Na podlagi 55. in 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt, Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 – odl. US in 14/15 – ZUUJFO, 61/17 – ZUreP-2), 5. člena novele Zakona o kmetijskih zemljiščih (ZKZ-E, Uradni list RS, št. 27/16), Sklepa o začetku priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta za preselitev kmetijskega gospodarstva Logar (Uradni list RS, št. 40/17) in 22. člena Statuta Mestne občine Kranj (Uradni list RS, št. 71/16, 1/17 in 16/17) je Mestni svet Mestne občine Kranj na 41. seji dne 17. 10. 2018 sprejel
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za preselitev kmetijskega gospodarstva Logar
S tem odlokom se sprejme občinski podrobni prostorski načrt za preselitev kmetijskega gospodarstva Logar (v nadaljevanju OPPN).
OPPN je sestavljen iz besedilnega in grafičnega dela s prilogami:
1) Besedilo odloka sestavljajo:
I. | Splošne določbe, |
II. | Opis prostorske ureditve, |
III. | Umestitev načrtovane ureditve v prostor, |
IV. | Pogoji za projektiranje in gradnjo, |
V. | Pogoji priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, |
VI. | Rešitve in ukrepi za ohranjanje kulturne dediščine in ohranjanje narave, |
VII. | Rešitve in ukrepi za varstvo okolja in naravnih virov, |
VIII. | Rešitve in ukrepi za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ter varstvo pred požarom, |
IX. | Dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev, |
X. | Načrt parcelacije, |
XI. | Etapnost izvedbe prostorske ureditve in drugi pogoji za izvajanje OPPN, |
XII. | Vrste dopustnih posegov po prenehanju veljavnosti OPPN, |
XIII. | Končne določbe. |
2) Grafični del sestavljajo karte:
1. Izsek iz kartografskega dela izvedbenega prostorskega akta s prikazom prostorske ureditve na širšem območju;
2. Izsek iz kartografskega dela izvedbenega prostorskega akta s prikazom enot urejanja prostora in gospodarske javne infrastrukture na širšem območju;
3. Območje podrobnega načrta z obstoječim parcelnim stanjem;
4. Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji;
5. Ureditvena situacija;
6. Prikaz ureditev glede poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro;
7. Prikaz ureditev potrebnih za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanja narave;
8. Prikaz ureditev potrebnih za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom;
9. Načrt parcelacije.
3) Priloge
1. Prikaz stanja prostora,
2. Obrazložitev in utemeljitev OPPN,
3. Povzetek za javnost,
4. Smernice in mnenja pristojnih nosilcev urejanja prostora,
5. Odločba Ministrstva za okolje in prostor, Sektor za presojo vplivov na okolje,
6. Elaborat vrednotenja lokacij za preselitev kmetijskega gospodarstva Logar,
7. Elaborat ureditve priključevanja nove kmetije »Logar« na JP 685691 Letence jug na RC R2-410/1134 Tržič–Kokrica v BCP km 9.270,
8. Geološko-geotehnični elaborat.
II. OPIS PROSTORSKE UREDITVE
(1) Območje OPPN obsega zemljišči s parc. št. 347/2 in 347/1-del, obe k.o. Goriče.
(2) Velikost območja je 1,3 ha.
(ureditve izven območja OPPN)
Za nemoteno izvedbo in uporabo načrtovanih objektov je izven območja OPPN predvidena izgradnja dela energetske in komunalne infrastrukture.
(1) Z OPPN se načrtuje preselitev kmetijskega gospodarstva v celoti, kmetijskih objektov, ki neposredno služijo kmetijski dejavnosti in stanovanjskega objekta.
(2) V območju OPPN je načrtovana gradnja hleva za krave molznice in mlado živino, gospodarskega objekta 1, gospodarskega objekta 2, koritastih silosov za spravilo krme in stanovanjskega objekta.
(3) V okviru preselitve kmetijskega gospodarstva Logar je načrtovana tudi vsa potrebna komunalna in energetska infrastruktura.
III. UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR
(vplivi in povezave s sosednjimi območji)
(1) Zemljišče predvidene prostorske ureditve se nahaja v odprtem prostoru med vasema Letenice in Zgornje Tenetiše in je v izvedbenem delu občinskega prostorskega načrta Mestne občine Kranj (v nadaljevanju IPN MOK) razvrščeno med kmetijska zemljišča z oznako K1.
(2) Območje OPPN se preko nekategorizirane poljske poti prometno navezuje na javno pot JP 685691 Letenice-jug ta pa na regionalno cesto R2 1134410 Tržič–Kokrica.
(3) Načrtovano kmetijsko gospodarstvo predstavlja novo poselitev na obravnavanem območju. Oblikovanje zunanje podobe objektov naj bo trajnostno naravnano in naj vsebuje kakovostne oblikovne elemente objektov v okolici (Letenice in Zgornje Tenetiše).
