Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/10 – ZKZ-C, 106/10 – popr., 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 35/13 – sklep US RS, 76/14 – odločba US RS, 14/15 – ZUUJFO in 61/17 – ZureP-2), v povezavi z 273. členom Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17 – ZUreP-2), 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – ZLS-UPB2, 27/08 – odločba US RS, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 76/16 – odločba US RS, 11/18 – ZSPDSLS-1 in 30/18) ter 16. in 79. člena Statuta Občine Krško (Uradni list RS, št. 13/16 – uradno prečiščeno besedilo in 79/16) je Občinski svet Občine Krško, na 35. seji, dne 25. 10. 2018, sprejel
o spremembah in dopolnitvah Odloka o zazidalnem načrtu Dorc – Brestanica (območje individualne stanovanjske gradnje nad naseljem Dorc)
(1) S tem odlokom se sprejmejo spremembe in dopolnitve Odloka o zazidalnem načrtu Dorc – Brestanica (Uradni list RS, št. 24/91 in 141/04), v nadaljevanju SDZN.
(2) SDZN se nanaša na spremembo načina urejanja na »območju individualne stanovanjske gradnje nad naseljem Dorc v Brestanici«, v nadaljevanju območje SDZN.
(3) SDZN je izdelalo podjetje Region, Projektivni biro d.o.o., Brežice, Cesta prvih borcev 11, številka projekta 3206/U-17.
SDZN vsebuje Odlok, tekstualni del, grafični del in priloge z naslednjo vsebino:
I. | ODLOK | |
II. | TEKSTUALNI DEL SDZN NA OBMOČJU INDIVIDUALNE STANOVANJSKE GRADNJE NAD NASELJEM DORC V BRESTANICI): | |
1. | OPIS PROSTORSKE UREDITVE, KI SE NAČRTUJE S SDZN NA OBMOČJU INDIVIDUALNE STANOVANJSKE GRADNJE NAD NASELJEM DORC V BRESTANICI | |
2. | UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR | |
2.1. | Opis vplivov in povezav prostorskih ureditev s sosednimi območji | |
2.2. | Opis rešitev načrtovanih objektov in površin | |
2.3. | Pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo | |
3. | ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV IN POGOJEV GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO | |
3.1. | Pogoji za prometno urejanje | |
3.2. | Pogoji za komunalno in energetsko urejanje | |
4. | REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE | |
5. | REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, NARAVNIH VIROV IN OHRANJANJA NARAVE | |
6. | REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM | |
7. | ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE | |
8. | VELIKOST DOPUSTNIH ODSTOPANJ OD FUNKCIONALNIH OBLIKOVNIH IN TEHNIČNIH REŠITEV | |
III. | GRAFIČNI DEL SDZN NA OBMOČJU INDIVIDUALNE STANOVANJSKE GRADNJE NAD NASELJEM DORC V BRESTANICI: | |
U1. | IZSEK IZ KARTOGRAFSKEGA DELA OPN OBČINE KRŠKO | M 1:5000 |
U2. | OBMOČJE SDZN Z OBSTOJEČIM PARCELNIM STANJEM | |
U2.1 | Pregledna situacija | M 1:5000 |
U2.2 | Geodetski načrt | M 1:1000 |
U2.3 | Situacija obstoječega stanja | M 1:1000 |
U3. | PRIKAZ VPLIVOV IN POVEZAV S SOSEDNJIMI OBMOČJI | M 1:5000 |
U4. | UREDITVENA SITUACIJA | M 1:1000 |
U5. | PRIKAZ UREDITEV GLEDE POTEKA OMREŽIJ IN PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO TER GRAJENO JAVNO DOBRO – SITUACIJA INFRASTRUKTURE | M 1:1000 |
U6. | PRIKAZ UREDITEV POTREBNIH ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM | M 1:1000 |
U7. | NAČRT PARCELACIJE | M 1:1000 |
IV. | SEZNAM PRILOG SDZN NA OBMOČJU INDIVIDUALNE STANOVANJSKE GRADNJE NAD NASELJEM DORC V BRESTANICI: | |
1. | POVZETEK ZA JAVNOST | |
2. | SEZNAM NOSILCEV UREJANJA PROSTORA, KI SO PODALI SMERNICE IN MNENJA ZA PRIPRAVO SDZN NA OBMOČJU INDIVIDUALNE STANOVANJSKE GRADNJE NAD NASELJEM DORC V BRESTANICI | |
3. | SMERNICE IN MNENJA NOSILCEV UREJANJA PROSTORA TER MOREBITNE STROKOVNE PODLAGE OSTALIH SLUŽB | |
4. | SEZNAM VELJAVNE ZAKONODAJE UPOŠTEVANE PRI IZDELAVI SDZN NA OBMOČJU INDIVIDUALNE STANOVANJSKE GRADNJE NAD NASELJEM DORC V BRESTANICI | |
5. | IZVLEČEK IZ OPN OBČINE KRŠKO, KI SE NANAŠA NA OBRAVNAVANO OBMOČJE SDZN NA OBMOČJU INDIVIDUALNE STANOVANJSKE GRADNJE NAD NASELJEM DORC V BRESTANICI | |
6. | PRIKAZ STANJA OKOLJA | |
7. | STROKOVNE PODLAGE, NA KATERIH TEMELJIJO REŠITVE SDZN NA OBMOČJU INDIVIDUALNE STANOVANJSKE GRADNJE NAD NASELJEM DORC V BRESTANICI | |
8. | OBRAZLOŽITEV IN UTEMELJITEV SDZN NA OBMOČJU INDIVIDUALNE STANOVANJSKE GRADNJE NAD NASELJEM DORC V BRESTANICI | |
II. OPIS PROSTORSKE UREDITVE
(1) S tem SDZN se podrobneje načrtujejo prostorske ureditve na »območju individualne stanovanjske gradnje nad naseljem Dorc« ob upoštevanju že izvedenega oziroma obstoječega stanja na zadevnem območju – v prostor se umesti trinajst novih stanovanjskih objektov, skupaj z vsemi prometnimi in infrastrukturnimi ureditvami.
