekti morajo biti podrejeni osnovnemu objektu – ne smejo izkazovati dominantnega položaja (velikost, materiali, strešne konstrukcije in kritine) v odnosu do osnovnega objekta. Podrobni prostorski izvedbeni pogoji, ki veljajo za posamezno NRP v kateri se objekt nahaja, naj se smiselno povzamejo.
– priključevanje na GJI: objekti ne smejo biti priključeni na omrežja GJI, razen če je drugače določeno v Prilogi 1.
(4) Znotraj območij kulturne dediščine naj se umestitev nezahtevni in enostavni objekti v prostor predhodno preveri in nemoteče vključi v prostorski kontekst. Za njihovo postavitev je treba pridobiti soglasje pristojnega zavoda za varstvo kulturne dediščine.
(5) Znotraj območij naravnih vrednot, Nature 2000 in ekološko pomembnih območij naj se umestitev nezahtevnih in enostavnih objektov v prostor predhodno preveri in nemoteče vključi v prostorski kontekst. Za njihovo postavitev je potrebno pridobiti soglasje pristojnega ministrstva za varstvo narave.«
Drugi odstavek 84. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(2) Objekte za oglaševanje je dopustno postavljati v območju občinske in državne ceste praviloma na javnih površinah in površinah v lastni občine, in sicer tako, da se ne poslabšajo razmere za bivanje.«
85. člen se spremeni tako, da se glasi:
(Velikost in oblika parcele objekta)
(1) Pri določitvi parcel objektov je treba upoštevati:
– namembnost in velikost objekta na parceli s potrebnimi površinami za njegovo uporabo in vzdrževanje (vrsta objekta in načrtovana dejavnost, dostop do javne ceste, parkirna mesta, utrjene površine in funkcionalno zelenje);
– prostorske izvedbene pogoje glede lege, velikosti objektov ali prostorskih ureditev in glede oblikovanja objektov;
– prostorske izvedbene pogoje glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro;
– položaj, namembnost in velikost novih parcel objektov v odnosu do obstoječih parcel;
– namembnost in velikost javnih površin, prometnih površin in komunalnih koridorjev ter njihovo vzdrževanje;
– zdravstveno tehnične zahteve (odmik od sosednjega objekta, vpliv bližnje okolice, osončenje, prevetritev, intervencijske poti).
(2) Parcela objekta mora biti v celoti vključena v območje stavbnih zemljišč. V primeru, ko parcela objekta leži v dveh enotah urejanja prostora, potem veljajo za gradnjo objekta na takšni parceli določila za tisto enoto urejanja, v kateri leži večji del parcele objekta.
(3) V primeru, da velikost parcele objekta ni posebej določena v posebnih določbah, velja:
– najmanjša velikost parcele objekta v namenski rabi SSe na območju:
– urbanističnega načrta Brežice znaša 400 m2
– na preostalem območju občine pa znaša 600 m2;
– Odstopanja so možna, če je v EUP značilna večja ali manjša velikost parcel. Odstopanja so možna, če velikost parcele objekta odstopa od gornjih predpisov, vendar le v primeru, da se s tem zadosti in sledi normativom iz obstoječega stanja v prostoru.
– najmanjša velikost parcele objekta v namenski rabi SSs znaša 300 m2 za en objekt v nizu;
– najmanjša velikost parcele objekta v namenski rabi SK na območju:
– PREN 09 znaša 600 m2; oblika parcelacije naj se prilagaja obstoječi vzdolžni zasnovi
– na preostalem območju občine pa znaša 500 m2;
– Odstopanja so možna, če je v EUP značilna večja ali manjša velikost parcel. Odstopanja so možna, če velikost parcele objekta odstopa od gornjih predpisov, vendar le v primeru, da se s tem zadosti in sledi normativom parcele objekta iz obstoječega stanja v prostoru.
– najmanjša velikost parcele objekta v namenski rabi SP znaša 400 m2;
– velikost parcele objekta v namenski rabi Az znaša od 100–250 m2. Odstopanja so možna, če je v EUP značilna večja ali manjša velikost parcel. Odstopanja so možna, če gre za obstoječe stanje, takrat se upošteva določilo v naslednjem odstavku.
– kadar parcela objekta še ni določena, je pri določanju velikosti parcele obstoječih objektov na območju razpršene gradnje in Ap velja, da največja velikost parcele obstoječih objektov znaša 600 m2 ali površina stavbišča vseh legalno zgrajenih manj zahtevnih in nezahtevnih stavb pred sprejemom tega odloka, pomnoženo s faktorjem 4 (velja večja določena vrednost).
(4) Delitev zemljiških parcel, ki predstavljajo parcele obstoječih objektov je dovoljena le v primeru, če nova zemljiška parcela, na kateri stoji obstoječi objekt, ustreza pogojem za velikost in oblikovanje parcele objekta v skladu z določili tega odloka.
(5) Delitev zemljiških parcel stavbnih zemljišč je dopustna, kadar se lahko s parcelacijo oblikuje več zemljiških parcel, ki ustrezajo pogojem za velikost in oblikovanje novih parcel objektov v skladu z določili tega odloka. Pri določanju parcele objekta ni dopustno deliti nezazidanih stavbnih zemljišč, ki po merilih tega odloka ne ustrezajo kriterijem samostojne parcele objekta, razen če se ti nezazidani deli združijo v parcelo objekta že obstoječih objektov ali če ti nezazidani deli predstavljajo dostopno cesto do zalednih zemljišč.
(6) Zgoraj navedena določila za delitev parcele ne veljajo za delitev parcel za potrebe gradnje javne infrastrukture v skladu z zahtevami izgradnje javnega infrastrukturnega objekta.
(7) Za obstoječe večstanovanjske objekte, katerim parcela objekta ni bila določena, razpoložljivo zemljišče, ki predstavlja dejansko funkcionalno zemljišče objekta v uporabi, pa ne omogoča oblikovanja parcele objekta v skladu z merili in pogoji, ki veljajo za nove večstanovanjske objekte, se za njeno določitev ne upoštevajo določila odloka, ki se nanašajo na FZ, FI, število parkirišč, igrišča, zelenice. Parcela objekta se tem objektom določi na podlagi upravnih dovoljenj za njihovo gradnjo, če pa ta ne obstajajo oziroma parcela objekta v njih ni bila določena pa v okviru dejansko razpoložljivih zemljišč, katerih površino pa ni dovoljeno zmanjševati.
(8) Parcelo objekta, razen parcel gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra lokalnega pomena, je treba pred izdajo uporabnega dovoljenja vzpostaviti kot praviloma eno zemljiško parcelo.
(9) Določila o minimalni velikosti parcele objekta ne veljajo za že obstoječe manjše parcele, v tistih primerih, ko vse okoliške zemljiške parcele že predstavljajo parcele obstoječih objektov, ter parcele obdane s pozidanimi parcelami objektov in na robovih s kmetijskimi zemljišči.
(10) Zemljiško parcelo, ki je delno stavbna in delno kmetijska je treba pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja za zahtevni in manj zahtevni objekt odmeriti oziroma razdeliti na stavbni del in na kmetijski del.«
87. člen se spremeni tako, da se glasi:
(minimalna komunalna oskrba)
(1) Stavbno zemljišče je komunalno opremljeno, če ima zagotovljeno oskrbo s pitno vodo, odvajanje odpadne vode, priključitev na elektroenergetsko omrežje ter dostop do javne ceste.
(2) Če nestanovanjski objekti ne potrebujejo vse v prvem odstavku tega člena navedene komunalne opreme, se komunalna oprema določi v postopku za pridobitev gradbenega dovoljenja glede na namen objektov.
(3) Kjer stavbna zemljišča za gradnjo niso komunalno opremljena, lahko investitor zagotovi predpisano komunalno opremo objektov tudi na način, ki ga prostorski akt ali drug predpis ne določa, če gre za način oskrbe, ki sledi napredku tehnike in nima negativnih vplivov na okolje in z njim soglaša pristojna služba občine.
(4) Na območju, kjer je več stavbnih zemljišč oziroma je možno zgraditi več posameznih objektov, ter na njih ni opredeljen OPPN, je potrebno zagotoviti ustrezno sekundarno komunalno opremo za območje, ki se zgradi skladno s pogoji 86. člena tega odloka. Posamezen objekt na takem območju ne more imeti svojega priključka oziroma se vnaprej predvidi komunalna infrastruktura celotnega območja. Pristojni soglasodajalci so dolžni preveriti ustrezno opremljenost zemljišč s komunalno infrastrukturo.«
Prvi odstavek 88. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Objekte, ki se gradijo, rekonstruirajo ali se jim spreminja namembnost, je treba oskrbeti z minimalno komunalno oskrbo in drugo komunalno opremo, ki jo za posamezne vrste objektov oziroma enote urejanja predpisuje ta odlok ali drug predpis.«
89. člen se spremeni tako, da se glasi:
(varovalni pasovi grajenega javnega dobra in gospodarske javne infrastrukture)
(1) Varovani pasovi cest znašajo, merjeno od zunanjega roba cestnega sveta na vsako stran:
avtocesta (AC) | 40 m |
glavna cesta (GC) | 25 m |
regionalna cesta (RC) | 15 m |
zbirna mestna ali krajevna cesta (LZ) | 10 m |
lokalna cesta, mestna ali krajevna cesta (LC) | 10 m |
javna pot (JP) | 5 m |
kolesarske javne poti | 2 m |
nekategorizirana cesta | 5 m |
(2) Varovalni pasovi železniških tirnih naprav znašajo, merjeno od meje progovnega pasu na vsako stran proge:
železniška proga (progovni pas, to je prostor med osema skrajnih tirov proge, razširjen na vsako stran od osi skrajnih tirov v naselju 6 m in zunaj naselja 8 m) | 100 m |
industrijski tir in proge drugih železnic (progovni pas v širini 4,5 m od osi skrajnih tirov) | 50 m |
(3) Varovalni pasovi gospodarske javne infrastrukture znašajo, merjeno levo in desno od osi voda oziroma od ograje objekta:
za elektroenergetske vode nazivne napetosti: |
nadzemni večsistemski daljnovodi nazivne napetosti 400 kV in 220 kV | 40 m |
razdelilne transformatorske postaje nazivne napetosti 400 kV in 220 kV | 40 m |
podzemni kabelski sistem nazivne napetosti 400 kV | 10 m |
nadzemni večsistemski daljnovod nazivne napetosti 110 kV in 35 kV | 15 m |
razdelilne transformatorske postaje nazivne napetosti 110 kV in 35 kV | 15 m |
podzemni kabelski sistem nazivne napetosti 110 kV in 35 kV | 3 m |
nadzemni več sistemski daljnovod nazivnih napetosti od 1 kV do vključno 20 kV | 10 m |
podzemni kabelski sistem nazivne napetosti od 1 kV do vključno 20 kV | 1 m |
razdelilne postaje srednje napetosti, transformatorske postaje srednje napetosti 0,4 kV | 2 m |
za plinovode: |
prenosnega sistema zemeljskega plina | 65 m |
distribucijskega sistema zemeljskega plina | 5 m |
merilno-regulacijske postaje in ostalih objektov prenosnega sistema razen kompresorske postaje | 65 m |
za vodovod, kanalizacijo, telekomunikacijski vod, drugi vodi lokalne gospodarske javne infrastrukture, merjeno od osi skrajnega voda | 3 m |
(4) Višine objektov, ki posežejo v varnost zračnega prometa:
Objekti višji od 30 m na vzpetinah, dvignjenih za več kot 100 m iz okoliške pokrajine |
Objekti višji od 100 m |
Daljnovodi, žičnice in podobni objekti, napeti nad dolinami po dolžini več kot 75 m |
Objekti višji od okoliškega terena za 25 m – izven naselij in hkrati znotraj varovalnih koridorjev druge infrastrukture |
(5) Če so varovalni pasovi posameznega infrastrukturnega omrežja, opredeljeni v drugih predpisih, večji od navedenih v tem odloku, se upošteva določila teh predpisov.
(6) V varovalnih pasovih posameznih infrastrukturnih omrežij je dopustna gradnja objektov in naprav v skladu z določili tega odloka in drugih predpisov ter na podlagi projektnih pogojev in s soglasjem pristojnega upravljavca infrastrukturnega omrežja.
(7) Posegi v varovalni pas ne smejo ovirati gradnje, obratovanja ali vzdrževanja omrežja.
(8) V kolikor pride do sprememb državnih ali občinskih predpisov, ki predpisujejo varovalne koridorje gospodarske javne infrastrukture, veljajo novi odmiki.«
Četrti odstavek 90. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(4) Gradnja omrežij komunalne opreme mora potekati sočasno in usklajeno. Možne so tudi posamične gradnje za zagotavljanje celovite javne komunalne oskrbe ali izboljšanja ekonomske učinkovitosti izvajalcev javnih gospodarskih služb, vendar mora biti o takem individualnem posegu vsakokrat obveščen Oddelek za komunalno infrastrukturo in gospodarske javne službe Občine Brežice vsaj 30 dni pred začetkom nameravanega posega, v primeru interventnega vzdrževanja pa najkasneje isti dan, ko je uvedena intervencija.«
Sedmi odstavek 90. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(7) V poselitvenih območjih ter v območjih varstva kulturne dediščine je treba omrežja komunikacijske opreme in distribucijske elektroenergetske vode graditi praviloma v podzemni izvedbi, razen če zaradi izjemnih posegov, ki morajo biti posebej obrazloženi, takšna gradnja ni možna.«
91. člen se spremeni tako, da se glasi:
(Gradnja in urejanje cest ter gradnja v varovalnih pasovih cest in železnic)
(1) Načrtovane prometnice in obstoječe prometnice, ki so v načrtu za rekonstrukcijo in jim še niso dokončno določene tehnične značilnosti v projektni dokumentaciji, imajo rezervat. V rezervatu prometnice so dovoljena le vzdrževalna dela na obstoječih objektih in napravah ter gradnja v zvezi s komunalnim urejanjem.
(2) Skupne širine rezervatov občinskih cest so:
– lokalne ceste in javne poti 20 m,
– kolesarske poti 10 m,
– nekategoriziranih cest 20 m.
(3) Ko se za načrtovane prometnice in obstoječe prometnice, ki so v načrtu za rekonstrukcijo, v idejnem projektu določi tehnične značilnosti, se širina rezervata zmanjša na vrednost, ki jo določi idejni načrt prometnice.
(4) Priključki na javno cesto morajo biti urejeni tako, da ne ovirajo prometa. Načrtujejo se na podlagi projektnih pogojev in s soglasjem pristojnega organa ali javne službe, ki upravlja z javno cesto. Na javno cesto je treba več objektov praviloma priključevati s skupnim priključkom.
(5) Manipulacijske površine ob parkiriščih morajo biti izvedene in urejene tako, da je omogočeno čelno vključevanje vozil na javno cesto. Načrtujejo se na podlagi projektnih pogojev in s soglasjem pristojnega organa ali javne službe, ki upravlja z javno cesto.