(4) Vizualno izpostavljenost kmetijskega gospodarstva se ublaži z dodatno zazelenitvijo avtohtone visokostebelne vegetacije obeh parcel območja OPPN ob obstoječem gozdnem robu proti regionalni cesti.
(5) Predmetno zemljišče meji na kmetijska in gozdna zemljišča, zato posegi ne bodo negativno vplivali na sosednja območja.
IV. POGOJI ZA PROJEKTIRANJE IN GRADNJO
(vrste gradenj glede na namen)
Dopustne so naslednje vrste prostorskih ureditev in gradenj:
– gradnja hleva za krave molznice in mlado živino, max. kapaciteta 150 glav GVŽ (objekt A1). V objektu bodo urejeni tudi molzišče in mlekarna ter pomožni prostori. Pod objektom bodo urejeni kanali za gnojevko;
– gradnja gospodarskega objekta 1 (objekt A2). V objektu bodo urejeni remiza za kmetijsko mehanizacijo ter senik s sušilnico in prostorom za zmetavanje sena. V objektu bo urejen tudi prostor za prodajo domačih izdelkov, skladišče za sekance s kurilnico in garaže za osebne avtomobile. Nad delom objekta, kjer bo izvedena plošča se lahko uredi prostor za predelavo in izdelavo mlečnih izdelkov;
– gradnja stanovanjskega objekta (objekt A3), namenjenega sobivanju dveh ali treh generacij na kmetiji;
– gradnja gospodarskega objekta 2 (objekt A4). V objektu bodo urejeni večnamensko skladišče kmetijskih pridelkov in strojev;
– gradnja dveh koritastih silosov za spravilo krme (objekt B1), namenjenih izdelavi in skladiščenju silaže;
– gradnja prometne, energetske, komunalne in telekomunikacijske gospodarske javne infrastrukture ter drugih omrežij v javni rabi,
– gradnja enostavnih objektov za potrebe kmetije, skladno s področnim predpisom in z upoštevanjem ostalih določil tega odloka.
(pogoji glede velikosti in oblikovanja objektov)
(1) Gabariti objektov:
Hlev za krave molznice in mlado živino (objekt A1)
– tlorisni gabarit: 31,00 m x 100,30 m;
– višinski gabarit: enoetažen – pritličje (P), katerega strop je hkrati streha; višina objekta je 12,10 m nad koto urejenega terena; pritličje je v nivoju terena;
– streha: nesimetrična dvokapnica v naklonu 25°, z višinskim zamikom v slemenu; sleme v smeri daljše stranice; v strešini je možna izvedba svetlobnih odprtin in v slemenu zračnih odprtin.
Gospodarski objekt 1 (objekt A2)
– tlorisni gabarit: 16,00 m x 60,20 m;
– višinski gabarit: enoetažen – pritličje (P), katerega strop je hkrati streha oziroma P+podstrešje (nad delom objekta); višina objekta je 12,10 m nad koto urejenega terena; pritličje je v nivoju terena;
– streha: simetrična dvokapnica v naklonu 35°; sleme v smeri daljše stranice; v strešini je možna izvedba svetlobnih odprtin.
Stanovanjski objekt (objekt A3)
– tlorisni gabarit objekta: 9,80 m x 22,90 + 9,80 m x 10,40 m, tloris lomljen v obliki črke "L";
– višinski gabarit: dvoetažen – pritličje (P+M), višina objekta je 8,00 m nad koto urejenega terena; pritličje je v nivoju terena;
– streha: simetrična dvokapnica v naklonu 35°; sleme v smeri daljše stranice; v strešini je možna izvedba klasičnih frčad in svetlobnih odprtin.
Gospodarski objekt 2 (objekt A4)
– tlorisni gabarit: 16,00 m x 35,20 m;
– višinski gabarit: enoetažen – pritličje (P), katerega strop je hkrati streha; višina objekta je 11,00 m nad koto urejenega terena; pritličje je v nivoju terena;
– streha: simetrična dvokapnica v naklonu 35°; sleme v smeri daljše stranice.
Koritasta silosa za spravilo krme (objekt B1)
– tlorisni gabarit: 2 x 7,00 m x 40,00 m;
– višina: 2,50 m; dno silosov je v nivoju terena.
(2) Konstrukcijska zasnova:
– objekti (A1, A2, A4) so lahko montažni (kovinska, lesena ali armiranobetonska konstrukcija) ali masivno grajeni;
– strešna konstrukcija objektov (A1, A2, A4) je lahko lesena, kovinska ali iz prefabriciranih armiranobetonskih nosilcev. V strešini je možna vgradnja fotovoltaičnih modulov, vendar le v ravnini strehe;
– objekt (A3) je grajen klasično;
– strešna konstrukcija objekta (A3) je lesena;
– koritasti silosi za spravilo krme (objekt B1) so lahko masivne ali montažne izvedbe.