(2) Namen SDZN je določitev prostorsko izvedbenih pogojev glede namembnosti in vrste posegov v prostor, glede lege objektov, velikosti in oblikovanja, pogojev in meril za parcelacijo, glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, obrambnih potreb in pogojev glede varovanja zdravja.
(3) SDZN je podlaga za pripravo projektne dokumentacije za pridobitev gradbenih dovoljenj.
(Obseg ureditvenega območja)
(1) Ureditveno območje SDZN je velikosti cca. 2,9 ha.
(2) Območje SDZN na severu meji na kmetijske površine ob lokalni cesti, na vzhodu na obstoječo pozidavo, na jugu na kmetijska zemljišča ter na zahodu na obstoječo pozidavo v naselju Dorc in sega na parcele št.: 573/5, 371/10, 601, 376, 395, 396/1, 397/10, 397/12 in 397/1, vse v k.o. Brestanica ter na parcele št.: 49, 29/1, 51, 628/1, 52/1, 125, 126/1, 126/4, 626/1, 626/2, 626/5, 722, 118/2, 118/3, 134, 128/1, 128/2, 697, 698, 135/2, 126/7, 126/8, 131/1, 131/3, 702, 140/2, 139, 700 in 140/1, vse v k.o. Stolovnik.
(3) Meja območja je razvidna na grafičnih prilogah.
III. SPREMEMBE IN DOPOLNITVE
Spremeni se 7. člen odloka tako, da glasi:
»3. Predvidena individualna stanovanjska gradnja nad naseljem Dorc – območje SDZN:
3.1 Umestitev v prostor
(1) Območje SDZN se nahaja v Brestanici nad obstoječo stanovanjsko pozidavo naselja Dorc in ob lokalni cesti LC 191051 Brestanica – Armeško – Veliki Kamen (Kozjanska cesta), katera se priključuje na regionalno cesto II. reda R2 odsek 1333 Podsreda – Brestanica.
(2) Večji del območja SDZN je nepozidan, v naravi so travniki, ob robu območja pa gozdne površine.
Teren pada od vzhoda proti zahodu ter rahlo od severa proti jugu. Obstoječo pozidavo predstavljajo enostanovanjski objekti s pripadajočimi ureditvami, pomožnimi objekti ter tudi gospodarskimi objekti, ki so zasnovani v različnih horizontalnih in vertikalnih gabaritih (max. vertikalni gabarit je K+P+M).
Neposredna okoliška pozidava so stanovanjski objekti naselja Dorc ter posamezni objekti ob severnem robu območja.
Dovozi do obstoječih objektov so z javne poti JP 692011, ki se priključuje na lokalno cesto LC 191051 (Kozjanska cesta).
Območje je infrastrukturno urejeno – infrastrukturni vodi potekajo po območju urejanja in v neposredni bližini (kanalizacija, vodovod, plin, elektrika, TK, ŠOEK).
(3) Nove ureditve se locirajo na prostih nepozidanih površinah znotraj meja SDZN. Obstoječi objekti s pripadajočimi ureditvami se ohranjajo in ne spreminjajo. V prostor se umesti 13 novih samostoječih enostanovanjskih stavb – osnova urejanja je ohranjanje naravne oblikovanosti terena kot največje kvalitete predmetnega območja. Izvedba novega uvoza z LC (Kozjanska cesta) in umestitev nove stanovanjske ceste, ki sledi naravni obliki območja, narekuje in definira vse preostale ureditve v prostoru – parcelacijo, postavitev objektov na parcele, vodenje infrastrukture.
Predvidena ureditev sledi in se prilagaja obstoječi konfiguraciji terena, omogoča kvalitetno parcelacijo z ločno linijo nove pozidave ob vzhodnem robu območja, vključno s formiranjem obodne zelene poteze okoli obstoječih objektov ter tudi omogoča širitev obstoječih parcel na zahodu območja.
Za potrebe predvidene ureditve se izvede vsa potrebna prometna, komunalna, elektroenergetska infrastruktura in omrežje zvez ter se priključi na obstoječo javno gospodarsko infrastrukturo.