(6) Nove slepo zaključene ceste morajo imeti obračališča.
(7) Ob gradnji novih cest oziroma ob rekonstrukciji obstoječih je treba skladno s hierarhijo prometnice v urbanem prostoru zagotoviti ustrezen ulični profil. Vse ceste naj imajo na odsekih skozi naselje pločnike, zbirne ter pomembnejše povezovalne ceste pa tudi kolesarske površine in zeleni, praviloma drevoredni, pas. Ulice naj imajo enotno oblikovano urbano opremo glede na njihovo pomembnost v urbanem prostoru.
(8) Dimenzija tipskega prečnega profila cestišča se določi za vrsto ceste, prometno obremenitev in projektno hitrost v skladu s pravilnikom o projektiranju cest in ostalo veljavno zakonodajo.
(9) Dimenzijo tipskega prečnega profila cestišča iz prejšnjega odstavka tega člena je mogoče zmanjšati v primeru, če izgradnjo prometnih površin onemogoča legalno zgrajen objekt, ki ga ni mogoče ali smiselno porušiti. Cestni profil se praviloma prilagaja tako, da se na račun širine posameznih pasov ohranjajo vse vrste načrtovanega prometnega omrežja. V primeru zmanjšanja elementov prečnega profila se najprej v sprejemljivem obsegu zmanjša širina vozišča, zatem kolesarske steze in nazadnje pločnika. Če tudi to ni mogoče, se na prometnicah najprej izključi zeleni pas in nato kolesarske steze.
(10) Pločniki ter cestna razsvetljava se prioritetno gradijo ob cestah, ki vodijo do objektov družbenih dejavnosti, predvsem do vrtcev in šol.
(11) Upošteva se varovalni pas avtoceste (40 m od roba cestnega sveta na vsako stran). Posegi v varovalni pas avtoceste ne smejo biti v nasprotju z njenimi koristmi, ne smejo prizadeti interesov varovanja ceste in prometa na njej, njene širitve zaradi prihodnjega prometa ter varovanja njenega videza. Vse posege v njem je dopustno izvajati le po pridobljenem soglasju upravljalca avtoceste. Pri načrtovanju je treba upoštevati tudi predvideno širitev avtoceste, zato se vsi posegi načrtujejo z odmikom 7 m obojestransko od roba cestnega sveta. V varovalnem pasu avtoceste se načrtujejo takšne dejavnosti, ki ne bodo negativno vplivale na avtocesto ter objektov in dejavnosti, za katere bi bil vpliv ceste lahko moteč (predvsem zaradi obremenitve s hrupom zaradi prometa). Raba prostora ob avtocesti se načrtuje tako, da so upoštevane načrtovane obremenitve okolja zaradi predvidenega naraščanja prometa v dolgoročnem obdobju. V varovalnem pasu avtoceste ni dovoljeno postavljati tabel, napisov in drugih objektov ali naprav za slikovno ali zvočno obveščanje in oglaševanje.
(12) V varovalnem pasu železniških prog je dopustna rekonstrukcija lokalnih cest, javnih poti, nekategoriziranih cest in gozdnih cest ter gradnja dovozov (kot hišnih priključkov) do obstoječih legalno zgrajenih objektov. Dopustna je tudi nadomestna gradnja cest in poti za potrebe ureditve nivojskih križanj s progo št. 10 d. m.-Dobova–Ljubljana.«
93. člen se spremeni tako, da se glasi:
(Gradnja in urejanje kanalizacijskega omrežja)
(1) Kanalizacijsko omrežje je namenjeno odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode iz stavb ter odvajanju padavinske vode s streh in utrjenih površin.
(2) Odvajanje in čiščenje padavinske vode z javnih cest ter parkirišč in drugih povoznih utrjenih ali tlakovanih površin, na katerih se odvija motorni promet, se izvaja v skladu s predpisi.
(3) Zadrževalni bazeni mešanih kanalizacijskih sistemov, ki zadržujejo hipni odtok padavinske vode, morajo biti izvedeni podzemno, pri čemer je treba zagotoviti vsaj 1,0 m nadkritja z zemljino, lahko tudi z nadvišanjem terena. Do zadrževalnega bazena je treba zagotoviti dovoz z javne ceste. Nad zadrževalnim bazenom je dopustno urediti rekreacijske, parkirne ali zelene površine, vključno z zasaditvijo vegetacije. Zadrževalni bazeni morajo biti grajeni tako, da omogočajo varno strojno čiščenje usedlin.
(4) Čistilne naprave morajo biti dovolj oddaljene od strnjenih stanovanjskih površin tako, da ne vplivajo na kvaliteto bivanja, lokacija pa naj omogoča morebitno razširitev čistilne naprave. Do čistilne naprave je treba zagotoviti dovoz z javne ceste. Čistilna naprava mora biti zavarovana z zaščitno ograjo.
(5) Male čistilne naprave in nepretočne greznice morajo biti izvedene podzemno v skladu s predpisi. Dopustna je tudi gradnja rastlinske čistilne naprave. Vsi navedeni objekti so praviloma locirani na parceli objekta ali na eni od parcel več objektov, če naprava služi več objektom.
(6) Vsi individualni priključki in interna kanalizacija za odvajanje in čiščenje odpadne vode morajo biti redno vzdrževani in evidentirani pri izvajalcu javne službe. Kanalizacijski priključek in interno kanalizacijo objekta z vsemi pripadajočimi objekti in napravami vzdržuje uporabnik sam na svoje stroške.
(7) Pri gradnji objektov je treba zagotoviti ponikanje čim večjega dela padavinske vode s pozidanih in tlakovanih površin. Na območjih, kjer ponikanje zaradi značilnosti tal ni možno, se padavinska voda odvaja v padavinsko kanalizacijo na podlagi pogojev pristojnega organa oziroma upravljavca kanalizacijskega sistema, pri čemer naj se čim večji delež padavinske vode pred odvodom v kanalizacijsko omrežje začasno zadrži na lokaciji (posebne ureditve na zelenih površinah parcele objekta stavbe ali na parcelah večjega števila stavb, katerim pripadajo). Če na območju ni padavinske kanalizacije, je treba padavinske vode speljati v bližnji vodotok, oziroma odvajati razpršeno po terenu, pri tem mora biti ureditev odvodnje načrtovana tako, da bodo padavinske vode speljane izven plazovitega in erozijsko ogroženega območja. V primeru odvodnje po erozijsko nestabilni ali plazoviti brežini je treba predvideti odvodnjo po kaneletah ali drugače utrjenih muldah.
(8) Padavinske vode iz objektov in njihovih funkcionalnih površin ni dopustno usmeriti na javne površine niti v naprave za odvodnjavanje javnih površin, prav tako ne v naprave za odvodnjavanje avtoceste.
(9) Tehnološke vode in druge odpadne vode, ki vsebujejo škodljive snovi je možno priključiti na javno kanalizacijo, v kolikor so predhodno očiščene do takih vrednosti, kot jih določa veljavna zakonodaja in to omogoča vrsta in dimenzija kanalizacijskega sistema.
(10) Za priključitev na kanalizacijsko omrežje morajo uporabniki pridobiti soglasje upravljavca omrežja.«
95. člen se spremeni tako, da se glasi:
(Gradnja in urejanje plinovodnega omrežja)
(1) Omrežje zemeljskega plina se praviloma gradi v podzemni izvedbi. Pri prečenju cestne ureditve in vodotokov (mostovi in brvi) je dopustna tudi nadzemna izvedba.
(2) Dopustne so obnove omrežja, postavitev prevzemnih in merilno-regulacijskih postaj ter plinohramov za utekočinjen naftni plin, ki morajo biti grajeni in locirani v predpisanih odmikih od javnih površin in objektov.
(3) V 2,5 m pasu na vsako stran od osi prenosnega sistema zemeljskega plina je prepovedano:
– saditi rastline, katerih korenine segajo več kot 1 m globoko;
– obdelovati zemljišče globlje kot 0,5 m oziroma ne globlje kot 0,5 m nad temenom cevi;
– postavljati opore, namenjene kmetijstvu in sadjarstvu.«
96. člen se spremeni tako, da se glasi:
(Gradnja in urejanje elektroenergetskega omrežja)
(1) Gradnja novih in rekonstrukcija obstoječih elektroenergetskih vodov prenosnega omrežja napetostnega nivoja 110 kV in več je dovoljena v koridorjih daljnovodov, pri čemer je gradnja oziroma rekonstrukcija daljnovodov v višji napetostni nivo dopustna, če:
– se ne omejuje namenske rabe prostora, določene s tem OPN;
– so upoštevani tehnični predpisi o elektromagnetnem sevanju.
Skladno z Razvojnim načrtom prenosnega sistema Republike Slovenije od leta 2017 do leta 2026 se vse obstoječe enosistemske daljnovode rekonstruira v dvosistemske daljnovode. Na vseh obstoječih daljnovodih je dovoljeno izvajati vzdrževalna dela v javno korist.
(2) Elektroenergetsko distribucijsko omrežje napetostnega nivoja 20 kV in manj mora biti zgrajeno s podzemnimi kabli praviloma v kabelski kanalizaciji. Gradnja nadzemnih vodov napetostnega nivoja 20 kV in manj je dopustna le zunaj strnjenih območij poselitve, razen v primerih ko terenske razmere gradnje podzemnega voda ne omogočajo. Nadzemni elektroenergetski vodi ne smejo potekati v vedutah na naravne in ustvarjene prostorske dominante.
(3) Razdelilne transformatorske postaje se morajo izvesti z uporabo sodobnih tehnologij ter tako:
– da so vplivi na okolje minimalni,
– da objekt zavzema čim manj površine,
– da se vse stikalne in transformatorske naprave izvede v kvalitetno oblikovanih zaprtih objektih,
– da so vse razdelilne transformatorske postaje zaščitene pred nepooblaščenim dostopom,
– da se vse priključitve praviloma izvedejo s podzemnimi kabli.
(4) Transformatorske postaje so praviloma prosto stoječi objekti pravokotnega tlorisa, oziroma so v primeru gradnje večjih objektov umeščene v objekt, izven urbanega naselja, kjer so potrebne manjše moči, pa tudi na betonskem oziroma lesenem drogu. Prosto stoječe transformatorske postaje morajo biti čim manjše, oblikovane kot tipski objekti ali prilagojeni oblikovanju osnovnega objekta oziroma kot sestavni del z drugimi infrastrukturnimi objekti ali ureditvami, kot so zbirna mesta za odpadke, nadstrešnice in podobno.
(5) Za gradnjo objektov v varovalnih pasovih prenosnih in distribucijskih daljnovodov je treba pridobiti pisno soglasje izvajalca gospodarske javne službe oziroma pristojnega nosilca javnih pooblastil. Ne glede na navedeno pa je v varovalnih pasovih prenosnih in distribucijskih daljnovodov prepovedana gradnja nadzemnih objektov, v katerih se nahaja vnetljiv material in parkiranje vozil, ki prevažajo vnetljive, gorljive in eksplozivne materiale.
(6) V varovalnih koridorjih elektroenergetskih vodov, objektov in naprav ter komunikacijskih oddajnih sistemov ni dopustna gradnja objektov, ki zahtevajo povečano varstvo pred sevanjem.
(7) Za vse objekte (novogradnje, nadzidave, dozidave objektov in spremembe namembnosti), ki so namenjeni bivanju, ter za pomožne objekte, ki posegajo v elektroenergetske varovalne pasove distribucijskih daljnovodov, in za pomožne objekte, ki posegajo v elektroenergetske varovalne pasove prenosnih daljnovodov, je treba pridobiti dokazilo pooblaščene organizacije, da niso prekoračene mejne vrednosti dopustnih vrednosti elektromagnetnega sevanja v skladu s predpisi. Gradnja objektov, namenjenih bivanju, je prepovedana v varovalnem pasu daljnovodov 110, 220 in 400 kV, dopustni sta vzdrževanje in odstranitev.
(8) Za priključitev na elektro omrežje morajo uporabniki pridobiti soglasje upravljavca.«
97. člen se spremeni tako, da se glasi:
(Gradnja in urejanje javne razsvetljave)
Javne površine na območjih naselij morajo biti v največji možni meri opremljene z javno razsvetljavo, skladno s funkcijo in pomenom posamezne površine in okoliških objektov. Pri tem je treba upoštevati predpise glede preprečevanja svetlobnega onesnaženja in glede zmanjševanja porabe električne energije. Prednostno se gradijo do objektov družbene javne infrastrukture.«
100. člen se spremeni tako, da se glasi:
(1) Območja in objekti ohranjanja narave, ki so razglašeni z načrti ali določeni s posebnimi predpisi in so prikazani v kartah Prikaz stanja prostora, se varujejo v skladu z določili predpisov. Za posege na območja ohranjanja narave je treba pridobiti pogoje in soglasje pristojnega organa za varovanje narave.
(2) V času gradnje je na območju pričakovane naravne vrednote – Karbonati ob nepredvidenem odprtju podzemne jame ali brezni o tem potrebno obvestiti pristojne institucije (Zavod za varstvo narave), ki bodo jamo pregledale in dale navodila za ustrezno zavarovanje oziroma sanacijo podzemnega habitata. V primeru odkritja jam med izvajanjem del je potrebno tudi upoštevati Zakon o varstvu podzemnih jam (Uradni list RS, št. 2/04). V skladu z 22. členom tega zakona in 74. členom ZON je lastnik zemljišča, na katerem je bila med gradnjo objektov odkrita jama, ali fizična ali pravna oseba, ki izvaja dejavnost, med katero je prišlo do najdbe, dolžan omogočiti raziskavo jame. Jamo je potrebno zaščititi pred uničenjem ali poškodovanjem.
(3) Na območju Kozjanskega parka se ohranja značilne krajinske elemente, mozaičnost krajine, krajinsko značilne gradnje, ohranja se območje gozda, območja Nature 2000 v skladu s PUN (Program upravljanja območij Natura) ter se upoštevajo varstveni režimi. Ohranjajo se ekstenzivni visokodebelni travniški sadovnjaki, mejice, primarna vegetacija ob vodotokih, naravna struga v Orešju, razmerje med gozdom in odprtimi, kmetijskimi površinami ter ohranjajo in renaturirajo se mrtvice. Prepovedani so posegi, ki bi nasprotovali ohranjanju naravnih značilnosti prostora. Omogoča se razvoj le tistih dejavnosti, ki s svojimi posegi nimajo izrazitejših škodljivih vplivov na ohranjanje naravnih in z delom pridobljenih vrednot tega območja. Ni dopustno graditi ali rekonstruirati objekte v nasprotju z urbanističnimi in arhitekturnimi značilnostmi na tem območju ter puščati po opravljenih gradbenih delih neutrjene površine neozelenjene. Poselitev se skoncentrira v obstoječa poselitvena jedra (vasi, zaselke, naselja) na zavarovanem območju.