(3) Arhitekturno oblikovanje:
– naj izhaja iz namembnosti objektov in lokalne tradicije.
Objekti (A1, A2, A4)
– daljše fasade stranic objektov je potrebno členiti s slopi;
– čelni fasadi in parapeti vzdolžnih fasad se obdelajo z naravnimi materiali v rastru in detajlih kvalitetnih kmetijskih objektov v okolici (Letenice, Zgornje Tenetiše);
– oblikovanje okenskih odprtin vzdolžnih fasad hleva se lahko prilagodi sodobni tehnologiji (zračenje hleva);
– barva fasad obdelanih v ometu mora biti bela ali iz spektra svetlih naravnih tonov;
– strešine objektov se izvede v enotni sivi kritini iz nesvetlečega materiala.
Objekt (A3)
– mora upoštevati kvalitetno oblikovanje objektov »hiša vaškega tipa« v okolici (Letenice, Zgornje Tenetiše): oblike ograj, napuščev, okenske in vratne odprtine;
– fasada se obdela v ometu, v beli barvi ali v barvi iz spektra svetlih naravnih tonov;
– strešine objekta se izvede v enotni sivi kritini iz nesvetlečega materiala.
Koritasti silosi (B1)
– se obdelajo v vidnem betonu.
(oblikovanje okolice objektov)
(1) Povozne površine naj bodo izvedene v asfaltu ali utrjenem makadamu. Vse ostale površine se zatravijo.
(2) Višinske terenske razlike se premoščajo s travnatimi brežinami.
(3) Medposestne ograje so dovoljene v žični izvedbi, z gabrovimi živicami ali v kombinaciji. Postavijo se lahko do meje zemljiških parcel, vendar tako, da se z gradnjo ne posega v sosednje zemljišče. Lahko se gradijo tudi na meji parcel, če se lastniki zemljišč o tem pisno sporazumejo.
(4) Na vzhodni strani znotraj območja OPPN proti regionalni cesti se obstoječi gozdni rob dodatno zazeleni z avtohtono visokostebelno vegetacijo. Na zahodni strani znotraj območja OPPN med poljsko potjo in stanovanjskim objektom se lahko zasadi visokoraslo sadno drevje in avtohtone grmovnice.
(5) Po končani gradnji je potrebno provizorije odstraniti. Odvečni gradbeni in izkopni material je potrebno odpeljati na ustrezno deponijo ter okolico objektov zahumuzirati in zatraviti.
(lega objektov na zemljišču)
(1) Lega objektov je razvidna iz Načrta parcelacije, list št. 9.
(2) Novogradnje (A1–A4, B1) so določene s fiksno točko (x,y). Kote slemena strehe posameznega objekta so določene z višinskimi kotami v toleranci ± 0,50 m glede na konfiguracijo terena.
(parcela namenjena gradnji)
Parcela namenjena gradnji kmetijskega gospodarstva obsega zemljišči s parc. št. 347/2 in 347/1-del, obe k.o. Goriče. Velikost in oblika parcele je razvidna iz Načrta parcelacije, list št. 9.
V. POGOJI PRIKLJUČEVANJA NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO
(ceste in druge prometne površine)
(1) Načrtovano kmetijsko gospodarstvo se bo preko enega uvoza-izvoza z dostopne poti navezovalo na javno kategorizirano občinsko cesto JP 685691 Letenice-jug. Občinska cesta se navezuje na državno cesto R2-410/1134 Tržič–Kokrica.
(2) Občinska cesta se od območja priključka na državno cesto, do območja ureditve novega priključka z dostopne poti na občinsko cesto (v dolžini cca 75 m) rekonstruira. Vozišče se uredi v širini 4,50 m. Uredi se nova voziščna konstrukcija z novimi asfaltnimi sloji. V širini vozišča se uredi elemente odvodnje (povozno asfaltno muldo) in izvede drenaža. Rekonstrukcija občinske ceste se izvede na parceli št. 739 k.o. Goriče.
(3) Dostopna pot od območja kmetije do priključka na občinsko cesto (v dolžini cca 115 m) se uredi v širini 2,50 m–5,00 m, z izvedbo ustreznih priključnih radijev. Voziščna konstrukcija se uredi v asfaltu. Ureditev dostopne poti in priključka na občinsko cesto se izvedeta na parcelah 349/8, 333/2, 352, 353, 347/2 in 347/1 vse k.o. Goriče.
(4) Zaradi predvidenih posegov ne sme biti ogrožena stabilnost cestnega telesa, vzdrževanje ceste in odvodnjavanje ceste.
(3) V projektni dokumentaciji je potrebno predvideti in opisati ter ustrezno utemeljiti vse posege v varovalnem pasu državne in lokalne ceste (cestni priključek, komunalni vodi, zunanja ureditev), ki se navezujejo na gradnjo objektov. Rešitev cestnega priključka na lokalno cesto mora zagotavljati ustrezno širino in radij priključka, nagib, odvodnjavanje, preglednost in prometno signalizacijo na priključku in na lokalni cesti.