3.2 Vrste dopustnih gradenj
(1) V območju SDZN so dovoljene naslednje izvedbe gradbenih in drugih del:
– gradnja novih objektov, tudi prizidave
– rekonstrukcije objektov
– rušitve objektov
– gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov
– vzdrževanje objektov
3.3 Vrste dopustnih objektov
(1) Na območju OPPN so dovoljene naslednje vrste objektov skladno s predpisi, ki določajo klasifikacijo vrst objektov CC-SI glede na namen uporabe objektov in določajo merila za razvrščanje objektov glede na zahtevnost:
1 | | | | | STAVBE |
| 11 | | | | STANOVANJSKE STAVBE |
| | 111 | | | Enostanovanjske stavbe |
| | | 1110 | | Enostanovanjske stavbe |
2 | | | | | GRADBENI INŽENIRSKI OBJEKTI |
| 21 | | | | Objekti prometne infrastrukture |
| | 211 | | | Ceste |
| | | 2112 | | Lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste |
| | | | 21121 | Lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste |
| 22 | | | | Cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi |
| | 222 | | | Lokalni cevovodi, lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi in lokalna (dostopovna) komunikacijska omrežja |
| | | 2221 | | Lokalni (distribucijski) plinovodi |
| | | | 22210 | Lokalni (distribucijski) plinovodi |
| | | 2222 | | Lokalni cevovodi |
| | | | 22221 | Lokalni vodovodi za pitno vodo in cevovodi za tehnološko vodo |
| | | 2223 | | Cevovodi za odpadno vodo |
| | | | 22231 | Cevovodi za odpadno vodo (kanalizacija) |
| | | 2224 | | Lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi in lokalna (dostopovna) komunikacijska omrežja |
| | | | 22241 | Lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi |
| | | | 22242 | Lokalna (dostopovna) komunikacijska omrežja |
| 24 | | | | Drugi gradbeni inženirski objekti |
| | 241 | | | Objekti za šport, rekreacijo in prosti čas |
| | | 2412 | | Drugi objekti za šport, rekreacijo in prosti čas |
| | | | 24122 | Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas (otroška in druga javna igrišča, vrtovi in parki) |
| | 242 | | | Drugi gradbeni inženirski objekti |
| | | 2420 | | Drugi gradbeni inženirski objekti |
| | | | 24205 | Drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje (ograje, oporni zidovi) |
3 | | | | | DRUGI GRADBENI POSEGI |
| 31 | | | | Trajno reliefno preoblikovanje terena |
| | 311 | | | Trajno reliefno preoblikovanje terena |
| | | 3111 | | Trajno reliefno preoblikovanje terena |
| | | | 31130 | Utrjene površine |
| | | | 31140 | Utrjene brežine |
| 32 | | | | Gradbeni posegi za opremo odprtih površin |
| | 321 | | | Gradbeni posegi za opremo odprtih površin |
| | | 3211 | | Gradbeni posegi za opremo odprtih površin |
| | | | 32110 | Ekološki otoki |
| | | | 32120 | Urbana oprema |
| 33 | | | | Drugi gradbeni posegi, ki niso razvrščeni drugje |
| | 331 | | | Drugi gradbeni posegi, ki niso razvrščeni drugje |
| | | 3311 | | Drugi gradbeni posegi, ki niso razvrščeni drugje |
| | | | 33130 | Nepokrita prezentirana arheološka najdišča in ruševine |
Nezahtevni in enostavni objekti:
– ograje višine do 2,20 m
– oporni zid višinske razlike med spodnjim in zgornjim zemljiščem do 2,00 m
– priključki na objekte gospodarske javne infrastrukture in daljinskega ogrevanja (priključek na cesto, priključek na objekte energetske infrastrukture, priključek na objekte za oskrbo s pitno vodo, priključek za odvajanje odpadne vode, priključek na komunikacijska omrežja)
– nadstrešnica do vključno 36 m2
– prometna signalizacija in prometna oprema
– vkopani zadrževalniki in podobni objekti za akumulacijo vode prostornine do 2000 m³
– otroška in druga javna igrišča do 1000 m2
– bazen za kopanje do 100 m3
– utrjene površine, utrjene brežine
– ekološki otoki, urbana oprema, objekti za oglaševanje in informacijski panoji
– nepokrita prezentirana arheološka najdišča in ruševine, površine do 500 m2
3.4 Pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo – usmeritve za novogradnje
(1) Pri projektiranju in izvedbi je potrebno upoštevati izdelano Geološko-geotehnično poročilo (izdelovalec Geostern d.o.o., Krško).
(2) Splošne usmeritve
– Tipologija novih manj zahtevnih objektov je definirana kot prostostoječa grajena struktura (samostoječi objekti – enostanovanjske stavbe). Objekti morajo biti projektirani in izvedeni v skladu s predpisanimi zahtevami.
– Lega enostanovanjskih stavb je definirana z »območjem pozidave« ter odmikom »območja pozidave« od sosednjih parcelnih meja in parcele ceste (parcela ceste sovpada z linijo pločnika oziroma bankine).
– Meja »območja pozidave« je gradbena meja – to je črta, katere novo zgrajeni oziroma načrtovani objekti ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali so od nje odmaknjeni v notranjost parcele.
– Osnovni koncept urejanja območja in pogoj za umeščanje objektov je max. prilagajanje konfiguraciji terena – postavitev enostanovanjskih stavb sledi nemotenemu funkcioniranju parcele (uvoz, manipulativne površine), čim boljši orientaciji in osončenosti stavbe ter kvalitetni navezavi na zunanje ureditve.
Faktor zazidanosti zemljišča za gradnjo je max. 0,4 (faktor zazidanosti FZ je razmerje med zazidano površino – stik objekta z zemljiščem in celotno površino zemljišča – parcele namenjene gradnji. V izračunu FZ se upoštevajo nezahtevni in enostavni objekti, ki so po definiciji stavbe).
(3) Velikost in zmogljivost objektov
Horizontalni gabarit:
– Enostanovanjskim stavbam se določi »območje pozidave«, ki predstavlja max. horizontalni gabarit pravokotne oblike 9x15 m oziroma L oblike 9x15 + 6x9 m; objekti znotraj »območja pozidave« so lahko manjši, vendar skladni s konceptom zasnove objektov;
– Tlorisne zasnove objektov morajo tvoriti oblikovno kompozicijo doseženo čez razmerja etažnih gabaritov, ki omogočajo prilagajanje terenu.
Opomba: v grafičnem delu je prikazan osnovni koncept zasnove objektov v max. gabaritu – ker so lamele oziroma posamezni segmenti lahko različnih oblik in dimenzij, so možnosti kombiniranja etažnih gabaritov številnejši od prikazanega.