(4) Izsuševanja tal (osuševanje) na območju naravnih vrednot, EPO in Natura območjih naj se ne izvajajo.
(5) Kvalifikacijske habitatne tipe in habitate kvalifikacijskih vrst živali naj se ohranja v največji možni meri. V gozd naj se posega v najmanjši možni meri. Mejice in posamezne skupine dreves naj se ohranjajo.
(6) V vodotoke in njihove brežine ter obrežno vegetacijo naj se posega v najmanjši možni meri. Poseganje v obrežno vegetacijo je dopustno le v okviru nujnih posegov. Po končanih gradbenih delih naj se z deli poškodovane površine ustrezno sanira na način, ki bo omogočal čim hitrejše naravno zaraščanje. Zasaditev naj se izvaja izključno z lokalno značilnimi vrstami. V kolikor se pojavijo invazivne rastlinske vrste, je potrebno predvideti hitro in redno odstranjevanje invazivnih rastlin.
(7) Morebitna prečkanja vodotokov morajo biti izvedena tako, da ne bodo spremenila hidrološkega režima vodotokov. Izogiba naj se poseganju na vodna zemljišča. Potrebno je preprečiti onesnaženje vodotokov v času gradnje in obratovanja. Gradbeni material ali kakršnikoli drugi odpadki se ne smejo odlagati v vodotoke.
(8) Hrupnejša gradbena dela v naravnem okolju naj se izvajajo izven gnezditvene sezone večine vrst ptičev (predvsem kvalifikacijskih vrst). Gradnja je tako dovoljena od 1. julija do 1. aprila.
(9) Gradbena dela v reki Krki (Natura območje) in ostalih vodotokih naj se izvajajo izven drstne dobe v vodotokih prisotnih ribjih vrst. Vse posege je tudi treba izvesti v čim krajšem možnem roku, da bo vpliv na ribjo favno čim manjši.
(10) Z vidika pozitivnega vpliva na naravo je potrebno obstoječe nelegalne kope sanirati in območje zasaditi z lokalno avtohtono vegetacijo.
(11) Izkoriščanje mineralnih surovin je dovoljeno samo ob sprotni sanaciji že izkoriščenih površin.
(12) Infrastrukturne posege naj se, če je le mogoče, načrtuje izven Natura 2000 območij, zavarovanih območij in naravnih vrednot. Pri načrtovanju tras naj se še posebej skrbno preuči vpliv na dvoživke.
(13) Na zavarovanih območjih je potrebno upoštevati usmeritve, izhodišča in pogoje za varstvo zavarovanih območij, ki so podani z varstvenimi režimi v sprejetih aktih o zavarovanju: Zakon o spominskem parku Trebče, Odlok o razglasitvi območja Jovsi za naravni spomenik, Odlok o razglasitvi grajskega kompleksa Mokrice z varovalnim območjem za naravno znamenitost in kulturni spomenik.
(14) Z naravnimi vrednotami se ravna tako, da se ne ogrozi njihov obstoj. Posegi in dejavnosti se izvajajo na naravni vrednoti, če ni drugih prostorskih ali tehničnih možnosti za izvedbo posega ali opravljanje dejavnosti. Če ni drugih prostorskih ali tehničnih možnosti, se posegi in dejavnosti:
– na površinski in podzemeljski geomorfološki, hidrološki in geološki naravni vrednoti izvajajo v obsegu in na način, da se ne uničijo, poškodujejo ali bistveno spremenijo lastnosti, zaradi katerih je del narave opredeljen za naravno vrednoto, oziroma v obsegu in na način, da se v čim manjši možni meri spremenijo druge fizične, fizikalne, kemijske, vidne in funkcionalne lastnosti naravne vrednote;
– na drevesni naravni vrednosti izvajajo tako, da se ne zmanjša vitalnost in ne poslabša zdravstveno stanje drevesa ter da se ne poslabšuje življenjskih razmer na rastiščih;
– na botanični in zoološki naravni vrednoti izvajajo tako, da se ne poslabšajo življenjske razmere rastlin in živali, zaradi katerih je del narave opredeljen za nravno vrednoto, do takšne mere, da jim je onemogočeno dolgoročno preživetje;
– na ekosistemski naravni vrednoti izvajajo tako, da se ne spremenijo kvalitete ekosistema ter naravni procesi v njem do takšne mere, da se poruši naravno ravnovesje;
– na krajinski vrednoti izvajajo tako, da se ne zmanjšuje krajinska pestrost ter da se ne uniči, poškoduje ali bistveno spremeni lastnosti krajinskih elementov ter njihove razporeditve v prostoru;
– na oblikovani naravni vrednosti izvajajo tako, da se ne poslabšajo življenjske razmere za rastline, ki so bistveni sestavni del naravne vrednote, da se ne zmanjša njihova vitalnost ter da se bistveno ne spremenijo oblikovne lastnosti naravne vrednote, pri čemer se na območjih vrtno arhitekturne dediščine posegi in dejavnosti izvajajo v skladu s predpisi s področja varstva kulturne dediščine.
(15) Na ekoloških posebnih območjih se posegi in dejavnosti načrtujejo na način:
– da se v kar največji možni meri ohranja naravna razširjenost habitatnih tipov in območij, ki jih posamezni habitatni tip znotraj te razširjenosti pokriva;
– da se v kar največji možni meri ohranjajo specifična struktura habitatnega tipa in naravni procesi ali ustrezna raba v skladu z varstvenimi cilji iz priloge 2 Uredbe o habitatnih tipov;
– da se ohranja ugodno stanje za te habitatne tipe značilnih rastlinskih in živalskih vrst v skladu z varstvenimi cilji iz predpisov, ki urejajo varstvo zavarovanih rastlinskih in živalskih vrst.
(16) Na posebnih varstvenih območjih (območja Natura 2000), se posegi in dejavnosti načrtujejo tako, da se v čim večji možni meri:
– ohranja razširjenost habitatnih tipov ter habitatov rastlinskih in živalskih vrst;
– ohranja ustrezne lastnosti abiotskih in biotskih sestavin habitatnih tipov, njihove specifične strukture ter naravne procese ali ustrezno rabo;
– ohranja ali izboljšuje kakovost habitata rastlinskih in živalskih vrst, zlasti tistih delov habitata, ki so bistveni za najpomembnejše živalske faze, kot so mesta za razmnoževanje, skupinsko prenočevanje, prezimovanje, selitev in prehranjevanje živali;
– ohranja se povezanost habitatov populacij rastlinskih in živalskih vrst in omogoča ponovno povezanost, če je le-ta prekinjena.
(17) Pri izvajanju posegov in dejavnosti na posebnih varstvenih območjih se izvedejo vsi možni tehnični drugi ukrepi, daje neugoden vpliv na habitatne tipe, rastline in živali ter njihove habitate čim manjši. Čas izvajanja posegov, opravljanja dejavnosti ter drugih ravnanj se kar najbolj prilagodi življenjskim ciklom živali in rastlin tako, da se:
– živalim prilagodi tako, da poseganje oziroma opravljanje dejavnosti ne, ali v čim manjši možni meri, sovpada z obdobji, ko potrebujejo mir oziroma se ne morejo umakniti, zlasti v času razmnoževalnih aktivnosti, vzrejanja mladičev, razvoja negibljivih ali slabo gibljivih razvojnih oblik ter prezimovanja;
– na posebna varstvena območja se ne vnaša živali in rastlin tujerodnih vrst ter genetsko spremenjenih organizmov.
(18) Na območjih z namensko rabo ZS in BT znotraj varovanih območij narave (območja Natura 2000, naravne vrednote) so dopustni le enostavni in začasni objekti, ki niso v nasprotju z varstvenimi pogoji, usmeritvami in priporočili varovanih območij in prispevajo k njihovemu varstvu, ter objekti skladni z osnovno in podrobnejšo namensko rabo.«
102. člen se spremeni tako, da se glasi:
(Varovanje in izboljšanje okolja)
(1) Gradnja objektov, rekonstrukcije, dozidave in nadzidave ter spremembe namembnosti v obstoječih objektih ter druge prostorske ureditve so dopustne, če ne povzročajo večjih motenj v okolju, kot so s predpisi dovoljene.
(2) Pri obstoječih dejavnostih, ki imajo čezmerne vplive na okolje, je izvajanje dejavnosti pogojeno z njihovo sočasno sanacijo.
(3) Namestitev klimatskih naprav ne sme imeti motečih vplivov na okoliška stanovanja in prostore, v katerih se zadržujejo ljudje (hrup, vroči zrak, odtok vode).
(4) Za posege, ki lahko pomembno vplivajo na okolje in so opredeljeni v okoljevarstvenih predpisih je treba izvesti presojo vplivov na okolje ter pridobiti okoljevarstveno soglasje pristojnega ministrstva. Pristojna občinska služba lahko za posege, ki lahko pomembno vplivajo na zdravje ljudi, zahteva izdelavo strokovne ocene vplivov na okolje.
(5) Občina mora zagotoviti monitoring za tiste kazalce okolja, pri katerih ni na voljo podatkov iz državnega monitoringa. Vse podatke, tako tiste iz državnega monitoringa, kot tiste, za katere bo občina sama zagotovila spremljanje, mora občina zbrati in predstaviti javnosti na vsakih 5 let v obliki poročila.«
103. člen se spremeni tako, da se glasi:
(varstvo pred svetlobnim onesnaževanjem)
(1) Pri osvetljevanju objektov in pri objektih za svetlobno oglaševanje, ki svetijo, je treba upoštevati ukrepe za zmanjševanje emisije svetlobe v okolje, ki jih določajo predpisi in usmeritve s področja svetlobnega onesnaženja okolja in glede zmanjševanja porabe električne energije.
(2) Namestitev novih obcestnih svetilk izven strnjenih območij naselij je treba omejiti, oziroma naj bodo svetilke opremljene s senzorji za izklapljanje, ali da je možno zagotoviti časovno izklapljanje svetil. Uporabljajo se lahko samo svetilke skladno s predpisi o svetlobnem onesnaževanju. Reklamna in okrasna osvetlitev naj se na varovanih območjih časovno omeji.
(3) Prepovedana je trajna uporaba svetlobnih snopov kakršnekoli vrste in oblike, mirujočih ali vrtečih, usmerjenih proti nebu ali proti površinam, ki bi jih lahko odbijale proti nebu.
(4) Pri vseh območjih načrtovane namenske rabe, pri katerih je predvideno osvetljevanje, je zaradi zmanjšanja negativnih učinkov svetlobnega onesnaženja in s tem možnosti poslabšanja ugodnega stanja kvalifikacijskih živalskih vrst (npr. nočnih metuljev, hroščev, ptic in netopirjev) treba upoštevati usmeritev, da se območij ne osvetljuje oziroma, da se osvetljevanje zmanjša na najnižjo možno raven. Upošteva se Uredba o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Uradni list RS, št. 81/07, 109/07, 62/10), poleg tega pa naj se za osvetljevanje uporabijo popolnoma zasenčena svetila z ravnim zaščitnim in nepredušnim steklom in s čim manjšo emisijo UV svetlobe (npr. halogenska svetila).«
104. člen se spremeni tako, da se glasi:
(1) Pri gradnji objektov in drugih prostorskih ureditvah je treba upoštevati predpise s področja varstva zraka ter predpise s področja predelave biološko razgradljivih odpadkov in uporabi komposta ali digestata.
(2) Pri načrtovanju gradnje novih in rekonstrukcije obstoječih objektov se za način ogrevanja prednostno načrtuje uporaba obnovljivih virov energije ali soproizvodnja toplote in električne energije z visokim izkoristkom. Z namenom zmanjšanja onesnaženosti zraka z delci PM10, morajo pri novogradnjah in zamenjavah obstoječih kurilnih naprav s kurilnih naprav na lesno biomaso, le te izpolnjevati predpisane mejne vrednosti emisij snovi v zrak.
(3) Na območjih z redko poselitvijo se načrtuje individualna energetska oskrba in pri tem pospešuje uporaba obnovljivih virov energije, predvsem biomase.
(4) Pri prenovi naselij, gradnji stanovanjskih objektov, poslovnih, proizvodnih in javnih stavb je treba zagotoviti smotrno uporabo materialov in učinkovitejšo ter varčnejšo raba energije.
(5) Učinkovito rabo energije se zagotavlja s priključevanjem objektov in naprav na ekološko čiste vire energije, z racionalno rabo energije in z zmanjševanjem porabe tako, da se:
– izboljšuje toplotna izolacija objektov,
– spodbuja pasivne oziroma energetsko učinkovite gradnje,
– pri načrtovanju prenov in novogradenj objektov predvidi uporabo sodobnih izolacijskih materialov ter tehnološke opreme,
– zamenjuje fosilna goriva z gorivi, ki vsebujejo manj ogljika ali z biomaso.«
106. člen se spremeni tako, da se glasi.
(1) Območja varstva vodnih virov, ki so razglašena z načrti ali določena s posebnimi predpisi in so prikazana v kartah: 'Prikaz stanja prostora', se varujejo pred onesnaženjem in drugimi posegi v skladu z določili predpisov o varovanju vodnih virov.
(2) Za posege v prostor na vodovarstvenem območju je treba pridobiti soglasje organa, pristojnega za vode.«
112. člen se spremeni tako, da se glasi:
(1) Glede na občutljivost za škodljive učinke hrupa so določene stopnje varstva pred hrupom, ki zagotavljajo varovanje pred onesnaženjem okolja s hrupom za posamezne površine podrobnejše namenske rabe prostora.
– I stopnja varstva pred hrupom je določena za površine podrobnejše namenske rabe prostora na mirnih območjih na prostem, ki potrebujejo povečano varstvo pred hrupom;
– II stopnja varstva pred hrupom je določena za površine podrobnejše namenske rabe prostora, na katerih ni dopusten noben poseg v okolje, ki je moteč zaradi povzročanja hrupa;
– III stopnja varstva pred hrupom je določena za površine podrobnejše namenske rabe prostora, na katerih so dopustni z vidika hrupa manj moteči posegi v okolje;
– IV stopnja varstva pred hrupom je določena za stavbe na površinah podrobnejše namenske rabe, na katerih je dopusten poseg v okolje, ki je lahko bolj moteč zaradi povzročanja hrupa.