(4) Pri priključku na lokalno cesto je potrebno upoštevati polje preglednosti. V bližini nivojskih križišč ni dovoljeno saditi dreves, visokega grmovja in poljskih kultur, postavljati predmetov in naprav ali storiti kaj drugega, kar bi oviralo preglednost javne ceste.
(5) Komunalni vodi z jaški naj bodo v čim večji meri načrtovani izven vozišča cest.
(6) Postavljanje objektov za obveščanje in oglaševanje v območju varovalnega pasu občinske ceste brez soglasja upravljavca občinskih cest ni dovoljeno.
(7) Znotraj območja kmetijskega gospodarstva je predvidenih min. pet parkirnih mest za osebna vozila. Manipulativne površine morajo biti dimenzionirane in zasnovane tako, da se prepreči vzvratno vključevanje vozil na cesto. Do vsakega objekta se zagotovi dostop za intervencijska vozila.
(zasnova komunalne infrastrukture)
1. Oskrba z vodo
1.1. Vodovod
(1) Načrtovano kmetijsko gospodarstvo se priključi na omrežje vodovoda v upravljanju Vodovodne zadruge Golnik. Mesto priključitve je parc. št. 125/1 k.o. Goriče. Od mesta priključitve do območja kmetijskega gospodarstva se zgradi novo sekundarno omrežje, ki bo potekalo po parcelah 125/1, 126, 733, 137, 130, 735, 131, 736, 308, 309, 305, 333/1, 739, 333/2, 352, 347/2 in 347/1 vse k.o. Goriče.
(2) Omrežje se načrtuje v ustreznem odmiku od ostale infrastrukture.
(3) Omrežje mora izpolnjevati zahteve požarne varnosti. Upravljavec vodovoda lahko zagotavlja največ 10 l/s požarne vode.
(4) Omrežje se zgradi v krožni povezavi. V kolikor to ni mogoče se na koncu sekundarnega voda zgradi priključek s stalno porabo. Zastajanje vode v javnem vodovodu ni dovoljeno.
(5) Za vsak objekt se predvidi ločeno odjemno mesto in samostojni vodovodni priključek.
(6) Priključek vode z vodomernim jaškom za posamezno odjemno mesto se predvidi na lokaciji ob dostopu na območje kmetijskega gospodarstva znotraj gradbene parcele.
1.2. Hidrantno omrežje
Za zaščito pred požarom se na investitorjevem zemljišču ob dostopni poti na parceli št. 347/2 k.o. Goriče postavi nov nadzemni javni hidrant. Za požarno varnost se uporablja tudi voda iz predvidenega zbiralnika meteornih vod, lociranega znotraj gradbene parcele (pod hlevom).
2. Odvajanje odpadnih voda
V območju OPPN je predviden ločen sistem odvodnjavanja odpadnih in meteornih voda s streh in utrjenih površin.
2.1. Fekalna kanalizacija
(1) Odpadne komunalne vode, se do izgradnje javnega kanalizacijskega sistema vodijo v MKČN, locirano znotraj gradbene parcele.
(2) Gnojevka iz hleva se vodi v kanale za gnojevko, locirane pod objektom. Kanali za gnojevko morajo biti zgrajeni vodotesno, tako, da je preprečeno izlivanje, izpiranje ali odtekanje izcedkov v površinske ali podzemne vode in okolje.
2.2. Meteorna kanalizacija
(1) Meteorne vode s strešin se zbirajo in vodijo v predvideni zbiralnik meteornih vod, lociran znotraj gradbene parcele (pod hlevom).
(2) Meteorne vode s povoznih površin se zbirajo in vodijo preko lovilcev olj v predvideni zbiralnik meteornih vod, lociran znotraj gradbene parcele (pod hlevom).
(3) Viški meteornih vod iz zbiralnika se kontrolirano, po ceveh vodijo v strugo obstoječega melioracijskega kanala, ki poteka cca 230 m jugovzhodno od načrtovanega kmetijskega gospodarstva. Trasa cevi od vodnega zbiralnika do melioracijskega kanala po potekala po parcelah 347/2, 347/1, 356/1, 359/1 in 361/1 vse k.o. Goriče.
3. Elektroenergetsko omrežje
(1) Za priključitev načrtovanega kmetijskega gospodarstva na elektroenergetsko omrežje sta na obravnavanem območju možni dve varianti:
– izgradnja novega NN izvoda iz obstoječe TP 424 Zgornje Tenetiše;
– izgradnja novega NN izvoda iz obstoječe TP 1094 Tenetiše mobitel.
Prva varianta je nov NN izvod iz TP 424 Zgornje Tenetiše do načrtovanega kmetijskega gospodarstva. Druga varianta je nov NN izvod iz TP 1094 Tenetiše mobitel do načrtovanega kmetijskega gospodarstva. TP 1094 Tenetiše mobitel ni v lasti EG, zato je pogoj za priklop odkup TP od tujega lastnika. Tehnično ustreznejša je druga varianta.