Vertikalni gabarit:
– Etažnost je max. K + P + M ali P + 1 + M – dovoljene so različne etažnosti objektov ter tudi kombinacije različnih etažnosti in medetažnosti znotraj posameznega objekta.
Streha:
– Strehe so enokapnice (možnost enokapnic različnih smeri in naklonov ter tudi na različnih višinah) v kombinaciji z ravnimi in zelenimi strehami, ki se navezujejo na zunanje ureditve.
Za objekta na koncu Vrtne ulice (objekta 12 in 13), ki predstavljata zapolnitev obstoječe pozidave, so dovoljene tudi dvokapne strehe in nakloni prilagojeni obstoječim streham.
Kritina:
– Kritina enokapnic naj je enaka za vse objekte v materialu in barvi – opečna kritina v bakrenem odtenku; dovoljena so strešna okna, v delih streh tudi stekleni elementi.
Na ravnih strehah (terase, nadkritja) je sestava ravne strehe s finalno obdelavo glede na namen (različna tlakovanja, prodec) ali sestava zelene strehe (ekstenzivna, intenzivna ozelenitev).
Fasada:
– Poleg klasičnih fasadnih ometov je dovoljena tudi kombinacija z uporabo sodobnih materialov in obdelav (elementi montažnih in zelenih fasad), na način, da se doseže kvalitetna arhitektura. Barve fasad v odtenkih peščenega spektra.
Oblikovanje:
– Oblikovanje objektov naj sledi konfiguraciji terena – skladno s tem bodo objekti vkopani oziroma delno vkopani v okoliški teren – to omogoča različne možnosti oblikovanja oziroma postavitve ter kombiniranja kletnih in pritličnih gabaritov z navezavo na zunanje ureditve. Na ta način se doseže zaželeno gibanje horizontalnega in vertikalnega gabarita po terenu, čemur se najuspešnejše prilagodijo enokapne strehe – nakloni in velikosti strešin so v tem primeru lahko različni.
3.5 Pogoji za gradnjo nezahtevnih in enostavnih objektov
(1) Gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov v območju SDZN se nanaša na umestitev objektov na parcelah stanovanjskih stavb (različna nadkritja, podporni zidovi, ograje, bazen, ribnik…, ki morajo biti oblikovno usklajeni s stanovanjsko stavbo, neizstopajoči in v navezavi na zunanje ureditve – na oblikovanje terena, škarp, zunanjih stopnic, teras) in na umestitev grajene opreme odprtih zelenih površin vključno s pripadajočim oblikovanjem terena (igrišča, igrala, različni podesti – klopi, mize, elementi vadbene opreme).
(2) Vsi grajeni objekti morajo biti gradbeno in oblikovno kvalitetni ter skladni s konceptom urejanja celotnega območja.
3.6 Usmeritve za ureditev zelenih površin
(1) Zelena poteza ob novi stanovanjski cesti in okoli obstoječih objektov ter zeleni prečni koridorji so pomemben element urejevanja prostora – omogočajo kvalitetne krajinske ureditve, ki povezujejo in ločujejo (tematsko zasajene površine, ki z elementi tlakovanja oblikujejo različne ambiente – večplastna zasaditev proti obst. parcelam, peš povezave, igrala, fitnes na prostem, …), obenem omogočajo tudi vodenje infrastrukture (kjer je to potrebno).
(2) Na zahodnem robu območja (možna širitev obstoječih parcel, možnost dovozov) je na meji s parcelo ceste obvezna zasaditev visoke zelene ograje (zelene bariere) – priporočena je kombinacija zelenih in cvetočih vrst, uporaba vseh vrst cipres je prepovedana.
3.7 Lega objektov na zemljišču
(1) Lega enostanovanjskih stavb je definirana z »območjem pozidave« znotraj katerega je možno realizirati objekte različnih horizontalnih in vertikalnih gabaritov.
(2) Lega »območja pozidave« je definirana z odmikom od sosednjih parcelnih meja in od parcele ceste (razvidno v grafičnem delu – U4 – ureditvena situacija).
(3) Nezahtevni in enostavni objekti, ki so po definiciji stavbe in vkopani objekti so od parcele sosednega lastnika odmaknjeni najmanj 1,5 m, ograje se lahko gradijo na mejo; manjši odmiki in ograje višje od 1,2 m so dovoljeni le ob soglasju lastnika mejne parcele.
(4) Na zahodnem robu območja (možna širitev obstoječih parcel, možnost dovozov) je nezahtevne objekte, ki so po definiciji stavbe, dovoljeno graditi min. 5 m od parcele ceste.
(5) Če umestitev enostavnega objekta posega v območje varovalnih pasov in varovanega območja, je potrebno pridobiti soglasja pristojnih soglasodajalcev.
3.8 Velikost in oblika parcel za gradnjo
(1) Razporeditev, oblika in velikost parcel je načrtovana glede na potek stanovanjskih cest ter na obseg in raznovrstnost novih ureditev in je prikazana v grafičnem delu – U7 – načrt parcelacije – določijo se nove parcele k novim stanovanjskim objektom in pripadajočim ureditvam, nove parcele za javne površine ter možne širitve obstoječih parcel na zahodnem robu območja.
(2) Dovoljeno je združevanje dveh novih sosednjih parcel – v tem primeru se velikost in oblika »območja pozidave« ne spreminja, se pa lahko premakne, vendar z istočasno korekcijo odmika od parcele ceste – potrebno je ohraniti in ne spreminjati zastavljeno ločno linijo obcestne pozidave.