(2) Območja II. Stopnje varstva pred hrupom so na območju enot urejanja prostora:
– RAJ-08 ZS – golf park Mokrice
– RAJ-06 ZP – golf park Mokrice
– RAJ-02 BT – grad Mokrice
– PREN-47 – hruškov nasad Mokrice
– PIŠ-19 ZP – park okoli gradu Pišece
– PIŠ-05 CDk – grad Pišece
– BIZ-07 ZS – rekreacijska površina z vključeno naravno vrednoto ptiča Čebelarja
– BIZ-07 BT – športno rekreacijska in turistične površine v sklopu naravne vrednote ptiča Čebelarja
– PEČ-05 CDk – grad Pečice
(3) Meje med III. in IV. območjem varstva pred hrupom so določene z mejami med območji različne podrobnejše namenske rabe prostora, ki jih uvršamo v območja III. In IV. Stopnje varstva pred hrupom, in sicer:
Namenska raba / Stopnja varstva pred hrupom | III stopnja | IV stopnja |
S – OBMOČJA STANOVANJ | | |
SS | ● | |
SK | ● | |
SP | ● | |
C – OBMOČJA CENTRALNIH DEJAVNOSTI | | |
CU | ● | |
CD | ● | |
Cdi | ● | |
CDz | ● | |
CDk | ● | |
Cdo | | ● |
I – OBMOČJA PROIZVODNIH DEJAVNOSTI | | |
IP | | ● |
IG | | ● |
IK | | ● |
B – POSEBNA OBMOČJA | | |
BT | ● | |
Z – OBMOČJA ZELENIH POVRŠIN | | |
ZS | ● | |
ZP | ● | |
ZV | ● | |
ZD | ● | |
ZK | ● | |
O – OBMOČJA OKOLJSKE INFRASTRUKTURE | | ● |
A – POVRŠINE RAZPRŠENE POSELITVE | ● | |
K1 – NAJBOLJŠA KMETIJSKA ZEMLJIŠČA | | ● |
K2 – DRUGA KMETIJSKA ZEMLJIŠČA | | ● |
G – GOZDNA ZEMLJIŠČA | | ● |
VC – POVRŠINSKE CELINSKE VODE | | ● |
OO – OSTALA OBMOČJA | | ● |
(4) V IV stopnji varstva pred hrupom je treba vse obstoječe stanovanjske objekte varovati ali urejati pod pogoji za III stopnjo varstva pred hrupom.
(5) V posamezna območja se lahko umeščajo le tiste dejavnosti, ki ne povzročajo prekomernega hrupa glede na zakonsko predpisane mejne vrednosti za posamezno območje varstva pred hrupom.
(6) V primeru, ko bi nivo hrupa v okolju z umestitvijo novih dejavnosti lahko presegalo dovoljeno raven za posamezno območje, je umestitev dopustna le, če je moč s smiselnimi protihrupnimi ukrepi oziroma zaščito zmanjšati vpliv vira hrupa ali znižati raven hrupa v območju tako, da ne bodo presežene mejne ravni hrupa za območje.
(7) Pri umeščanju stanovanjskih območij in drugih dejavnosti v bližino obstoječih virov hrupa je treba z načinom gradnje oziroma s protihrupnimi ureditvami in ukrepi zagotoviti ustrezno varstvo pred hrupom za predvidena območja. Novih stavb z varovanimi prostori ni dovoljeno umeščati v prostor, ki je prekomerno obremenjen s hrupom. Pri določitvi območij, ki so prekomerno obremenjena, naj se v čim večji meri upoštevajo smernice mednarodne zdravstveno organizacije.
(8) Pri novogradnjah objektov in drugih posegih v obstoječe objekte v varovalnih pasovih javnih cest je treba gradnje objektov načrtovati z ustrezno zaščito pred hrupom.
(9) Upravljavec avtoceste ne bo zagotavljal dodatnih ukrepov varstva pred hrupom za nova poselitvena območja oziroma za območja spremenjene rabe prostora, ne bo zagotavljal zaščite pred morebitnimi drugimi vplivi, ki so oziroma bodo posledica obratovanja avtoceste, glede na načrtovane ukrepe zaščite v sklopu njene izgradnje. Izvedba vseh ukrepov za zaščito novih poselitvenih območij oziroma območij spremenjene rabe prostora je obveznost lokalne skupnosti oziroma investitorja novih posegov.
(10) Pri umestitvi novega vira hrupa v prostor je treba zagotoviti ukrepe varstva pred hrupom za preprečevanje in zmanjšanje hrupa v okolju kot posledice uporabe in obratovanja vira, pri čemer imajo pri izbiri prednost ukrepi zmanjševanja emisije hrupa pri njenem izvoru pred ukrepi preprečevanja širjenja hrupa v okolju.
(11) Pri novogradnjah objektov in posegih v obstoječe objekte v varovalnem progovnem pasu železniške proge je treba predvideti ustrezno zaščito pred hrupom.
(12) Upravljavec vira hrupa je dolžan zagotoviti monitoring hrupa zaradi obremenitve območja s hrupom iz vira hrupa in za obratovanje vira hrupa, če tako zahteva predpis, pridobiti okoljevarstveno dovoljenje.«
113. člen se spremeni tako, da se glasi:
(Varstvo pred elektromagnetnim sevanjem)
(1) Z gradnjo objektov ali naprav ter razmestitvijo dejavnosti, ki so vir elektromagnetnega sevanja, se ne sme povzročiti preseganje obremenitev okolja, ki jih določajo predpisi o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju.
(2) Glede na občutljivost posameznega območja naravnega ali življenjskega okolja za učinke elektromagnetnega polja, ki jih povzročajo viri sevanja, sta določeni I. in II. stopnja varstva pred sevanjem.
(3) I. stopnja varstva pred sevanjem velja za I. območje, ki potrebuje povečano varstvo pred sevanjem. I. območje je območje bolnišnic, zdravilišč, okrevališč ter turističnih objektov, namenjenih bivanju in rekreaciji, čisto stanovanjsko območje, območje objektov vzgojnovarstvenega in izobraževalnega programa ter programa osnovnega zdravstvenega varstva, območje igrišč ter javnih parkov, javnih zelenih in rekreacijskih površin, trgovsko-poslovno-stanovanjsko območje, ki je hkrati namenjeno bivanju in obrtnim ter podobnim proizvodnim dejavnostim, javno središče, kjer se opravljajo upravne, trgovske, storitvene ali gostinske dejavnosti, ter tisti predeli območja, namenjenega kmetijski dejavnosti, ki so hkrati namenjeni bivanju.
(4) II. stopnja varstva pred sevanjem velja za II. območje, kjer je dopusten poseg v okolje, ki je zaradi sevanja bolj moteč. II. območje je zlasti območje brez stanovanj, namenjeno industrijski ali obrtni ali drugi podobni proizvodni dejavnosti, transportni ali skladiščni dejavnosti ter vsa druga območja, ki niso v prejšnjem odstavku določena kot I. območje.
(5) II. stopnja varstva pred sevanjem velja tudi na površinah, ki so v I. območju namenjene javnemu cestnemu ali železniškemu prometu.
(6) Novogradenj namenjenih bivanju oziroma izvajanju dejavnosti, ki sodijo v območja I. stopnje varstva pred sevanjem, ni dovoljeno umeščati v vplivno ali varovano območje virov elektromagnetnega sevanja.
(7) Z namenom zagotovitve nemotenega izvajanja gospodarskih javnih služb prenosa in distribucije električne energije se s projektnimi pogoji lahko predpišejo določene obveznosti in ravnanja investitorja ali nosilca dejavnosti, s katerimi se zagotovi, da gradnja ali izvajanje dejavnosti ne bo vplivala na varno in zanesljivo obratovanje elektroenergetskega omrežja, med drugim je to lahko predložitev dokazila, da vrednosti elektromagnetnega sevanja ne presegajo mejnih vrednosti, določenih s predpisi, ki urejajo varstvo pred elektromagnetnim sevanjem v naravnem in življenjskem okolju in da bo objekt zgrajen v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov.«
Tretji odstavek 114. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(3) Drugi odstavek tega člena ne velja kjer je prepoznavna strnjena in zgoščena struktura gradnje (stara mestna in vaška jedra …), oziroma ob soglasju lastnika sosednjega zemljišča, ob upoštevanju ustrezne naravne osvetlitve bivalnih prostorov.«
V prvem stavku šestega odstavka 115. člena se število »5000« nadomesti s številom »10.000«.
Peti odstavek 116. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(5) Na celotnem območju občine so na erozijskih in plazljivih območjih dovoljeni vsi zaščitni ukrepi, ki služijo stabiliziranju terena.«
121. člen se spremeni tako, da se glasi:
(1) Objekti razpršene gradnje so legalno zgrajeni objekti na zemljiščih, ki s tem odlokom niso prikazana kot stavbna zemljišča, vendar imajo v skladu z ostalimi določbami tega odloka status stavbnega zemljišča.
(2) Na parceli legalno zgrajenih objektih razpršene gradnje iz prvega odstavka tega člena so dopustni:
– rekonstrukcija objektov,
– dozidave in nadzidave do 50 % BEP osnovnega objekta,
– vzdrževanje objektov,
– odstranitev objektov,
– komunalna in oblikovna sanacija objektov,
– rekonstrukcija objektov in gradnja na parceli in v gabaritih odstranjenega objekta v skladu z izvedbenimi določili.
(3) Na parceli objekta razpršene gradnje iz prvega odstavka tega člena so izmed nezahtevnih in enostavnih objektov dovoljeni objekti, ki so dopustni za namensko rabo Ap.
(4) Za objekte razpršene gradnje iz prvega odstavka tega člena veljajo podrobni prostorski izvedbeni pogoji, ki veljajo za objekte v namenski rabi SSe.
(5) Na legalno zgrajenih obstoječih objektih razpršene gradnje iz prvega odstavka tega člena so dovoljene gradnje na mestu predhodno odstranjenega objekta v istih gabaritih z isto namembnostjo in z minimalno korekcijo višinskega gabarita.
(6) Na legalno zgrajenih objektih razpršene gradnje iz prvega odstavka tega člena ni dopustna sprememba dejavnosti iz nebivanjske v bivanjsko.«
V razdelku strehe v prvi tabeli v drugem odstavku 123. člena se spremeni četrta alineja tako, da se glasi:
»– za objekte v nizu strnjene gradnje: osnovna streha ostaja enaka drugim v nizu, vrsti in da so vse frčade v nizu poenoteno oblikovane;«
Druga tabela v drugem odstavku 123. člena se spremeni tako, da se glasi:
»
Namenska raba | S – Območja stanovanj | |
Podrobna namenska raba | SK Površine podeželskega naselja | SKj Vaško jedro | SP Površine počitniških hiš |
Splošno: | |
Osnovna dejavnost | površine kmetij z dopolnilnimi dejavnostmi namenjena bivanju in spremljajočim dejavnostmi, ki služijo tem območjem. | občasno bivanje za počitek |
Spremljajoče dejavnosti | Spremljajoče dejavnosti lahko presežejo 50 % BEP objekta. predelovalne dejavnosti, izhajajoče iz kmetijstva, lova, gozdarstva, ribištva gostinstvo in turizem obrt družbene dejavnosti poslovne dejavnosti druge dejavnosti vzdrževanje in popravila motornih vozil druge dejavnosti, ki služijo tem območjem | niso dovoljene |
Izključujoče dejavnosti | proizvodne dejavnosti, promet in skladiščenje, trgovina na debelo | |
Vrsta objektov, zahtevnih in manj zahtevnih | 1110 enostanovanjske stavbe 1121 dvostanovanjske stavbe 11220 tri- in večstanovanjske stavbe z do tremi stanovanji minimalne stanovanjske enote velikosti 65 m2 11222 stavbe z oskrbovanimi stanovanji, vendar morajo biti usklajeni z obstoječo grajeno strukturo 1242 garažne stavbe 12112 gostilne, restavracije in točilnice 12120 druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev 122 upravne in pisarniške stavbe 12301 trgovske stavbe razen nakupovalnih in trgovskih centrov 12304 stavbe za druge storitvene dejavnosti, vendar ne avtopralnice in stavbe za oskrbo in nego živali 1251 delavnice, pekarne, tiskarne, avtomehanične delavnice 1261 stavbe za kulturno in razvedrilo 1263 šolstvo in varstvo otrok 1264 zdravstvo 1265 šport 1271 nestanovanjske kmetijske stavbe 2302 energetski objekti – le fotovoltaični sistemi kot del strehe ali fasade obstoječih objektov 2411 športna igrišča 24122 drugi gradbeno inženirski objekti za šport rekreacijo in prosti čas 24205 drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje 12510 industrijske stavbe, vendar samo avtomehanične delavnice in stavbe za potrebe predelovalne dejavnosti, izhajajoče iz kmetijstva, lova, gozdarstva, ribištva 12520 Rezervoarji, silosi in skladišča, vendar samo kot skladišča v okviru spremljajočih dejavnosti. | 11100 enostanovanjska stavba (počitniške hiše) 24110 športna igrišča (na prostem) 24122 drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas |
Zelene površine | Min FZP: 0.15 | Min FZP: 0.10 | Min FZP: 0.15 |
Maksimalna dopustna izraba | FZ: 0.50 (Dopustna so odstopanja (do FZ največ 50 %) na območju kmetij, kjer je zgoščena gradnja tradicionalna) | FZ: 0.40 (Dopustna so odstopanja (do FZ največ 50 %) na območju kmetij, kjer je strnjena zgoščena gradnja tradicionalna) | FZ: 0.4 |
Merila in pogoji za oblikovanje | Merila za stanovanjske stavbe: – višina slemena ne sme presegati višin slemen sosednjih objektov enake namembnosti v oddaljenosti 150 m od roba objekta v enoti urejanja prostora; smer slemena vzporedna s plastnicami oziroma pravokotno, če je to tradicionalno, – oblikovanje in horizontalna ter vertikalna členitev fasad in uporaba materialov so usklajeni s tradicionalnimi objekti, – fasade so lahko tudi lesene in/ali obložene s kamnom; detajli na objektih naj bodo v območjih ohranjenih tradicionalnih objektov tradicionalni, – dopustne so klasične dvokapne strehe. Štirikapne strehe so dopustne, če so v EUP značilne, če je smiselno optično znižanje stavbe ali če gre za nestanovanjsko dejavnost, – naklon dvokapnih in večkapnih streh je od 30° do 45°, kar je potrebno prilagoditi povprečnemu in tipičnemu naklonu okoliške gradnje, – dopustno je kombiniranje dvokapnih streh z ravnimi ali enokapnimi strehami v primeru pokritih teras, vetrolovov, zimskih vrtov ipd. V primeru enokapne strehe je dopusten manjši naklona kot je predpisan, – čopi so dopustni, kjer so avtohtoni oziroma prevladujoči, – dopustna so strešna okna, frčade (vse vrste razen trapeznih in trikotnih) ali dvokapne frčade z enakim naklonom kot osnovna streha, kjer so avtohtoni, – v osnovi podolgovat tloris, dovoljeno je dodajanje in odvzemanje volumnov. Merila za nestanovanjske stavbe: – v osnovi podolgovat tloris, priporoča se razmerje med osnovnima stranicama najmanj 1:1,5 – izjemoma se dopustijo gospodarski objekti večjih tlorisnih in višinskih gabaritov, če so potrebna zaradi tehnoloških zahtev dejavnosti ali prilagoditve zahtevam predpisov, če so v projektni dokumentaciji posebej utemeljena na podlagi strokovnih prostorskih preveritev in kadar objekt ni vidno izpostavljen v širšem prostoru oziroma je zakrit z obstoječo ali avtohtono vegetacijo. Za tovrstne objekte je predpisan podolgovat tloris, ki lahko malenkostno odstopa od navedenega razmerja stranic v primeru ga tako narekujejo tehnološke zahteve objekta – dejavnosti, ki se odvija v objektu. – Izven območij strnjenih tradicionalnih delov naselij so dopustne tudi enokapne in ravne strehe z nižjim naklonom; nižji naklon se dopusti za nestanovanjske objekte velikih dimenzij in če je to usklajeno s stanovanjskim ter drugimi objekti v okviru kmetije. V teh primerih je dopustna tudi ravna streha. |