(2) Priključno merilna omarica mora biti dostopna z javnih površin. Lokacija se določi v projektu.
(3) Glede na izbrano traso novega NN izvoda in končno dolžino kabla se določi presek kablovoda ter izračuna maksimalna prenosna moč s katero bo zagotovljeno ustrezno napajanje načrtovanega kmetijskega gospodarstva.
(4) Na posamezen objekt je možno namestiti naprave, ki proizvajajo električno energijo s pomočjo sončne energije. Za priklop omenjenih naprav na distribucijsko omrežje je potrebno v skladu z Energetskim zakonom pridobiti soglasje za priključitev, v katerem bodo določeni tehnični pogoji in parametri priklopa v omrežje.
4. Telekomunikacijsko omrežje
(1) Načrtovano kmetijsko gospodarstvo se priključuje na javno telekomunikacijsko omrežje.
(2) Priključna točka se predvidi v priključnem jašku na parceli 344 k.o. Goriče, kjer potekajo glavni povezovalni optični in bakreni TK kabli. Od mesta priključitve do območja kmetijskega gospodarstva bo interno TK omrežje potekalo po parcelah 344, 724/4, 343 in 347/1 vse k.o. Goriče.
(3) Za izvedbo vključitve objekta na javno TK omrežje in izvedbo zaščite na trasi načrtovane gradnje kmetijskega gospodarstva se pridobi ustrezna dovoljenja in služnosti lastnikov zemljišč. Izdela se ustrezen projekt oziroma tehnične rešitve.
5. Razsvetljava
Na območju kmetijskega gospodarstva je predvidena interna razsvetljava. Izvede se na posameznih objektih, s svetilkami, ki svetijo navzdol, znotraj gradbene parcele.
6. Ogrevanje objektov
(1) Ogrevanje objektov se predvidi z ekološko čistimi viri (bioplin, biomasa, sonce, geosonda).
(2) Sončna energija se lahko izkorišča s pasivnimi solarnimi sistemi (okna, sončni zidovi) ali z aktivnimi solarnimi sistemi (sončni kolektorji in sončne celice).
7. Ravnanje z odpadki
(1) Za zbiranje odpadne embalaže in mešanih komunalnih odpadkov je predvidena lokacija tipskih zabojnikov ob uvozu na parceli 347/2 k.o. Goriče, znotraj gradbene parcele. V času odvoza odpadkov mora biti dostopna smetarskemu vozilu pooblaščene organizacije.
(2) Biološke odpadke se odlaga na kompostnik, ki se predvidi v okviru zelenih površin kmetijskega gospodarstva, znotraj gradbene parcele.
VI. REŠITVE IN UKREPI ZA OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE IN OHRANJANJE NARAVE
(ohranjanje kulturne in naravne dediščine)
1. Varstvo kulturne dediščine
(1) Načrtovano kmetijsko gospodarstvo se nahaja v robnem pasu kulturnega spomenika lokalnega pomena Spominski park Udin Boršt (EŠD 5146).
(2) Pravni režim varstva kulturnega spomenika je določen z Odlokom o razglasitvi Spominskega parka Udin boršt za zgodovinski in kulturni spomenik (Uradni vestnik Gorenjske, št. 20/85-229) in Odlokom o spremembi Odloka o razglasitvi Spominskega parka Udin boršt za zgodovinski in kulturni spomenik (Uradni list RS, št. 46/18, Uradno glasilo slovenskih občin, št. 30/18).
(3) Za vse predvidene posege v območju kulturnega spomenika je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje.
(4) Kot poseben ukrep zaradi varstva kulturne dediščine se predvidi dodatna zazelenitev gozdnega roba z avtohtono visokodebelno vegetacijo na parcelah 347/2 in 347/1 k.o. Goriče proti državni cesti.
2. Ohranjanje narave
(1) Načrtovano kmetijsko gospodarstvo se nahaja v robnem pasu območja naravne vrednote državnega pomena 1878 – osameli kras in zavarovanega območja 3891 Spominski park Udin boršt.
(2) Pravni režim varstva Spominskega parka Udin boršt je določen z Odlokom o razglasitvi Spominskega parka Udin boršt za zgodovinski in kulturni spomenik (Uradni vestnik Gorenjske, št. 20/85-229) in Odlokom o spremembi Odloka o razglasitvi Spominskega parka Udin boršt za zgodovinski in kulturni spomenik (Uradni list RS, št. 46/18, Uradno glasilo slovenskih občin, št. 30/18). Pravni režim varstva naravne vrednote državnega pomena Udin boršt – osameli kras je določen s Pravilnikom o določitvi in varstvu naravnih vrednot (Uradni list RS, št. 111/04, 70/06, 58/09, 93/10, 23/15).