3.9 Zasnova projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro
(1) Na območju SDZN in v neposredni bližini poteka obstoječa prometna, komunalna in elektroenergetska infrastruktura ter omrežje zvez na katero se priključi nova stanovanjska pozidava pod pogoji upravljalcev prostora.
(2) Nova infrastruktura se vodi v cestah (ločeno fekalna in meteorna kanalizacija) in v infrastrukturnih koridorjih obojestransko ob cestah – v pločniku oziroma bankini (plin, vodovod, ŠOEK; elektrika, javna razsvetljava, KRS, TK).
Izvedejo se priključna mesta in priključne omarice za posamezne parcele oziroma objekte.
(3) Vse obstoječe vode, ki bodo tangirani s predvidenimi objekti in ureditvami bo potrebno zaščititi, prestaviti oziroma ukiniti.
Obstoječi infrastrukturni vodi, ki prečkajo območje urejanja se smiselno prestavijo v predvidene koridorje ali ob rob novih parcel.
(4) Načrtovana priključevanja na obstoječo infrastrukturo, ki segajo izven območja SDZN, je dovoljeno izvajati le v primeru gradnje objektov za katere so zadevna priključevanja načrtovana.
(5) Načrtovanje in posegi v varovalnih pasovih posameznih infrastrukturnih omrežij se izvaja skladno z veljavnimi predpisi s področja gradnje, obratovanja in vzdrževanja posameznih omrežij, pod tehničnimi pogoji upravljavcev posameznih omrežij podanimi s smernicami in mnenji k SDZN in s pridobitvijo njihovega mnenja k DGD. Posegi in gradnja se izvajajo pod njihovim nadzorom.
(6) Pred izvedbo je potrebno na terenu določiti natančno lego posameznih vodov.
3.10 Rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine
(1) Ureditve na območju SDZN posegajo v območje kulturne dediščine: Stolovnik – Arheološko najdišče Gorica, EŠD 29641 arheološko najdišče.
Izdelane so predhodne arheološke raziskave (izdelovalec PJP d.o.o., Slovenska Bistrica, september 2016).
(2) Na osnovi rezultatov predhodnih arheoloških raziskav je potrebno pred gradnjo izvesti arheološka izkopavanja in na delu območja arheološke raziskave ob gradnji:
– Na območju, kjer so načrtovane individualne stanovanjske hiše in zunanje ureditve na parc. št. 128/1 – del, 128/2 – del in 126/8 – del, vse k.o. Stolovnik, se izvede arheološka izkopavanja. S finim strojnim izkopom se lahko odstrani 0,10-0,25 m zgornjih plasti ob stalni prisotnosti izbranega izvajalca arheoloških raziskav. Preostale plasti od globine 0,25-0,65 m se izkoplje v kombinaciji ročnega stratigrafskega izkopa in finega strojnega izkopa (stojno se izkoplje npr. koluvije, preostale plasti pa ročno stratigrafsko).
– Na parc. št. 139 in 140/1, vse k.o. Stolovnik ter parc. št. 128/1 – del, 128/2 – del in 126/8 – del, vse k.o. Stolovnik (to je na delu parcel, kjer se bo urejala komunalna infrastruktura) se izvede arheološke raziskave ob gradnji. Strojni izkop se izvaja izključno s planirno žlico ob stalni prisotnosti izbranega izvajalca arheoloških raziskav. Po odstranitvi humusa se površino ročno očisti in dokumentira v skladu s standardi stroke. V primeru odkritja intaktnih arheoloških plasti preidejo arheološke raziskave ob gradnji nemudoma v arheološka izkopavanja.
– Raziskava mora potekati skladno s Pravilnikom o arheoloških raziskavah (Uradni list RS, št. 3/13).
– Območje kulturne dediščine je potrebno varovati pred poškodovanjem ali uničenjem tudi med gradnjo – čez objekte in območja kulturne dediščine ne smejo potekati gradbiščne poti, obvozi, vanje ne smejo biti premaknjene potrebne ureditve vodotokov, namakalnih sistemov, komunalna, energetska in telekomunikacijska infrastruktura, ne smejo se izkoriščati za deponije viškov materiala, ipd.«.
V 13. členu se spremeni besedilo 20. alineje tako, da glasi:
»– Predvidena ureditev prometa na območju individualne stanovanjske gradnje nad naseljem Dorc – območje SDZN:
(1) Na območju SDZN je obstoječa javna pot JP 692011 s katere so urejeni dovozi do obstoječih objektov. JP se priključuje na lokalno cesto LC 191051 (Kozjanska cesta) – širina priključka, priključni radii in širina vozišča JP ni ustrezna za dvosmerni promet; potek LC v krivini R=30,0 m ustreza za hitrost vozil 30 km/h.
(2) Nova prometna ureditev na območju SDZN predstavlja:
– Izvedbo rekonstrukcije lokalne ceste LC 191051 (Kozjanska cesta) – potek obstoječe LC se ne spreminja. Rekonstrukcija se nanaša na izvedbo priključka za novi uvoz, preplastitev celotne obstoječe krivine R=30,0 m zaradi doseganja enakomernega prečnega naklona cestišča in na postavitev prometnih znakov za omejitev hitrosti 30 km/h.
– Izvedbo novega uvoza z lokalne ceste LC 191051 (širina vozišča 5,5 m z obojestranskim pločnikom 1,5 m), ki se priključi na JP 692011 (obstoječa stanovanjska cesta).
– Rekonstrukcijo JP 692011 in izvedbo nove stanovanjske ceste – potek JP se v osnovi ohrani in prilagodi novemu stanju, vozišče se rekonstruira na širino 5,0 m. Na JP se naveže nova stanovanjska cesta (širina vozišča 5,0 m z enostranskim pločnikom 1,5 m in bankino min. 1,2 m) z dovozi do novih parcel oziroma objektov ter tudi možnimi dovozi do razširjenih parcel na zahodnem robu območja (širina uvoza min 3,5 m).