Druga merila | – Na parceli objekta je dovoljeno zgraditi le eno stanovanjsko stavbo, več gospodarskih objektov, dopustne gradbeno inženirske objekte, ter nezahtevne in enostavne objekte za potrebe funkcioniranja, vendar slednje le tako, da oblikujejo dvorišče. – Pri prenovi in notranjem razvoju podeželskih naselij naj se ohranja in poudarja kulturne in krajinske kvalitete, zlasti v navezavi s kmetijskimi dejavnostmi na robovih naselij, s čimer se ohranja ruralni značaj naselij. – Gradnja podzemnih kletnih etaž v stavbah je dovoljena povsod kjer in v kakršnem obsegu to dopuščajo geomehanske razmere, potek komunalnih vodov, zaščita podtalnice in stabilnost objektov. | – Na parceli objekta je dovoljeno zgraditi le en objekt namenjen občasnemu bivanju ter en nezahtevni in en enostaven objekt. – Gradnja podzemnih kletnih etaž v stavbah je dovoljena povsod kjer in v kakršnem obsegu to dopuščajo geomehanske razmere, potek komunalnih vodov, zaščita podtalnice in stabilnost objektov; – Na območju prostorskih enot PREN 01, 02, 03, 05, 06, 012, 014, 011 se smiselno upoštevajo merila in pogoji za oblikovanje, druga merila in usmeritve za oblikovanje ter druga merila iz tabele za namensko rabo Azdn |
Merila po prostorskih enotah: | |
PREN 01, 02, 03, 04, 05, 11, 12, 13, 14: | |
Etažnost | Max P+M | Max P+M oziroma P+1 | Max P+M |
Merila in pogoji za oblikovanje | – V osnovi tloris pravokotne oblike, razmerje stranic min 1:1,2 |
PREN 06: | |
Etažnost | Max P+M | Max P+M oziroma P+1 | Max P+M |
Merila in pogoji za oblikovanje | – Smiselno se upoštevajo določila za območje PREN 02 – V primeru modernega oblikovanja objekta je treba upoštevati tradicionalne gabarite in volumne. |
PREN 07, 07 (A-C): | |
Etažnost | Max P+M oziroma P+1 | Max P+M oziroma P+1 | Max P+M |
Merila in pogoji za oblikovanje | – V osnovi tloris pravokotne oblike, razmerje stranic min 1:1,5 – Slediti zasnovi naselja; novogradnje naj se prilagajajo ustvarjeni regulacijski liniji obcestne zasnove, če je v EUP tradicionalna. |
PREN 08, 08 (A-L), 10, 10 (A-O), 15 (A-F): | |
Etažnost | Max P+1 oziroma P+M | Max P+M oziroma P+1 | Max P+M |
Merila in pogoji za oblikovanje | – V osnovi tloris pravokotne oblike, razmerje stranic min 1:1,2 – dovoli se uvajanje sodobnih oblikovnih pristopov (enostavnejše členitve fasad, uporaba lesa, kovine, stekla in drugih sodobnih materialov), posebej v kombinaciji z ravnimi ali enokapnimi strehami. |
PREN 09, 09 (A-Z): | |
Etažnost | Max P+M | Max P+M oziroma P+1 | Max P+M |
Merila in pogoji za oblikovanje | – V osnovi tloris pravokotne oblike, razmerje stranic minimalno 1:1,5 – Slediti zasnovi naselja; novogradnje naj se prilagajajo ustvarjeni regulacijski liniji obcestne zasnove, če je v EUP tradicionalna |
PREN 16, 18, 18 (A-E): | |
Etažnost | Max P+M oziroma P+1 | Max P+M oziroma P+1 | Max P+M |
Merila in pogoji za oblikovanje | – V osnovi tloris pravokotne oblike, razmerje stranic min 1:1,2 – Slediti zasnovi naselja. |
Prva tabela v drugem odstavku 124. člena se spremeni tako, da se glasi:
»
Namenska raba | A – površine razpršene poselitve |
Podrobna namenska raba | Ak Območja razpršene poselitve |
Osnovna dejavnost | Za Ak se prevzemajo določila za SK. |
Spremljajoče dejavnosti |
Izključujoče dejavnosti |
Vrsta objektov, zahtevnih in manj zahtevnih |
Dopustna izraba |
Dopustna izraba |
Merila in pogoji za oblikovanje |
Druga merila |
Druga tabela v drugem odstavku 124. člena se spremeni tako, da se glasi:
»
Namenska raba | A – površine razpršene poselitve |
Podrobna namenska raba | Ap Območja razpršene poselitve posebnih zaključenih območij v okviru sanacije razpršene gradnje |
Osnovna dejavnost | Bivanje s spremljajočimi dejavnostmi, ki služijo tem območjem in površine kmetij z dopolnilnimi dejavnostmi |
Spremljajoče dejavnosti | 1. Za posebna območja razpršene poselitve z oznako Ap, ki se urejajo z OPPN se izvede en ali več OPPN v okviru sanacije razpršene gradnje. Do sprejema OPPN so na objektih dovoljeni naslednji posegi: – rekonstrukcija objektov, – dozidave in nadzidave do 35 % BEP osnovnega objekta, – vzdrževanje objektov, – odstranitev objektov, – komunalna in oblikovna sanacija objektov. |
Izključujoče dejavnosti |
Vrsta objektov, zahtevnih in manj zahtevnih |
Zelene površine |
Maksimalna dopustna izraba |
Merila in pogoji za oblikovanje |
| maksimalni gabariti | – Na parceli objekta so izmed nezahtevnih in enostavnih objektov dovoljeni objekti v skladu s Prilogo 1 – Za dopustne gradnje se za oblikovanje smiselno upoštevajo podrobni prostorski izvedbeni pogoji, ki veljajo za objekte v namenski rabi SK. – Na objektih ni dopustna sprememba dejavnosti iz nebivanjske v bivanjsko. Postopki za sprejem predmetnih OPPN, katerih javna razgrnitev je začeta pred uveljavitvijo tega odloka, se nadaljujejo in končajo po določbah, ki veljajo na dan pred uveljavitvijo tega odloka. Postopki za sprejem predmetnih OPPN, kateri še niso v fazi javne razgrnitve, se nadaljujejo in končajo po določbah tega odloka kot občinski podrobni prostorski načrt. 2. Za območja Ap, ki se urejajo s PPIP, veljajo podrobni prostorski izvedbeni pogoji, ki veljajo za objekte v namenski rabi SK. Za takšna območja se po potrebi pripravi dodatna strokovna podlaga, ki bo določala podrobne prostorsko ureditvene pogoje. Podlago potrdi občinska služba za urejanja prostora. Za vsa območja Ap je izdelana strokovna podlaga »Analiza posebnih območij razpršene poselitve zaključenih območij v okviru sanacije razpršene gradnje«, ki naj bo osnova pri načrtovanju posegov in gradenj. Do potrditve morebitne dodatne strokovne podlage so na objektih dopustni naslednji posegi: – rekonstrukcija objektov, – dozidave in nadzidave do 35 % BEP osnovnega objekta, – vzdrževanje objektov, – odstranitev objektov, – komunalna in oblikovna sanacija objektov, – Na parceli objekta so izmed nezahtevnih in enostavnih objektov dovoljeni objekti v skladu s Prilogo 1 – Na objektih ni dopustna sprememba dejavnosti iz nebivanjske v bivanjsko. |
fasade |
strehe |
Tretja tabela v drugem odstavku 124. člena se spremeni tako, da se glasi:
»
Namenska raba | A – površine razpršene poselitve |
Podrobna namenska raba | Az Območja razpršene poselitve vinogradniških območij; pretežno zidanic, vinskih kleti in hramov |
Splošno: | |
Osnovna dejavnost | kmetijstvo, vinogradništvo in vinarstvo ter sadjarstvo |
Spremljajoče dejavnosti | – gostinsko-turistična dejavnost, povezana z vinogradništvom in sadjarstvom (točenje vina, prodaja sadja in vina, sobodajalstvo) – kulturne in javne dejavnosti (organiziranje prireditev) – občasno bivanje |
Izključujoče dejavnosti | Bivanje, poslovne dejavnosti, proizvodne dejavnosti, promet in skladiščenje, trgovina na debelo |
Vrsta objektov, zahtevnih in manj zahtevnih | 12713 stavbe za spravilo pridelka 12714 druge nestanovanjske kmetijske stavbe |
Zelene površine | |
Druga merila in pogoji | – Tipologija zazidave: Tradicionalno ali sodobno oblikovana zidanica, hram, vinotoč ali vinska klet (prostostoječa stavba, stavba v nizu je dopustna, če je to tradicionalni oz značilni vzorec postavitve objektov – Na objektih ni dopustna sprememba dejavnosti iz nebivanjske v bivanjsko. – gradnja zidanice je dopustna na stavbnem zemljišču, če je zemljišče v sklopu funkcionalnega zemljiškega posestva z minimalno površino 20 arov, ki je v lasti in obdelavi lastnika; |
| – pri novogradnjah na mestu odstranjenih zidanic, zgrajenih pred uveljavitvijo tega odloka, minimalna površina funkcionalnega zemljiškega posestva ne sme biti manjša od 6 arov; – pri rekonstrukcijah obstoječih zidanic se pogoj minimalne površine funkcionalnega zemljiškega posestva ne uporablja. – Gradnja vinske kleti je dopustna na stavbnem zemljišču, če so izpolnjeni naslednji pogoji: – da je stavbno zemljišče v sklopu funkcionalnega zemljiškega posestva, katerega minimalna površina je 50 arov ali več; – da skupna površina funkcionalnega zemljiškega posestva in površina ostalih, lahko dislociranih zemljiških parcel, na katerih je vinograd ali sadovnjak, doseže najmanj 100 arov; – Za gradnjo hramov in vinotočev se smiselno uporabljajo določila tega odloka, ki veljajo za zidanice. – Prepovedana je gradnja garaž in nadstreškov za avtomobile. Nadstrešek je dovoljen kot del stavbe v obliki do max 1/3 podaljšane strehe vzporedne s slemenom ali strešino, in le če je postavljen z namenom, da ščiti vhod v objekt pred vremenskimi vplivi – Na parceli objekta je dovoljeno zgraditi en nezahtevni in en enostaven objekt. |
Maksimalna dopustna izraba | FZ: 0,50 (Dopustna so odstopanja do FZ največ 50 %) na območju zidanic, kjer je zgoščena gradnja tradicionalna.) |
Merila in pogoji za oblikovanje | – V osnovi tloris pravokotne oblike, razmerje stranic min 1:1, – višina: P oziroma P+1; Dovoljen je kolenčni zid do max. 0,8 m, če je ta vzorec prepoznaven na okoliških legalnih objektih. – dovoljena je klet (na ravnem terenu v celoti vkopana, na pobočju pa čim bolj vkopana) – praviloma in kjer je mogoče naj razmik med zidanicami znaša dve dolžini obstoječega objekta (zidanice) – prepovedana je gradnja nesprejemljivih dodatkov na pročeljih (večkotni izzidki, stolpiči, fasadni pomoli, stebrički ipd.) in na strehah objektov (strehe z nezdružljivimi različnimi nakloni, slemeni in kritinami) – oblikovanje fasad: prepovedane so žive barve (citronsko rumena, intenzivna vijolična, morsko modra ipd; uporabljati je potrebno tradicionalne materiale – oblikovanje hrama: horizontalni plohi, vezani na križ, širine 20-30 cm in kamnit podstavek. Zatrep: vertikalne deske – oblikovanje streh: dvokapnica 40–45 stopinj; frčade niso dovoljene; dopustni so čopi, kjer so avtohtoni oziroma v okolici prevladujoči; kritine v opečni in temno rjavi barvi; prepovedana je uporaba nesorazmerno velikih napuščev, razen če gre za nadstreške. – oporni zidki max 1m, obdelani z lokalnimi materiali (kamnite škarpe z vodoravno poudarjeno smerjo …) oziroma se jih ustrezno ozeleni (brez kamnitih zidakov) – ozelenitev samo z avtohtonimi vrstami (prepovedane ciprese, iglavci, tuje grmovnice, ipd.), priporočena visokodebelne sadne vrste brajda kot senčnica (ne več kot 30 m2, lesene pritlične konstrukcije ozelenjena s trto). |
Merila po prostorskih enotah: | |
PREN 01, 03: | |
Usmeritve za oblikovanje ter druga merila | – Ni dovoljeno moderno oblikovanje, ohranjati je potrebno tradicionalne objekte – Dovoljena gostinsko-turistična dejavnost, povezana z vinogradništvom in sadjarstvom (točenje vina, prodaja sadja in vina) – Lega objektov: Objekti naj bodo postavljeni ob ceste, kolovoze in sicer vzporedno s plastnicami; na zelo strmem terenu lahko izjemoma tudi pravokotna; objekti naj se ne postavljajo v nize; – Streha: frčade niso dovoljene, kritina naj bo opečnata (bobrovec ali zareznik; rdeče do temno rjave) oziroma slamnata; čopi dovoljeni samo na slamnatih strehah; – Gabariti: V osnovi tloris pravokotne oblike, razmerje stranic min 1:1,4; – Višinski gabariti: P+M – Fasada: oker zemeljske, naravno rumene ali umazano bele barve, brez cokla oziroma je podstavek kamnit – Okna: Kletna okna naj bodo značilno manjša (lahko tudi s poudarjeno horizontalno smerjo); razmerje okenskih odprtin naj sledi tradicionalnem oblikovanju (tradicionalno = razmerje okenskih odprtin 4:5). Prepovedane velike steklene površine na fasadi. Priporočljivo je, da imajo odprtine erte – okenske fasadne okvirje v kamnu, tolčenem betonu ali lesu; Erte niso obvezne za line, majhna kletna okna; prepovedane žaluzije, rolete – Vrata: kot zelo pomemben element, naj bodo praviloma dvokrilna s praviloma lesenim, močnim podbojem. Vrata naj bodo praviloma lesena, s tradicionalnimi vzorci (npr. sonce) – Gradnja prizidka je dovoljena le kot podaljšanje pravokotnega tlorisa v smeri slemena v okviru predpisanih gabaritov ali kot podaljšanje obstoječe strešine, vendar ne več kot 2/3 ene strešine v okviru predpisanih gabaritov – Hram: horizontalni plohi, kamnit podstavek; pritličje: iz lesenih vodoravno naloženih plohov širine 20–30 cm. |
PREN 02, 05, 06, 08, 08 (A-L): | |
– Usmeritve za oblikovanje ter druga merila | Dovoljeno je moderno oblikovanje v detajlih ob smiselnem upoštevanju določb za območje PREN 01 in 03 – Prepovedane velike steklene površine na fasadi – Gradnja prizidka je dovoljena le kot podaljšanje pravokotnega tlorisa v smeri slemena v okviru predpisanih gabaritov ali kot podaljšanje obstoječe strešine, vendar ne več kot 2/3 ene strešine, v okviru predpisanih gabaritov |
PREN 011, 12, 12B, 14: | |
– Usmeritve za oblikovanje ter druga merila | Odmiki med zidanicami so lahko manjši od predpisanih ob zagotavljanju varstvenih zahtev. Zahtevan minimalni odmik kapi glavnega objekta od meje zemljiške parcele drugega lastnika je 2 m in je lahko manjši ob soglasju lastnika sosednje zemljiške parcele. – sleme objekta vzporedno s plastnicami, kjer to dopušča relief in oblika parcele – Dovoljeno je moderno oblikovanje v detajlih, vendar mora ohranjati tradicionalne gabarite – Prepovedane velike steklene površine na fasadi – Gradnja prizidka je dovoljena le kot podaljšanje pravokotnega tlorisa v smeri slemena v okviru predpisanih gabaritov. V primeru, da teren ne omogoča dozidave v smeri podaljška slemena, je nadstrešek dopusten kot podaljšanje obstoječe strešine, vendar ne več kot 2/3 ene strešine, v okviru predpisanih gabaritov |
PREN 12A: | |