(3) Za vse posege v naravo na naravnih vrednotah je potrebno pridobiti naravovarstvene pogoje in naravovarstveno soglasje.
(4) Načrtovano kmetijsko gospodarstvo se nahaja na območju, kjer naravovarstvene vsebine niso izrazito poudarjene.
VII. REŠITVE IN UKREPI ZA VARSTVO OKOLJA IN NARAVNIH VIROV
(varstvo okolja in naravnih virov)
Pri načrtovanju, gradnji objektov in naprav ter pri njihovi uporabi je potrebno upoštevati vse predpisane ukrepe za zmanjšanje vplivov na okolje. Ti obsegajo varstvo voda, tal, zraka, varstvo pred prekomernim hrupom in svetlobnim onesnaževanjem.
1. Varstvo voda
(1) Predvidena prostorska ureditev ne posega na območje varstvenih pasov virov pitne vode, niti ne tangira poplavnih, vodnih ali priobalnih zemljišč.
(2) Odvajanje in čiščenje komunalnih in padavinskih voda mora biti usklajeno s predpisi o vodah in s predpisi s področja varstva okolja.
(3) Zaradi potencialne ogroženosti površinskega zastajanja zaledne in padavinske vode na območju, je potrebno predvideti ustrezno in kontrolirano odvajanje padavinskih voda.
(4) Odtoke iz utrjenih in manipulativnih površin je potrebno ustrezno urediti tako, da ne bo prihajalo do onesnaženja in iztokov nevarnih snovi v podtalje.
(5) Pri načrtovanju, izvedbi in obratovanju kmetijskega gospodarstva je potrebno upoštevati veljavne predpise, ki se nanašajo na gradnjo gnojišč in gnojničnih jam, odvajanje odpadnih vod iz objektov reje domače živali, vnosa nevarnih snovi in gnojil v tla, varstvo voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kemijskih virov in dobre kmetijske prakse pri gnojenju.
2. Varstvo tal
(1) Posegi v tla se izvedejo tako, da bodo prizadete čim manjše površine tal.
(2) Humus se ob začetku gradbenih del odstrani in deponira tako, da se ohranja njegovo rodovitnost.
(3) Izkopni material se uporabi na parceli za gradnjo kot material za zasipavanje objektov in izravnavo različnih nivojev terena.
3. Varstvo zraka
Ukrepi za varstvo zraka v času gradnje predvidevajo predvsem preprečevanje prašenja (z vlaženjem) z območja gradbišča in dovoznih cest.
4. Varstvo gozda
(1) Za ureditev zelenih površin in za dopolnitev gozdne vizualne pregrade na severnem delu načrtovanega kmetijskega gospodarstva ni dopustno uporabiti tistih vrst drevnin, ki so prenašalke hruševega ožiga in tujerodnih invazivnih vrst zeli, da bi se preprečilo širjenje hruševega ožiga in neavtohtonih vrst v naravno okolje. Gojitvena ureditev sosednjega gozdnega roba in dopolnjenega gozda se izvede na podlagi svetovanja s strani Zavoda za gozdove Slovenije.
(2) Objekti ter pripadajoče komunalne, energetske, prometne in zunanje ureditve morajo biti zgrajeni, postavljeni in urejeni tako, da omogočajo gospodarjenje s sosednjim gozdom (vključno z rabo funkcij gozda) in prost dostop do gozdnega zaledja pod enakimi pogoji kot doslej. V nasprotnem primeru morajo biti načrtovane rešitve za nadomestne dostope do gozdnega zaledja. Prometne površine ter dovozna prometnica na območju predvidene prostorske ureditve morajo omogočati nujno rabo za gospodarjenje s sosednjim gozdom.
(3) Sosednjega gozda ni dovoljeno ograjevati, razen če je to v skladu z režimom rabe delov območja urejanja prostora.
(4) Z drevjem gozdnih drevesnih vrst v in ob območju predvidene prostorske ureditve lastnik zemljišč gospodari v skladu s predpisi o gozdovih.
(5) Investitor mora v delu območja predvidene prostorske ureditve, ki je oddaljen za manj kot višino odraslega gozdnega drevja od sosednjega gozda, prevzeti odgovornost za poškodbe na njegovih objektih, pripadajoči komunalni, prometni in zunanji ureditvi ter premičninah, ki bi jih lahko povzročili tvarine sosednjega gozda, normalno gospodarjenje z njim, koreninski pletež gozdnega drevja, gozdarski promet po prometnicah v gozdnem prostoru ali ujme ter sanacija njihovih posledic.
5. Varstvo pred hrupom
Po IPN MOK spada predvidena prostorska ureditev v območje IV. stopnje varstva pred hrupom. Predvideni objekti oziroma njihovo obratovanje ne sme presegati predpisane mejne ravni hrupa.