(3) Širine cestišč in priključkov, priključni in zavijalni radiji se dimenzionirajo na merodajno smetarsko vozilo in tovorno vozilo brez priklopnika.
(4) Dovozi oziroma dovozne poti do obst. objektov se ohranjajo, prilagodijo in ustrezno navežejo na rekonstruirano JP 692011 na lokacijah posameznih priključkov. Obstoječi uvoz z LC na parc. št. 723, k.o. Stolovnik se lahko tudi ohrani, vendar izključno kot uvoz na zadevno parcelo.
(5) Pri načrtovanju cestnega omrežja in prometnega režima je upoštevana aktualna zakonodaja ter tehnični predpisi s področja cestogradenj in varnosti v cestnem prometu.
Tehnični elementi cestnih priključkov, vertikalna in talna prometna signalizacija, vzorec zasaditve površin ob cesti so projektirani skladno z zakonodajo in predpisi s predmetnega področja (danes: Pravilnik o projektiranju cest, Uradni list RS, št. 91/05, 26/06, 109/10 – ZCes-1; Pravilnik o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah, Uradni list RS, št. 46/00, 110/06, 49/08, 64/08, 65/08 – popr., 109/10 – ZCes-1).
(6) Padavinske vode se z ustreznimi nakloni in preko lovilcev olj vodijo v meteorne kanale; za preprečitev izliva voda na površine cest oziroma na sosednja zemljišča se na priključkih vgradijo linijske rešetke.
(7) Pri načrtovanju in izvedbi se smiselno upoštevajo tudi določila 17. člena tega odloka.«.
V 14. členu se na koncu besedila doda nov odstavek, ki se glasi:
»Na območju SDZN so pogoji za kanalizacijsko omrežje naslednji:
(1) Obstoječa kanalizacija naselja Dorc je mešanega tipa in se preko kanalov iz betonskih cevi fi 30 do fi 50 cm odvaja v glavni kanalizacijski vod ob Senovškem potoku in naprej v čistilno napravo Brestanica.
Na območju SDZN ni urejenega kanalizacijskega omrežja – izvedeni so le posamezni hišni priključki na obstoječe mešano kanalizacijsko omrežje, ki poteka po Vrtni ulici v naselju Dorc.
(2) Za potrebe nove stanovanjske pozidave se izvede ločeno odvajanje padavinskih in komunalnih odpadnih voda s fekalnim in meteornim kanalom, ki potekata v predvidenih stanovanjskih cestah in se priključita na predviden ločen sistem kanalizacije ob Kozjanski cesti (del ločene kanalizacije ob krožišču na regionalni cesti je že izveden po projektu Rekonstrukcija križišča med R2-422/1333 Podsreda – Brestanica in LC 191051 – križišče Dorc in je predvideno nadaljevanje kanalizacije do Vrtne ulice oziroma v območje SDZN).
(3) Do izvedbe ločenega sistema ob Kozjanski cesti se fekalni in meteorni kanali nove stanovanjske pozidave priključijo v obstoječo mešano kanalizacijo ter naprej v obstoječe kanalizacijske jaške na začetku in koncu Vrtne ulice. V primeru, da se ob Kozjanski cesti izvede samo fekalni kanal, se novi meteorni kanal izvede ob južnem robu naselja Dorc in se priključi v Senovški potok.
(4) Pri načrtovanju in izvedbi se smiselno upoštevajo tudi določila 5. člena tega odloka, podpoglavje 3.9.«.
V 15. členu se na koncu besedila doda nov odstavek, ki se glasi:
»Na območju SDZN so pogoji za vodovodno omrežje naslednji:
(1) Na območju SDZN je obstoječe javno vodovodno omrežje.
Obstoječi vodovod na območju urejanja se napaja iz vodohrana Armeško in je neodvisen od vodovodnega omrežja naselja Dorc, ki se napaja iz vodooskrbnega sistema Senovo- Brestanica.
(2) Za potrebe nove stanovanjske pozidave se izvede novo vodovodno in hidrantno omrežje, ki poteka v obcestnem koridorju in se priključi na obstoječe vodovodno omrežje – za potrebe priključevanja se obstoječe vodovodno omrežje do vodohrana Armeško rekonstruira iz PE 63 na PE 110. Vodomerni jaški za posamezne parcele se locirajo v zelenicah ob uvozih, na vedno dostopnem mestu izven ograjenega dela parcele.
(3) Pri načrtovanju in izvedbi se smiselno upoštevajo tudi določila 5. člena tega odloka, podpoglavje 3.9.«.
V 16. členu se na koncu besedila doda nov odstavek, ki se glasi:
»Na območju SDZN so pogoji za elektroenergetsko omrežje naslednji:
(1) Na območju naselja Dorc je obstoječa TP Dorc, obstoječi SN in NN vodi ter javna razsvetljava.
(2) Za potrebe nove stanovanjske pozidave se izvede novo NN omrežje z javno razsvetljavo, ki poteka v infrastrukturnem koridorju in se z novim NN kablom in delilno omarico priključi v obstoječo TP Dorc.
(3) Pri načrtovanju in izvedbi se smiselno upoštevajo tudi določila 5. člena tega odloka, podpoglavje 3.9.«.
V 17. členu se na koncu besedila doda nov odstavek, ki se glasi:
»Na območju SDZN so pogoji za omrežje zvez naslednji:
(1) Na območju SDZN se upošteva obstoječe TK, ŠOEK in KRS omrežje, ki se ustrezno zaščiti ali prestavi.