Usmeritve za oblikovanje ter druga merila | – gradnja je možna samo na vrhu grebena ob cesti, vzporedno z njo oziroma vzporedno s plastnicami, le na južni strani ceste – Odmiki med zidanicami so lahko manjši od predpisanih ob zagotavljanju varstvenih zahtev. Zahtevan minimalni odmik kapi glavnega objekta od meje zemljiške parcele drugega lastnika je 2 m in je lahko manjši ob soglasju lastnika sosednje zemljiške parcele. – sleme objekta vzporedno s plastnicami, kjer to dopušča relief in oblika parcele. – Etažnost max P, pri čemer je klet v celoti ali 2/3 vkopana na pobočju – tloris pravokotne oblike; max velikost objekta 50 m2 – nadstreški niso dovoljeni – kritina samo opečnato rdeča, obvezni leseni zatrepi (vertikalne deske) – okna: kletna okna naj bodo značilno manjša (lahko tudi s poudarjeno horizontalno smerjo); razmerje okenskih odprtin naj sledi tradicionalnem oblikovanju (tradicionalno = razmerje okenskih odprtin 4:5). Prepovedane velike steklene površine na fasadi. Priporočljivo je, da imajo odprtine erte – okenske fasadne okvirje v kamnu, tolčenem betonu ali lesu; erte niso obvezne za line, majhna kletna okna; prepovedane žaluzije, rolete – moderno oblikovanje ni dovoljeno – gradnja prizidka je dovoljena le kot podaljšanje pravokotnega tlorisa v smeri slemena v okviru predpisanih gabaritov. V primeru, da teren ne omogoča dozidave v smeri podaljška slemena, je nadstrešek dopusten kot podaljšanje obstoječe strešine, vendar ne več kot 2/3 ene strešine, v okviru predpisanih gabaritov. |
Četrta tabela v drugem odstavku 124. člena se spremeni tako, da se glasi:
»
Namenska raba | A – površine razpršene poselitve |
Podrobna namenska raba | Aw Območja razpršene poselitve počitniških območij |
Osnovna dejavnost | Za Aw se prevzemajo določila za SP. |
Spremljajoče dejavnosti |
Izključujoče dejavnosti |
Vrsta objektov, zahtevnih in manj zahtevnih |
Dopustna izraba |
Dopustna izraba |
Merila in pogoji za oblikovanje |
Druga merila |
Prva tabela v drugem odstavku 125. člena se spremeni tako, da se glasi:
»
Namenska raba | C – območja centralnih dejavnosti |
Podrobna namenska raba | CU Osrednja območja centralnih dejavnosti |
Splošno: | |
Osnovna dejavnost | So namenjena različni dejavnosti in sicer trgovski, oskrbni, storitveni, upravni, socialni, zdravstveni, vzgojni izobraževalni, kulturni, verski in podobnim ter bivanju. |
Izključujoče dejavnosti | proizvodne dejavnosti, promet in skladiščenje, trgovina na debelo |
Vrsta objektov, zahtevnih in manj zahtevnih | 11 stanovanjske stavbe 121 gostinske stavbe 122 upravne in pisarniške stavbe 12301 trgovske stavbe 12302 sejemske dvorane, razstavišča 12304 stavbe za druge storitvene dejavnosti 1242 garažne stavbe 126 stavbe splošnega družbenega pomena 1272 stavbe za opravljanje verskih obredov, pokopališke stavbe 12740 druge nestanovanjske stavbe, ki niso uvrščene drugje 2302 energetski objekti – le fotovoltaični sistemi kot del strehe ali fasade obstoječih objektov 2411 športna igrišča 24122 drugi gradbeno inženirski objekti za šport rekreacijo in prosti čas 24205 drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje – samo parkirišča Dovoljena je gradnja infrastrukturnih objektov in naprav, ki so v javnem lokalnem interesu ter gradnja drugih objektov, ki služijo dopolnjevanju osnovne dejavnosti. |
Zelene površine | FZP: 0,30 Na parceli objekta je potrebno zagotoviti najmanj 20 dreves/ha. |
Maksimalna dopustna izraba | FZ: 0,5 |
Merila in pogoji za oblikovanje | – Za oblikovanje objektov se smiselno prevzemajo določila SSv in SSe – glavni vhod v stavbo se, če stoji ob pomembnem javnem prostoru, oblikuje na glavni fasadi. Taka fasada objekta mora biti mestotvorno oblikovana – Višinski gabarit: – Pri določanju višine stavb je treba poleg predpisanih dopustnih višin upoštevati tudi vertikalni gabarit kakovostnega oziroma prevladujočega tipa obstoječih objektov, da nove stavbe ne bodo izstopale iz silhuete naselja (da ne bodo višje ali bistveno nižje) |
Druga merila in pogoji | – za preseganje teh določb je potrebna izdelava OPPN. – V tistih enotah urejanja prostora, kjer je to posebej predpisano, je nove stavbe dovoljeno načrtovati le z arhitekturnim natečajem. – Odprti prostori pred stavbami so javni prostori. – Servisne stavbe ne smejo biti umeščene ob najpomembnejše javne prostore. |
Merila po prostorskih enotah: | |
PREN 01, 02, 04, 07, 09, 12, 14: | |
Merila in pogoji za oblikovanje | – Za oblikovanje objektov se smiselno prevzemajo določbe za SK |
V razdelku »Merila in pogoji« v drugi tabeli 125. člena se doda prva alineja tako, da se razdelek glasi:
»– Za oblikovanje objektov se smiselno prevzemajo določila SSv in SSe
– Pri umeščanju stavb v prostor je treba upoštevati regulacijske črte ob javnem prostoru in vertikalni gabarit kakovostnega oziroma prevladujočega tipa obstoječih objektov, da nove stavbe ne bodo izstopale iz silhuete območja (da ne bodo višje ali bistveno nižje);
– Višina slemena ne sme presegati višin slemen sosednjih objektov enake namembnosti v oddaljenosti 150 m od roba objekta v enoti urejanja prostora;
– Gradnja podzemnih kletnih etaž v stavbah je dovoljena povsod kjer in v kakršnem obsegu to dopuščajo geomehanske razmere, potek komunalnih vodov, zaščita podtalnice in stabilnost objektov;
– Oblikovanje, horizontalna in vertikalna členitev fasad ter strukturiranje fasadnih odprtin in drugih fasadnih elementov naj bodo enostavni in poenoteni po celi fasadi, nizu, kareju oziroma območju;
– Oblikovanje fasad naj bo sodobno (enostavnejše členitve fasad, uporaba lesa, kovine, stekla in drugih sodobnih materialov, uporaba izrazitejših fasadnih barv kot poudarkov ipd.).«
Tabela v drugem odstavku 126. člena se spremeni tako, da se glasi:
»
Namenska raba | I – območja proizvodnih dejavnosti |
Podrobna namenska raba | IP Površine za industrijo | IG Gospodarske cone | IK Površine za kmetijsko proizvodnjo |
Osnovna dejavnost | industrijske dejavnost | trgovske in storitvene, poslovne, obrtne, proizvodne, promet in skladiščenje, | kmetijska proizvodnja, reja živali |
Spremljajoče dejavnosti | promet in skladiščenje, poslovne, obrtne, trgovske in storitvene, dejavnost gostinstva, če služi tem območjem | gostinstvo in turizem, javna uprava, kulturne, razvedrilne, rekreacijske in športne dejavnosti | skladiščenje, izobraževanje, poslovne dejavnosti, trgovina na drobno |
Izključujoče dejavnosti | bivanje, družbene dejavnosti, proizvodne dejavnosti izhajajoče iz kmetijstva in gozdarstva | bivanje, proizvodne dejavnosti izhajajoče iz kmetijstva in gozdarstva | bivanje |
Vrsta objektov, zahtevnih in manj zahtevnih | 12303 bencinski servisi 124 stavbe za promet 125 industrijske stavbe in skladišča 2302 energetski objekti – le fotovoltaični sistemi 22130 – samo bazne postaje za mobilno telefonijo 24203 – odlagališča odpadkov – samo zbirna mesta za komunalne odpadke 24205 drugi gradbeno inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje | 12112 gostilne, restavracije, točilnice 12112 druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev 123 trgovske in druge stavbe za storitvene dejavnosti 124 stavbe za promet 125 industrijske stavbe in skladišča 12630 stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo 22130 – samo bazne postaje za mobilno telefonijo 2302 energetski objekti – le fotovoltaični sistemi 24203 – odlagališča odpadkov – samo zbirna mesta za komunalne odpadke 24205 drugi gradbeno inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje | 1242 garažne stavbe 125 industrijske stavbe 1271 nestanovanjske kmetijske stavbe 22130 – samo bazne postaje za mobilno telefonijo 2302 energetski objekti – le fotovoltaični sistemi kot del strehe ali fasade obstoječih objektov 12640 Stavbe za zdravstvo – samo veterinarske klinike in veterinarske ambulante in podobno |
Dovoljena je gradnja infrastrukturnih objektov in naprav, ki so v javnem lokalnem interesu ter gradnja drugih objektov, ki služijo dopolnjevanju osnovne dejavnosti. |
Zelene površine | Min FZP: 0,20 Na parceli objekta je potrebno zagotoviti najmanj 25 dreves/ha. |
Maksimalna dopustna izraba | FZ: 0,7 Višina: 20 m | FZ: 0,7 Višina: 12 m | FZ: 0,7 Višina: 10 m |
Merila in pogoji za oblikovanje | – Pri urejanju območij proizvodnih dejavnosti mora investitor poskrbeti, da v okoliških stanovanjskih naseljih in zavarovanih območjih stopnja hrupa ni presežena. Na obrobje con naj se umešča najmanj hrupne dejavnosti. – Na robovih con je potrebno zagotoviti vegetacijski pas, ki naj zmanjša vizualno izpostavljenost grajenih struktur. |
| maksimalni gabariti | Višinski gabariti in razmerja: – Objekti za poslovno upravne, administrativne, prodajne ipd. dejavnosti se praviloma gradijo predvsem ob javnem mestnem prostoru, druge proizvodne stavbe pa v notranjosti kompleksov; – dovoli se združevanje objektov v nize, kareje; |
| | – višinski gabariti: pri umeščanju teh stavb v prostor je treba upoštevati vertikalni gabarit prevladujočega tipa obstoječih objektov iste namembnosti, da nove stavbe ne bodo izstopale iz silhuete območja v katerem se gradi (da ne bodo višje ali bistveno nižje). To ne velja za stavbe, ki so zaradi funkcionalnih zahtev izrazito višje (tovarniški dimniki, silosi ipd.). – dovoljena je izgradnja kletnih etaž; – objekti v ozadju kompleksa morajo biti nižji od glavnih stavb (ob javnem mestnem prostoru). |
| fasade | – oblikovanje in horizontalna ter vertikalna členitev fasad ter strukturiranje fasadnih odprtin in drugih fasadnih elementov naj bodo enostavni in poenoteni po celi fasadi, nizu, kareju oziroma območju; – zagotovi se sodobno oblikovanje fasad (enostavnejše členitve fasad, uporaba lesa, kovine, stekla in drugih sodobnih materialov, uporaba izrazitejših fasadnih barv vendar le kot poudarkov), izrazito podolgovate fasade objektov naj bodo vertikalno členjene oziroma je pred njimi potrebno zasaditi drevje; – fasade stavb, ki mejijo na javni prostor, naj bodo oblikovane kot glavne fasade objektov, z njihovim oblikovanjem naj se zagotavljajo kakovostni in prepoznavni ambienti. |
| strehe | – na celotnem območju občine so za območja I – območja proizvodnih dejavnosti dovoljene ravne strehe; – za objekte, ki mejijo na mestni javni prostor, se dovolijo strehe, usklajene s obstoječimi objekti ob tem javnem mestnem prostoru. Dovolijo se odstopanja in novosti, če se s tem doseže novo urbanistično – arhitekturno kakovost; – za objekte znotraj industrijskega kompleksa se dovolijo vse vrste streh, vendar naj bodo znotraj kompleksu poenotene; – za objekte večjih dimenzij se priporočajo ravne lahko pa tudi enokapne strehe majhnega naklona; – priporočljiva je namestitev sončnih kolektorjev in sončnih celic in sončnih elektrarn; – dovoljena je kritina v črni, sivi, temni sivi, opečni ali temno rjavi barvi. Kritina ne sme biti trajno bleščeča. Dovoljeno je odstopanje od teh barv v primeru ravnih streh. |
preseganje | za preseganje teh določbe je potrebna izdelava OPPN. |
Tabela v drugem odstavku 127. člena se spremeni tako, da se glasi:
»
Namenska raba | B – posebna območja |
Podrobna namenska raba | BT Površine za turizem | BC Športni centri | BD Površine drugih območij |
Splošno: | |
Osnovna dejavnost | Gostinstvo in turizem (turistična ponudba in nastanitev) | športne aktivnosti, prireditve, rekreacija | nakupovalni centri, sejmišča, zabaviščni parki, prireditveni prostori |
Spremljajoče dejavnosti | družbene dejavnosti poslovne dejavnosti trgovske in storitvene dejavnosti druge dejavnosti, ki služijo tem območjem | | |
Izključujoče dejavnosti | bivanje proizvodne dejavnosti promet in skladiščenje trgovina na debelo | bivanje proizvodne dejavnosti promet in skladiščenje |
Vrsta objektov, zahtevnih in manj zahtevnih | 121 gostinske stavbe 12420 garaže 12610 stavbe za kulturo in razvedrilo 12650 stavbe za šport 2302 energetski objekti – le fotovoltaični sistemi kot del strehe ali fasade obstoječih objektov 24122 drugi gradbeno inženirski objekti za šport rekreacijo in prosti čas 24205 drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje 24110 športna igrišča | 12112 gostilne, restavracije, točilnice 12420 garaže 12650 športne dvorane 2302 energetski objekti – le fotovoltaični sistemi kot del strehe ali fasade obstoječih objektov 2411 športna igrišča 24122 drugi gradbeno inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas 24205 drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje- | 12112 gostilne, restavracije, točilnice 123 trgovske stavbe in druge stavbe za storitvene dejavnosti 12420 garaže 12610 stavbe za kulturo in razvedrilo 12650 športne dvorane 2302 energetski objekti – le fotovoltaični sistemi kot del strehe ali fasade obstoječih objektov 24122 drugi gradbeno inženirski objekti za šport rekreacijo in prosti čas 24205 drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje- parkirišča za avtodome |
Dovoljena je gradnja infrastrukturnih objektov in naprav, ki so v javnem lokalnem interesu ter gradnja drugih objektov, ki služijo dopolnjevanju osnovne dejavnosti. |
Zelene površine | Min FZP: 0,30 | Min FZP: 0.30 | Min FZP: 0.300 |
Maksimalna dopustna izraba | FZ: 0,5 Višina 15 m | FZ: 0.5 Višina 15 m | FZ: 0.5 Višina 15 m |