6. Varstvo pred svetlobnim onesnaženjem
(1) Za osvetljevanje zunanjih površin naj se uporabljajo žarnice, ki oddajajo rumeno ali oranžno svetlobo in ne oddajajo UV spektra. Svetilke naj bodo nepredušno zaprte in usmerjene v tla, brez sevanja svetlobe nad vodoravnico.
(2) Osvetljevanje območja, dovozne poti, parkirišč in objektov naj bo zmanjšano na najnižjo raven. Območja, za katera osvetljevanje ni nujno potrebno, naj se ne osvetljujejo.
VIII. REŠITVE IN UKREPI ZA VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI TER VARSTVO PRED POŽAROM
(varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)
(1) Pri načrtovanju gradenj je potrebno na območju OPPN upoštevati predpise glede protipotresne varnosti in splošno uveljavljenih strokovnih standardov za varno gradnjo.
(2) Objekti morajo biti dimenzionirani in projektirani glede na stopnjo potresne ogroženosti. Po karti potresne nevarnosti (atlas ARSO) se predvidena prostorska ureditev nahaja na območju s projektnim pospeškom tal (g) 0,2.
(3) Pri načrtovanju gradbene konstrukcije objekta je potrebno upoštevati področno zakonodajo.
(4) Predvidena prostorska ureditev ne leži na območju ogroženosti pred poplavami, visoke podtalnice ter erozivnosti in plazovitosti.
(1) Pri načrtovanju gradenj je potrebno na območju OPPN upoštevati veljavno zakonodajo in predpise glede zagotavljanja požarne varnosti.
(2) Za preprečitev prenosa požara so zagotovljeni zadostni odmiki od meje parcel in med objekti. Območje urejanja meji na kmetijska in na gozdno zemljišče. Najbližji obstoječi objekti so od obravnavane lokacije oddaljeni več kot 450 m.
(3) Dovozi, manipulacijske in delovne površine ob objektih omogočajo neoviran dovoz in dostop za intervencijska vozila. Pri načrtovanju prostorske ureditve je potrebno zagotoviti pogoje za varen umik ljudi, živali in premoženja.
(4) Za zagotovitev zadostne količine požarne vode se na investitorjevem zemljišču ob dostopni poti na parceli št. 347/2 k.o. Goriče postavi nov nadzemni javni hidrant. Za požarno varnost bo možno uporabiti tudi vodo iz predvidenega zbiralnika meteornih vod.
IX. DOPUSTNA ODSTOPANJA OD NAČRTOVANIH REŠITEV
(1) Pri določanju višinske kote objekta so dovoljene tolerance do ± 0,50 m. Pri določanju tlorisnih gabaritov objektov so dovoljene tolerance do ± 5 %.
(2) Dovoljeno je odstopanje pri fiksnih točkah objektov skladno z ocenjeno natančnostjo podatkov grafičnega katastra.
(3) Dovoljeno je odstopanje od velikosti in oblike tlakovanih površin, ki so prikazane v grafičnih prilogah, vendar morajo biti upoštevana določila tega odloka. Prav tako je dovoljeno odstopanje od ostale zunanje ureditve na parceli za gradnjo, ki je prikazana v grafičnih prilogah.
(4) Pri izvedbi prometne, komunalne in energetske infrastrukture so ob soglasju pristojnega soglasodajalca dopustna odstopanja od tehničnih rešitev, če se pri nadaljnjem natančnejšem proučevanju prometnih, geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer poiščejo rešitve, ki so primernejše z oblikovalskega, bolj ekonomičnega, prometno-tehničnega ali okoljevarstvenega vidika.
(5) Navedena odstopanja v tem členu ne smejo biti v neskladju z ostalimi določili tega odloka, ne smejo spreminjati načrtovanega videza območja, prometne sheme in načrtovanih programov, ne smejo poslabšati obstoječega oziroma predvidenega stanja, delovnih razmer na območju ter morajo biti usklajena z javnimi interesi in pristojnimi nosilci urejanja prostora, v katerih delovno področje spadajo odstopanja.
Načrt parcelacije določa gradbeno parcelo kmetijskega gospodarstva in tehnične elemente za gradnjo objektov v naravi. Parcelacija je razvidna iz Načrta parcelacije, list št. 9.
XI. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE IN DRUGI POGOJI ZA IZVAJANJE OBČINSKEGA PODROBNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA
Ureditve in gradnje v predvidenem območju občinskega podrobnega prostorskega načrta se lahko načrtuje fazno:
(1) V prvi fazi se načrtuje:
– dograditev primarnega infrastrukturnega omrežja, ki je potrebna za gradnjo komunalne infrastrukture in priključkov nanje ter izgradnja infrastrukture znotraj območja občinskega podrobnega prostorskega načrta,
– izgradnja objektov kmetijskega gospodarstva (objekti A1, A2, A3 in B1),
– zunanja ureditev objektov kmetije z zasaditvijo, dreves in grmovnic,
– dodatna zazelenitev gozdnega roba.