(2) Za potrebe nove stanovanjske pozidave se izvede novo TK, ŠOEK in KRS omrežje, ki poteka v infrastrukturnem koridorju in se priključi na obstoječe omrežje.
(3) Pri načrtovanju in izvedbi se smiselno upoštevajo tudi določila 5. člena tega odloka, podpoglavje 3.9.«.
V 18. členu se na koncu besedila doda nov odstavek, ki se glasi:
»Na območju SDZN so pogoji za plinovodno omrežje naslednji:
(1) Na območju naselja Dorc je obstoječe distribucijsko plinovodno omrežje delovnega tlaka 1 bar, katerega zmogljivost je zadostna za priključitev novih uporabnikov.
(2) Za potrebe nove stanovanjske pozidave se predvidi možnost ogrevanja z zemeljskim plinom v kombinaciji z obnovljivimi viri energije in se izvede novo plinovodno omrežje, ki poteka v robu infrastrukturnega koridorja ob vodovodu z upoštevanjem predpisanih minimalnih odmikov, ki omogočajo ločeno gradnjo posameznih vodov.
(3) Operater distribucijskega sistema gradi novo ali povečuje zmogljivost obstoječe infrastrukture v skladu s predpisi s področja energetike, če mu višina omrežnine potrjena s strani Agencije za energijo, to omogoča.
(4) Pogoje in način priključevanja na omrežje zemeljskega plina določa lokalni predpis o načinu izvajanja lokalne gospodarske javne službe sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina in gospodarske javne službe dobave zemeljskega plina ter sistemska obratovalna navodila.
(5) Pri načrtovanju in izvedbi se smiselno upoštevajo tudi določila 5. člena tega odloka, podpoglavje 3.9.«.
V 19. členu se na koncu besedila doda nov odstavek, ki se glasi:
»Na območju SDZN je predvideno ogrevanje objektov z zemeljskim plinom v kombinaciji z obnovljivimi viri energije.«.
V 21. členu se na koncu besedila doda nov odstavek, ki se glasi:
»Na območju SDZN so na obstoječih objektih dovoljena vzdrževalna dela, rekonstrukcije in po potrebi tudi prizidave pod pogojem, da so oblikovno usklajene z obstoječim objektom ter da je upoštevan faktor zazidanosti zemljišča za gradnjo (FZ je max. 0,4).«.
V 23. členu se na koncu besedila doda nov odstavek, ki se glasi:
»Na območju SDZN se dovoljene dejavnosti lahko opravljajo le kot samozaposlitev stanujočih in še 1 zaposlen, z zagotovitvijo strank po naročilu (različno časovno obdobje) ter vsaj 1 PM na zaposlenega in 1 PM za stranke.«.
V 24. členu se na koncu besedila doda novo poglavje c), ki se glasi:
»c) Območje SDZN
Po uredbi o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/05, 34/08, 109/09 in 62/10) se obravnavani poseg nahaja v III. stopnji varstva pred hrupom. V tem območju so dovoljene mejne dnevne ravni hrupa 60dBA in nočne 50dBA.
Predvidena stanovanjska dejavnost ne bo vplivala na povečanje ravni hrupa oziroma na prekoračitev dovoljene meje hrupa.«.
V 25. členu se na koncu besedila doda nov odstavek, ki se glasi:
»Na območju SDZN so lokacije odjemnih prostorov za posamezne parcele oziroma objekte locirane ob posameznih uvozih max. 5,0 m od transportne poti smetarskega vozila.
Prostornino in število predpisanih posod za odpadke določa izvajalec javne službe ter jih sproti prilagaja tehnologiji ravnanja z odpadki, obsegu in strukturi odpadkov ter izkušnjam ob izvajanju javne službe.«.
V 26. členu se na koncu besedila doda nov odstavek, ki se glasi:
»Na območju SDZN je varovanje pred onesnaženjem voda naslednje:
(1) Območje SDZN se ne nahaja znotraj varovanega območja – podzemne vode in se ne nahaja v območju varovanih vodnih virov.
(2) Zaradi umeščanja novih stanovanjskih objektov ne bo onesnaženih voda, ki bi jih spuščali v tla (fekalne in meteorne vode se vodijo ločeno v obstoječe kanalizacijsko omrežje).
(3) Projektna rešitev odvajanja in čiščenja padavinskih in komunalnih odpadnih voda mora biti usklajena s predpisi s predmetnega področja (danes: Pravilnik o nalogah, ki se izvajajo v okviru obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode, (Uradni list RS, št. 109/07, 33/08, 28/11 in 88/11); Uredba o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode (Uradni list RS, št. 88/11, 8/12) in Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 47/05, 45/07, 79/09 in 64/12).
(4) Padavinske vode iz utrjenih povoznih površin je potrebno predhodno očistiti na lovilcu olj; padavinske vode s posameznih parcel se vodijo v zbiralnike ter naprej v meteorno kanalizacijo.
(5) Vsi kanali in jaški kanalizacijskega omrežja morajo biti grajeni vodotesno.
(6) V času gradnje je potrebno zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in tako organizacijo na gradbišču, da bo preprečeno onesnaževanje voda, izlitje nevarnih tekočin na prosto ali v zemljo.«.
Za 26. členom se doda nov 26a. člen, ki se glasi:
Varovanje gozdnih površin
Območje SDZN v manjšem delu na jugu in vzhodu meji na gozdni prostor – cona D: druga območja. Predvidene ureditve ne posegajo v gozdni prostor in omogočajo neoviran dostop do gozdnih zemljišč. Gradnja v 20,0 m pasu od gozdnega roba je dopustna pod pogoji Zavoda za gozdove Slovenije.«.