Merila in pogoji za oblikovanje | – Razvoj turističnih in športno rekreacijskih dejavnosti je treba usmerjati tako, da bodo posegi v prostor čim manjši ter da se bodo ohranjale naravne in kulturne kakovosti prostora. Gradnja potrebne infrastrukture naj se usmerja na vidno neizpostavljena območja, v skladu z okoljskimi in naravovarstvenimi kriteriji ter varstvom kulturne dediščine. Novozgrajeni objekti naj upoštevajo značilnosti krajinske tipologije. – Na območju rekreativnih dejavnosti v odprti krajini je zaradi varovanja naravne krajine potrebna premišljena izvedba krajinskih ureditev na podlagi načrtov krajinske arhitekture. – Pri gabaritih posameznih objektov (gostinski objekti, hoteli, lovski, gozdarski ali planinski domovi, ipd.), ki se urejajo izven turističnih kompleksov, naj se upoštevajo predpisani gabariti za oblikovanje stanovanjskih objektov v SS oziroma stanovanjsko kmetijskih objektov v SK. – Gradnja podzemnih kletnih etaž v stavbah je dovoljena povsod kjer in v kakršnem obsegu to dopuščajo geomehanske razmere, potek komunalnih vodov, zaščita podtalnice in stabilnost objektov. | |
| – Za objekte, ki mejijo na mestni javni prostor, se dovolijo strehe, usklajene s obstoječimi objekti ob tem javnem mestnem prostoru. Dovolijo se odstopanja in novosti, če se s tem doseže novo urbanistično – arhitekturno kakovost; – Za objekte znotraj kompleksa se dovolijo vse vrste streh, vendar naj bodo znotraj kompleksu poenotene; Za objekte večjih dimenzij se priporočajo ravne lahko pa tudi enokapne strehe majhnega naklona; – Dovoljena je namestitev sončnih kolektorjev in sončnih celic ter sončnih elektrarn; – Dovoljena je kritina v črni, sivi, temni sivi, opečni, temno rjavi ali temno zeleni barvi. Kritina ne sme biti trajno bleščeča. Dovoljeno je odstopanje od teh barv v primeru ravnih streh. – Za gradnjo novih objektov BEP večjih od 800 m² v enotah z namensko rabo BT je potrebna izdelava variantnih rešitev oziroma izvedba urbanistično-arhitekturnega natečaja. – Strehe objektov s tlorisno površino večjo od 2000 m2 naj se dodatno funkcionalno izrabijo (sončne elektrarne, parkirišča, zelena streha …). Izjema so strehe, ki so zaradi tehnološkega procesa oblikovane tako, da dodatna funkcionalna izraba ni mogoča. – Novozgrajeni objekti naj upoštevajo značilnosti krajinske tipologije. – Servisne stavbe ne smejo biti umeščene ob javne prostore. – za preseganje teh določbe je potrebna izdelava OPPN. |
Merila po prostorskih enotah: | |
PREN 04, 05, 07, 11, 12, 13, 14: | |
Merila in pogoji za oblikovanje | – Za oblikovanje objektov se smiselno prevzemajo določbe za SK (merila po enotah odprtega prostora) |
Tabela v prvem odstavku 129. člena se spremeni tako, da se glasi:
»
Namenska raba | P – območja prometnih površin |
Osnovna dejavnost | So namenjena za izvajanje dejavnosti gospodarskih služb s področja prometa. |
Spremljajoče dejavnosti | gostinstvo trgovina skladiščenje druge dejavnosti, ki služijo tem območjem |
Dopustni objekti | 211 ceste 212 železnice 214 mostovi, viadukti, predori, pregrade 124 stavbe za promet 12303 bencinski servisi 2213 prenosna komunikacijska omrežja 2302 energetski objekti 24205 drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje- parkirišča za avtodome ter drugi objekti, ki so namenjeni izvajanju gospodarskih služb s področja prometa ter objekti za namen trgovine, gostinstva in skladiščenja v obsegu 20 % od celotne EUP. Merila in pogoji za oblikovanje se smiselno povzamejo iz sosednjih EUP. Dopustne so gradnje objektov v skladu s prilogo 1. |
Tabela v prvem odstavku 134. člena se spremeni tako, da se glasi:
»
Namenska raba | K – kmetijska zemljišča | |
Podrobnejša namenska raba | K1 Najboljša kmetijska zemljišča. | K2 Druga kmetijska zemljišča. |
Osnovna dejavnost | kmetijstvo |
Spremljajoča dejavnost | Rekreacija druge dejavnosti, ki služijo tem območjem |
Dopustni objekti in posegi | – agrarne operacije in vodni zadrževalniki za potrebe namakanja kmetijskih zemljišč, – gradbeno inženirski objekti, ki po predpisih o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov in o določitvi objektov državnega pomena uvrščeni v skupini 221-daljinski cevovodi, daljinska (hrbtenična) komunikacijska omrežja in daljinski (prenosni) elektroenergetski vodi ter 222-lokalni cevovodi, lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi in lokalna (dostopovna) komunikacijska omrežja – posegi za začasne ureditve za potrebe obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami – rekonstrukcija občinskih lokalnih cest, dopustni so tudi objekti, ki jih pogojuje načrtovana rekonstrukcija lokalne ceste (oporni in podporni zidovi, nadhodi, podhodi, prepusti, protihrupne ograje in podobno) ter objekti GJI, ki jih je v območju ceste treba zgraditi ali prestaviti zaradi rekonstrukcije lokalne ceste – Premični čebelnjak, pomožna kmetijsko-gozdarska oprema (npr. brajda, klopotec, kol, količek, žična opora, opora za mrežo proti toči, opora za mrežo proti ptičem, obora, ograja za pašo živine, ograja ter opora za trajne nasade), poljska pot, premični tunel in nadkritje, zaščitna mreža, lovska preža – Začasni objekti v skladu s prilogo 1 – Smučišče, vključno z začasno postavljenimi montažnimi vlečnicami – Objekt za rejo živali, ki se jih po prenehanju uporabe lahko odstrani. Po odstranitvi objekta je treba vzpostaviti prvotno stanje na zemljišču, na katerem je bil zgrajen – Ureditve za potrebe lova in ribolova (lovska preža, stojišča za ribolov ipd.) – raziskovanje mineralnih surovin in geotermičnega energetskega vira. – Dopustna je ograditev posameznih delov gozda, njive ali druge vrste kmetijskega zemljišča, ki je potrebna zaradi zaščite mladja, pridelka ali živine pred divjadjo za čas uskladitve populacije divjadi z okoljem, zaradi zaščite varstva naravnih vrednot oziroma pomembnih habitatov ogroženih vrst ali zaradi znanstveno-raziskovalnih proučevanj v skladu s predpisom, ki ureja pogoje za zaščito nelovnih površin (danes: pravilnik na podlagi 53. člena in za izvajanje 10. člena Zakona o divjadi in lovstvu, Uradni list RS, št. 16/04, 120/06 – odl. US in 17/08). Tovrstno varovanje mladja, pridelka in živine ter podobno mora biti izvedeno transparentno, v žičnati izvedbi oziroma naj bo izvedena iz čim manj opaznih elementov in s čim manj posegi v zemljino. Maksimalna višina tovrstne transparentne zaščite je do 2,2 m. – Dovoljene so prostorske ureditve, katerih namen je zagotavljanje osnovne kmetijske dejavnosti. Na območju kmetijskih zemljišč se lahko brez predhodne spremembe namenske rabe prostora načrtuje gradnja in obnova vodnih zadrževalnikov za potrebe namakanja kmetijskih zemljišč in namakalnih sistemov. – Opazovalnice, ki so v skladu z zakonom, ki ureja kmetijska zemljišča. – Pomožna kmetijsko gozdarska oprema, kot npr. brajda, klopotec, kol, količek, žična opora, opora za mrežo proti toči, opora za mrežo proti ptičem, premični tunel, nadkritje, zaščitna mreža … – Dostop do objekta skladnega s tem aktom, če gre za objekt, ki ga je dopustno graditi na kmetijskih zemljiščih, je prepoznan kot razpršena gradnja ter objekt, ki ga je dopustno graditi na površinah razpršene poselitve. – Rekonstrukcije občinskih in državnih cest v skladu z zakonom, ki ureja ceste ter objekti, ki jih pogojuje načrtovana rekonstrukcija ceste (npr. nadkrita čakalnica na postajališču, kolesarska pot in pešpot, oporni in podporni zidovi, nadhodi, podhodi, prepusti, protihrupne ograje, pomožni cestni objekti, urbana oprema) ter objekti gospodarske javne infrastrukture, ki jih je v območju ceste treba zgraditi ali prestaviti zaradi rekonstrukcije ceste. – Mala vetrna elektrarna do nazivne moči 1 MW, če gre za kmetijsko zemljišče z boniteto manj kot 35. – Staje ter pomožne – kmetijsko gozdarske objekte razen rastlinjaka, ograje za pašo živine, obore za rejo divjadi, ograje in opore za trajne nasade in opore za mreže prosti toči ter ograje za zaščito kmetijskih pridelkov na kmetijskem zemljišču lahko gradi investitor, ki ima v lasti oziroma v zakupu najmanj 1 ha zemljišč, ki so glede na evidenco dejanske rabe zemljišč uvrščena med njive in vrtove, travniške površine in druge kmetijske površine ali najmanj 5000 m2 zemljišč, ki so glede na evidenco dejanske rabe zemljišč uvrščena med trajne nasade. – objekti v skladu s prilogo 1 |
Drugi pogoji | – gradnje morajo biti načrtovane tako, da omogočajo lastnikom kmetijskih zemljišč dostop do kmetijskih zemljišč. V kolikor poseg prekine obstoječi dostop do kmetijskih zemljišč, je le-te potrebno nadomestiti; – posegi na kmetijska zemljišča ne smejo ovirati drugih vzporednih dovoljenih dejavnosti na kmetijskih zemljiščih; – posegi na kmetijska zemljišča, predvsem postavitve ograj, ne smejo prekinjati koridorjev gibanja prostoživečih živali; |
| – na parcelah, ki so v naravi in po določilih tega odloka opredeljene kot kmetijska zemljišča, v neažuriranem zemljiškem katastru pa so vpisane kot stavbišče, gradnja nadomestnih objektov ni dovoljena; – na kmetijskih zemljiščih, ki neposredno mejijo na območja stanovanj, naj se ne izvajajo dejavnosti, ki imajo škodljiv vpliv na zdravje ljudi, predvsem škropljenje v skladu s predpisi s področja FFS. – Na kmetijskih zemljiščih niso dopustni trajnostni nasadi vrst kot so paulonija, okrasno grmičevje in drevesne vrste (nap. smreka, bor ipd.) |
Merila in pogoji za oblikovanje | – za oblikovanje dopustnih objektov se smiselno upoštevajo določila za namensko SK. – ureditve, objekti, naprave, ograje morajo biti po celotnem kompleksu oblikovno poenoteni ter smiselno usklajeni z zunanjimi ureditvami stičnih območij; – pri oblikovanju objektov in njihovemu umeščanju v prostor se ohranja značilen stik naselij in odprte krajine ter kakovostnih grajenih struktur, – ohranjajo se tudi vidno privlačni deli krajine, vedute oziroma kvalitetni pogledi. – Obstoječe poljske poti se lahko uporabljajo tudi kot rekreacijske peš in kolesarske poti v odprti krajini. |
Tabela v prvem odstavku 135. člena se spremeni tako, da se glasi:
»
Namenska raba | G – gozdna zemljišča |
Osnovna dejavnost | So namenjena za gojenju in ekonomskemu izkoriščanju gozdov. gozdarstvo, lov |
Spremljajoča dejavnost | rekreacija druge dejavnosti, ki služijo tem območjem v skladu z gozdnogospodarskimi načrti |
Dopustni objekti | – gozdne prometnice (gozdne ceste, vlake in stalne žičnice) – vodi in naprave ter priključki nanje za vodovodno omrežje, kanalizacijsko omrežje, plinovodno omrežje, toplovodno omrežje, elektroenergetsko omrežje, telekomunikacijsko omrežje ter omrežje javne razsvetljave, – drugi objekti v skladu s prilogo 1. |
Dopustna dela in druge prostorske ureditve | – gozdarske prostorsko ureditvene operacije, posegi in dela, skladno z Zakonom o gozdovih in gozdnogospodarskimi načrti; – ureditve za potrebe lova in ribolova; – sanacije peskokopov, kamnolomov in gramoznic; – raziskovanje nahajališča mineralnih surovin in geotermičnega energetskega vira. |
Drugi pogoji | – za vse posege na gozdna zemljišča je potrebno pridobiti ustrezno soglasje pristojne javne gozdarske službe, – posegi so dopustni pod pogojem, da niso v nasprotju z gozdnogospodarskimi načrti in funkcijami gozda, ne ovirajo osnovne dejavnosti oziroma niso v nasprotju z interesi gozdarstva, – gradnje morajo biti načrtovane tako, da omogočajo lastnikom gozdov dostop do gozdnih zemljišč, – na parcelah, ki so v naravi in po določilih tega odloka opredeljene kot gozdne površine, v neažuriranem zemljiškem katastru pa so vpisane kot stavbišče, gradnja nadomestnih objektov ni dovoljena. – Stavbe morajo biti odmaknjene od gozdnega roba vsaj 20 m, ostali objekti in ureditve, ki so v nivoju zemljišča, pa morajo biti odmaknjeni od meje gozda, ki bo po predlagani spremembi ostal gozd, vsaj 1 m; v primeru gradnje v 20 m pasu od gozdnega roba je dopustna gradnja pod pogoji pristojnega soglasodajalca zaradi možnega vpliva gozda na objekt. – Vlagatelj oziroma lastnik zemljišča mora tudi po izvedbi posega omogočiti gospodarjenje z gozdom in dostop do sosednjih gozdnih zemljišč pod enakimi pogoji kot doslej. – Poseg v gozd mora biti izveden tako, da bo povzročena minimalna škoda na gozdnem rastju in na tleh. – Morebitnih štorov ter odvečnega odkopnega materiala, ki bi nastal pri gradnji, se ne sme odlagati v gozd, ampak le na urejene deponije odpadnega gradbenega materiala oziroma ga je potrebno vkopati v zasipe. – Po končani gradnji je potrebno sanirati morebitne poškodbe nastale zaradi gradnje na okoliškem gozdnem drevju in na gozdnih poteh in začasnih gradbenih površinah. Teren ob objektu je v delu, kjer je gozd, potrebno vzpostaviti v prvotno stanje. – Pri poseku in spravilu lesa se mora upoštevati določila Pravilnika o izvajanju sečnje, ravnanju s sečnimi ostanki, spravilu in zlaganju gozdnih lesenih sortimentov (Uradni list RS, št. 55/94, 95/04, 110/08) in Uredbe o varstvu pred požarom v naravnem okolju (Uradni list RS, št. 26/93, 62/95, 4/06). – Pri spremembi gozdnega zemljišča v stavbno zemljišče kot jo določa OPN, se z gozdom gospodari v skladu z zakonom, ki ureja gozdove do sprejetja OPN, ki lahko opredeljuje tudi etapnost izvedbe prostorske ureditve. Krčitev gozda se lahko izvede po izdaji gradbenega dovoljenja ob predhodni označitvi in evidentiranju gozdnega drevja, ki ga izvede krajevno pristojni delavec Zavoda za gozdove (ZG-B, Uradni list RS, št. 110/07). |
Merila in pogoji za oblikovanje | – pri oblikovanju objektov in njihovemu umeščanju v prostor se ohranja značilen stik naselij in odprte krajine ter kakovostnih grajenih struktur. – ohranjajo se tudi vidno privlačni deli krajine, vedute oziroma kvalitetni pogledi. – rekreacijske peš in kolesarske poti v odprti krajini naj se načeloma vodi po gozdnih poteh ali ob vodotokih. |
142. člen se spremeni tako, da se glasi:
(določitev območij, za katere je predvidena izdelava podrobnega prostorskega akta)
(1) Enote urejanja prostora, ki se urejajo s podrobnimi načrti, so območja, na katerih je s tem načrtom predvidena izdelava občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN) ali izdelava medobčinskega oziroma regionalni prostorskega načrta (RPN).