(2) V drugi fazi se načrtuje:
– izgradnja gospodarskega objekta 2 (objekt A4) skladno s potrebami kmetije in povečanjem obsega proizvodnje prireje mleka.
(tehnični pogoji za projektiranje)
Širine in radiji priključkov na javno cesto ter elementi javne ceste morajo biti prilagojeni potrebam komunalnih vozil oziroma prometa. Priključek mora biti prilagojen niveleti vozišča javne ceste na katero se priključuje. Območje križišč in njihova neposredna okolica ob cesti mora biti urejena tako, da je zagotovljena zadostna preglednost na območju cestnega priključka na občinsko cesto. Investitor je dolžan območje notranjih prometnic opremiti s predpisano talno in vertikalno prometno signalizacijo in opremo na lastne stroške in jo redno vzdrževati. Meteorna in druga voda s parcel in priključka ne sme pritekati na javno cesto ali na njej zastajati.
(obveznosti v času gradnje)
V času gradnje ima investitor in izvajalci naslednje obveznosti:
– pred začetkom del morajo izvajalci obvestiti upravljavce prometne, komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture ter skupno z njimi zakoličiti in zaščititi obstoječe infrastrukturne vode,
– zagotoviti zavarovanje gradbišča tako, da bosta zagotovljeni varnost in raba bližnjih objektov in zemljišč,
– promet v času gradnje organizirati tako, da ne bo prihajalo do večjih zastojev na obstoječem cestnem omrežju ter da se prometna varnost zaradi gradnje ne bo poslabšala,
– sprotno kultivirati območje velikih posegov (nasipi in vkopi),
– v skladu z veljavnimi predpisi v najkrajšem možnem času odpraviti prekomerne negativne posledice, ki bi nastale zaradi gradnje,
– zagotoviti nemoteno komunalno oskrbo preko vseh obstoječih infrastrukturnih vodov in naprav,
– v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe za preprečitev prekomernega onesnaženja tal, vode in zraka pri transportu, skladiščenju in uporabi škodljivih snov,
– v primeru nesreče zagotoviti takojšnje ukrepanje usposobljene službe,
– zagotoviti sanacijo zaradi gradnje poškodovanih objektov, naprav in območij ter okolico objektov,
– sanirati oziroma povrniti v prvotno stanje vse poti in ceste, ki bodo zaradi uporabe v času gradnje objektov prekinjene ali poškodovane,
– ob izvedbi posega je investitor dolžan odstraniti plodno zemljo in jo začasno deponirati na za to predvideni lokaciji,
– po končani gradnji je potrebno odstraniti začasne objekte, odvečni gradbeni material in urediti okolico ter višino zemljišča na parcelni meji prilagoditi sosednjemu zemljišču.
Vsi navedeni ukrepi se morajo izvajati v skladu s smernicami za načrtovanje pristojnih nosilcev urejanja prostora, na podlagi gradbenega dovoljenja ter ob upoštevanju veljavne zakonodaje.
Vsi vplivi prostorskih ureditev in izvajanje dejavnosti kmetijskega gospodarstva Logar se spremljajo na podlagi predpisov s področja varstva okolja.
XII. VRSTE DOPUSTNIH POSEGOV PO PRENEHANJU VELJAVNOSTI OBČINSKEGA PODROBNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA
(1) OPPN preneha veljati, ko je izveden, ko so z načrtom predvideni objekti zgrajeni in v uporabi. Izvedenost OPPN oziroma prenehanje njegove veljavnosti ugotovi Svet Mestne občine Kranj z odlokom. Po prenehanju veljavnosti se območje ureja z IPN Mestne občine Kranj.
(2) Zemljišče kmetijskega gospodarstva se razvrsti v novo enoto urejanja prostora (EUP) DO 14 s podrobnejšo namensko rabo IK in SK(k).
(1) Ob prvi spremembi prostorskega akta lokalne skupnosti, se spremembe, nastale z uveljavitvijo OPPN vnese v prostorski akt lokalne skupnosti, kot to določa področni predpis.
(2) Po morebitnem prenehanju opravljanja kmetijske dejavnosti se zemljišča povrnejo v kmetijsko rabo.
Z dnem uveljavitve tega odloka na območju OPPN prenehajo veljati določbe IPN Mestne občine Kranj (Uradni list RS, št. 74/14, 95/14, 9/16, 63/16, 20/17, 42/17, 63/17, 1/18, 23/18).
OPPN s prilogami je na vpogled na Mestni občini Kranj.
(1) Po vsakokratni spremembi predpisov navedenih v tem odloku se pri načrtovanju na podlagi tega odloka upošteva uveljavljena sprememba in dopolnitev oziroma nov predpis, ki predmetni predpis spreminja, dopolnjuje ali nadomesti.
(2) Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 350-68/2017-51-4807
Kranj, dne 17. oktobra 2018
Boštjan Trilar l.r.