Za 26. členom se doda nov 26b. člen, ki se glasi:
Ohranjanje narave
Območje SDZN se ne nahaja znotraj naravnih vrednot, zavarovanih območij ali območij pomembnih za biotsko raznovrstnost – izdelava naravovarstvenih smernic in izdaja naravovarstvenega mnenja nista potrebni.«.
V 27. členu se na koncu besedila doda nov odstavek, ki se glasi:
»Na območju SDZN ni večjih virov onesnaženja zraka – nova stanovanjska dejavnost ne bo vplivala na prekoračitve dovoljenih vrednosti onesnaževanja zraka.«.
Za 29. členom se doda nov 29a. člen, ki se glasi:
Na območju SDZN so rešitve in ukrepi za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami naslednji:
(1) Na območju SDZN in okolici ni dejavnosti, ki bi povzročila možnost razlitja nevarnih snovi.
(2) Objekti morajo biti projektirani potresno varno, za VIII. stopnjo EMS-98 potresne lestvice, projektni pospešek tal je 0,175 g.
(3) Skladno s predpisi, ki določajo pogoje za gradnjo in vzdrževanje zaklonišč (danes: Uredba o graditvi in vzdrževanju zaklonišč, Uradni list RS, št. 57/96 in 54/15) je pri gradnji objektov potrebno izvesti ojačitev prve plošče tako, da zdrži rušenje objekta nanjo; glede na namembnost objektov gradnja zaklonišč ni potrebna.
(4) Območje urejanja se ne nahaja v erozijskem območju, ni poplavno ogroženo in ni evidentirano kot plazljivo.«.
V 30. členu se na koncu besedila doda nova odstavka, ki se glasita:
»Na območju SDZN so rešitve in ukrepi za varstvo pred požarom naslednji:
(1) Na območju SDZN in okolici ni dejavnosti oziroma tehnoloških postopkov in uporabe požarno nevarnih snovi.
(2) V okviru zaščite pred požarom in z upoštevanjem določil predpisov s področja varstva pred požarom (danes: 22. in 23. člen Zakona o varstvu pred požarom – uradno prečiščeno besedilo Uradni list RS, št. 3/07-UPB, 9/11, 83/12 in 61/17 – GZ) se izvedejo naslednji ukrepi:
– Ukrepi za varen umik ljudi in premoženja: posamezni objekti in ureditve morajo biti zasnovani tako, da je omogočen varen umik iz objektov na urejene površine ob objektih.
– Pri projektiranju posameznih objektov je potrebno zagotoviti ukrepe za omejevanje širjenja ognja ob požaru z upoštevanjem ustrezne požarne ločitve objektov oziroma ustreznih požarno varstvenih lastnosti obložnih materialov, in sicer glede na določene odmike objektov od parcelnih meja oziroma med objekti – skladno s predpisi o požarni varnosti v stavbah (danes: Pravilnik o požarni varnosti v stavbah Uradni list RS, št. 31/04, 10/05, 83/05, 14/07, 12/13 in 61/17 – GZ).
– Neovirani in varni dovozi, dostopi ter delovne površine za intervencijska vozila so zagotovljene v okviru zadostno dimenzioniranih prometnic in manipulativnih površin.
– Zadostne količine požarne vode se zagotovijo z obstoječim in novim hidrantnim omrežjem.
– Pri projektiranju posameznega objekta morajo biti predvideni ukrepi, ki bodo zagotavljali pogoje za pravočasno odkrivanje, obveščanje, omejitev širjenja in učinkovito gašenje požara.
Navedeni ukrepi s področja varstva pred požarom veljajo za območje celotnega zazidalnega načrta Dorc – Brestanica.«.
V 31. členu se na koncu besedila doda nov odstavek, ki se glasi:
»Na območju SDZN je dovoljena fazna izvedba predvidenih gradenj in ureditev, pod pogojem, da posamezna faza predstavlja zaključeno funkcionalno in oblikovno celoto.«.
V 32. členu se na koncu besedila doda novo poglavje c), ki se glasi:
»c) Območje SDZN:
(1) Pri projektiranju in izvajanju SDZN je treba upoštevati vsa določila, navedena v posameznih poglavjih tega odloka ter projektne pogoje, navedene v pridobljenih smernicah in mnenjih.
(2) Za vso škodo, ki nastane zaradi neustrezne ali nekvalitetne izvedbe gradbenih del ali projekta, je odgovoren investitor.«.
V 33. členu se na koncu besedila doda nov odstavek, ki se glasi:
»Na območju SDZN so dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev naslednja:
(1) Dovoljena so odstopanja pri infrastrukturnem urejanju, načinu ogrevanja in parcelaciji, če to pogojujejo usklajevanja z obstoječim stanjem, gre za ustreznejšo tehnologijo izvedbe in tehnično rešitev, v kolikor te spremembe ne spreminjajo vsebinskega koncepta SDZN in so za izvedbo teh odstopanj pridobljena mnenja vseh pristojnih mnenjedajalcev.
(2) Odstopanja ne smejo spreminjati načrtovanega videza območja, poslabšati bivalnih pogojev ter vplivov na okolje in ne smejo biti v nasprotju z javno koristijo oziroma interesi. Spremembe, dovoljene z odstopanji, ne smejo ovirati realizacije SDZN in morajo biti v skladu z zakonskimi in podzakonskimi predpisi, ki se nanašajo na posege v prostor in varovanje okolja.«.
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 3505-17/2017-O502
Krško, dne 25. oktobra 2018
mag. Miran Stanko l.r.