(2) Območja, ki se urejajo z OPPN in RPN, so navedena po enotah urejanja prostora v podrobnih prostorskih izvedbenih pogojih ter prikazana v karti »3 – Prikaz območij enot urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev«. V primeru, da so navedbe v grafičnem delu drugačne od navedb v tekstualnem delu veljajo določbe tekstualnega dela.
(3) Meja podrobnega prostorskega načrta, ki je določena s tem načrtom se, v fazi njegove priprave, na stavbnih zemljiščih lahko spremeni v primeru, ko dejansko stanje na mejah območja predvidenega podrobnega prostorskega načrta odstopa od načrtovanega zaradi nove parcelacije zemljišč, neskladnosti katastrskih načrtov z dejanskim stanjem in podobno, ali pa je s predvideno mejo podrobnega prostorskega načrta onemogočena realizacija investicijske namere, ki je v javnem interesu. Spremembo meje sprejme občinski svet. Pripravljavec akta o spremembi obvesti vse lastnike prizadetih zemljišč.
(4) Posamezna območja podrobnega prostorskega načrta je dovoljeno načrtovati po posameznih delih, vendar je v tem primeru ob pripravi akta potrebno izdelati tudi zasnovo celotnega območja podrobnega prostorskega načrta, predvsem z vidika urejanja prometne in druge gospodarske javne infrastrukture, družbene infrastrukture in potrebnih oskrbnih dejavnosti.
(5) Ne glede na določbe drugega odstavka tega člena se OPPN lahko izdela tudi za posamezno enoto urejanja prostora ali manjše območje znotraj posamezne enote urejanja prostora na stavbnih zemljiščih, ki niso določena v karti 3 izvedbenega dela OPN, oziroma gre za preseganje določb podanih v izvedbenem delu OPN, če se takšna potreba izkaže po sprejetju občinskega prostorskega načrta. Potreba je izkazana s sprejetjem sklepa o pričetku izdelave takšnega OPPN-ja, ki ga sprejme župan občinski svet.
(6) V primeru iz prejšnjega odstavka tega člena se meja OPPN določi v postopku izdelave OPPN, treba pa je izdelati karto »prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji« oziroma koncept povezav in infrastrukturnega urejanja za celotno enoto urejanja prostora.
(7) Za gradnjo večstanovanjskih objektov z več kot štirimi stanovanji je treba izdelati OPPN.
(8) Z OPPN-jem se lahko spremeni podrobnejša namenska raba enote urejanja prostora, če je to usklajeno z zakonodajo.
(9) Podrobni prostorski načrt se lahko izdela za posamezno enoto urejanja prostora ali manjše območje znotraj posamezne enote urejanja prostora tudi, če se takšna potreba izkaže po sprejetju OPN, vendar je potrebo potrebno obrazložiti v sklepu o začetku postopka.«
145. člen se spremeni tako, da se glasi:
(prenehanje veljavnosti prostorskih izvedbenih aktov)
(1) Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati naslednji prostorski izvedbeni akti v delih, ki se nanašajo na območje Občine Brežice:
– Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območje občine Brežice (Uradni list RS, št. 103/06 – uradno prečiščeno besedilo, 77/09, 8/10, 47/11, 48/11, 102/06, 4/02, 50/98, 57/96, 66/00, 29/96, 25/88, 38/87)
– Uredba o prostorskih ureditvenih pogojih za sanacijo degradiranega prostora Občine Brežice (Uradni list RS, št. 62/94)
– Odlok o prostorsko ureditvenih pogojih za območje AFP Dobova (PUP AFP Dobova) (Uradni list RS, št. 45/99, 93/02).
– Odlok o ureditvenem načrtu Terme Čatež (Uradni list SRS, št. 31/90, Uradni list RS, 4/02, 49/07)
– Odlok o ureditvenem načrtu ob Cesti svobode–jug v Brežicah (Uradni list RS, št. 70/96, 13/97 popr., 4/02, 121/04, 95/07) – razen na območju EUP: BRŽ-66, BRŽ-67 in BRŽ 169
– Odlok o ureditvenem načrtu “Poslovni center Brežice” (Uradni list RS, št. 43/00, 4/02, 83/05) – razen na območju EUP: BRŽ-61, BRŽ-65 in BRŽ-165
– Odlok o zazidalnem načrtu stanovanjske soseske Šentlenart v Brežicah (Uradni list SRS, št. 23/69, 24/81, 27/84, 57/96, 66/00 Odločba US, Uradni list RS, št. 99/01, 4/02, 106/03, 47/06)
– Odlok o zazidalnem načrtu Šentlenart, kare D in E (Uradni list SRS, št. 9/77, Uradni list RS, št. 57/96, 66/00 odl. US, 4/02, 47/06) – razen na območju EUP: BRŽ-149
– Odlok o sprejetju zazidalnega načrta za obrtniško cono (Šentlenart) Brežice (Uradni list RS, št. 64/08)
– Odlok o novelaciji zazidalnega načrta Trnje Brežice (Uradni list RS, št. 54/00, 4/02, 69/10, (72/10 popr.), 87/12, 36/13) – razen na območju BRŽ-172
– Odlok o zazidalnem načrtu Zakot (Uradni list SRS, št. 14/79, 17/80, Uradni list RS, št. 57/96, 66/00 odl. US, 4/02, 72/09)
– Odlok o zazidalnem načrtu za Dobovo – sever (Uradni list SRS, št. 14/79, 17/80, Uradni list RS, št. 57/96, 66/00 – odl. US, 27/12)
– Odlok o zazidalnem načrtu Forma Sromlje (Brežice) (Uradni list RS, št. 52/95, 57/96, 66/00 odl. US)
– Odlok o zazidalnem načrtu Gospodarski terminal Obrežje (Uradni list RS, št. 69/02, 102/02, 58/03)
– Odlok o lokacijskem načrtu za daljnovod 2 x 110 KV Brežice–Mokrice–meja z Republiko Hrvaško (Uradni list RS, 46/92, 6/93) – razen na odseku od točke, kjer povezovalni vod 2x110 kV za vključitev HE Mokrice prečka obstoječi DV 2x400 kV Krško – Tumbri 1,2 v smeri V–Z) pa do meje z R Hrvaško (drugo prečkanje).
– Odlok o lokacijskem načrtu čistilna naprava Obrežje (Uradni list RS, št. 102/01)
– Odlok o lokacijskem načrtu čistilna naprava Brežice (Ur list RS, št. 17/04)
– Odlok o občinskem lokacijskem načrtu Čistilna naprava Globoko (Uradni list RS, št. 67/07)
– Odlok o zazidalnem načrtu za cestno bazo v Krški vasi (Uradni list SRS, št. 36/88, 4/02).«
146. člen se spremeni tako, da se glasi:
(Veljavnost sprejetih prostorskih izvedbenih aktov)
(1) Z dnem uveljavitve tega odloka ostanejo v veljavi naslednji občinski prostorski izvedbeni akti:
– Odlok o ureditvenem načrtu Mestno jedro Brežice (Uradni list RS, št. 27/94, 74/97, 69/01, 4/02, 36/02, 82/04, 118/05)
– Odlok o spremembah zazidalnega načrta »Obrtna ulica v Brežicah« (Uradni list RS, št. 66/99)
– Odlok o sprejetju zazidalnega načrta za obrtniško cono (Šentlenart) Brežice (Uradni list SRS, št. 51/71, 32/85, 39/86, Uradni list RS, št. 6/93, 66/99, 66/00 – Odločba US, 4/02, 64/08, 8/10, 38/11, 40/11, 94/12) – razen na območju, ki posega na območje EUP BRŽ-29
– Odlok o sprejetju zazidalnega načrta za obrtniško cono Brežice (Uradni list RS, št. 38/11 uradno prečiščeno besedilo, 40/11 popr.)
– Odlok o zazidalnem načrtu Gospodarska cona 2 Slovenska vas (Uradni list RS, št. 51/00)
– Odlok o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu Stanovanjska soseska Cholewa (Uradni list RS, št. 80/08)
– Odlok o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu Mestno jedro Brežice, del kareja K-TI-6 (Uradni list RS, št. 68/09)
– Odlok o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje »21C2/1/423_CU – Ob Cesti svobode« (Uradni list RS, št. 71/10, 72/10)
– Odlok o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za Center starejših občanov Občine Brežice (Uradni list RS, št. 74/10)
– Odlok o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu »Športne površine ob osnovni šoli Dobova« (Uradni list RS, št. 74/10)
– Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za »Območje šolskega kompleksa OŠ Dobova« (Uradni list RS, št. 36/11)
– Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu Obrtna cona Dobova (Ur list RS, št. 89/11)
– Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o ureditvenem načrtu ob Cesti svobode jug – v Brežicah – na območju prostorske enote Marof – Kare II (Uradni list RS, št. 121/04)
– Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o ureditvenem načrtu poslovni center Brežice – Kare C/III (Uradni list RS, št. 83/05)
– Odlok o ureditvenem načrtu oroševalno namakalnega sistema Zakotjek (Uradni list RS, št. 40/87)
– Odlok o zazidalnem načrtu Čatež – Savska pot (Uradni list RS, št. 19/02, 80/ 02 popr., 58/03)
– Odlok o zazidalnem načrtu Terme Čatež (Uradni list SRS, št. 15/88, 18/88 popr., Uradni list RS, št. 4/02, 83/13)
– Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za IPC Brezina (Uradni list RS, št. 36/13)
– Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu »gramoznica Boršt« (Uradni list RS, št. 53/14)
– Odlok o spremembah in dopolnitvah novelacije ZN Trnje »faza vzhod – del kareja C3« (Uradni list RS, št. 36/13)
– Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za Trnje – Kregarjeva ulica (Uradni list RS, št. 1/15)
– Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje razpršene poselitve Velike Malence – Ap 1143 (Uradni list RS, št. 26/15)
– Odlok o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za stanovanjsko naselje Kaptol-Dobova (Uradni list RS, št. 101/15)
– Odlok o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za Dolenje Skopice, DOS-04 (Uradni list RS, št. 101/15)
– Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje razpršene poselitve Dolenja vas – Ap 1247 (Uradni list RS, št. 14/16)
– Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu (OPPN) za območje razpršene poselitve Koritno – Ap 270 (Uradni list RS, št. 32/16)
– Odlok o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje BRŽ 30 za potrebe razvoja obstoječe dejavnosti (Uradni list RS, št. 42/16)
– Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za stanovanjsko območje Artiče jug, ART-09 (Uradni list RS, št. 43/16)
– Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje razpršene poselitve Velike Malence 2 – Ap 1143 (Uradni list RS, št. 43/16)
– Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje razvoja obstoječe kmetije Mali Vrh (Uradni list RS, št. 61/16)
– Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje razpršene poselitve Bojsno – Ap 1259 (Uradni list RS, št. 61/16)
– Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za stanovanjsko gradnjo Župeča vas, del CEK-11 (Uradni list RS, št. 82/16)
– Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za čistilno napravo Artiče (Uradni list RS, št. 83/16)
– Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za gostinski objekt z vinsko kletjo – Vrhovska vas (Uradni list RS, št. 16/17)
– Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za stanovanjsko gradnjo Gornji Lenart (Uradni list RS, št. 25/17)
– Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za stanovanjsko območje Savska pot 2 (Uradni list RS, št. 32/17)
– Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje razpršene poselitve Bukovje (Uradni list RS, št. 55/17)
– Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje razpršene poselitve Dednja vas, Ap 1366 (Uradni list RS, št. 60/17)
– Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje razpršene poselitve Orešje (Uradni list RS, št. 2/18).«
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 3504-0002/2016
Brežice, dne 15. novembra 2018
Ivan Molan l.r.
