Na podlagi 273. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17), 61. in 74. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 106/10 – popr. ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 – odl. US, 14/15 – ZUUJFO in 61/17 – ZUreP-2) in 27. člena Statuta Mestne občine Ljubljana (Uradni list RS, št. 24/16 – uradno prečiščeno besedilo) je Mestni svet Mestne občine Ljubljana na 37. seji dne 15. 10. 2018 sprejel
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu 1 AC pentlja – del in 279 Tržaška (Trg MDB – Dolgi most) – del
(vsebina občinskega podrobnega prostorskega načrta)
(1) S tem odlokom se sprejme občinski podrobni prostorski načrt 1 AC pentlja – del in 279 Tržaška (Trg MDB – Dolgi most) – del (v nadaljnjem besedilu: OPPN).
(2) Ta odlok določa:
– območje OPPN,
– vplive in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora,
– arhitekturne, krajinske in oblikovalske rešitve prostorskih ureditev,
– načrt parcelacije,
– etapnost izvedbe prostorske ureditve,
– rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine,
– rešitve in ukrepe za varstvo okolja in naravnih virov ter ohranjanje narave,
– rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom,
– pogoje glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro,
– program opremljanja stavbnih zemljišč,
– dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev,
– druge pogoje in zahteve za izvajanje OPPN.
(prostorske ureditve, ki se urejajo z OPPN)
(1) S tem odlokom je načrtovana gradnja trgovsko-poslovnih in servisnih stavb s pripadajočimi prometnimi in ostalimi ureditvami.
(2) Ta odlok določa prostorsko ureditev območja OPPN, pogoje za gradnjo novih objektov, pogoje za ureditev utrjenih in zelenih površin, pogoje za varovanje okolja in ohranjanje narave ter pogoje za gradnjo prometne, okoljske, energetske in elektronske komunikacijske infrastrukture.
(1) Ta odlok vsebuje tekstualni del (besedilo odloka) in grafični del.
(2) Grafični del odloka obsega naslednje grafične načrte:
1. | Načrt namenske rabe prostora | |
1.1 | Izsek iz Občinskega prostorskega načrta MOL – izvedbeni del (v nadaljnjem besedilu: OPN MOL ID) z mejo območja OPPN | M 1:5000 |
2. | Vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora | |
2.1 | Vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora | M 1:2000 |
3. | Načrt območja z načrtom parcelacije | |
3.1 | Geodetski in katastrski načrt s prikazom območja OPPN | M 1:500 |
3.2 | Načrt obodne parcelacije in parcelacije zemljišč | M 1:500 |
3.3 | Površine, namenjene javnemu dobru | M 1:500 |
4. | Načrt arhitekturnih, krajinskih in oblikovalskih rešitev prostorskih ureditev | |
4.1 | Arhitekturna zazidalna situacija – nivo pritličja | M 1:500 |
4.2 | Značilni prerezi in pogledi | M 1:500 |
4.3.1 | Prometno-tehnična situacija, idejna višinska regulacija in prikaz ureditev, potrebnih za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami | M 1:500 |
4.3.2 | Prometno-tehnična situacija, idejna višinska regulacija in prikaz ureditev, potrebnih za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami – etapa: gradnja plinovoda | M 1:500 |
4.4 | Zbirni načrt komunalnih vodov in naprav | M 1:500 |
Priloge OPPN so:
1. izvleček iz OPN MOL ID,
2. prikaz stanja prostora,
3. strokovne podlage,
4. smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora,
5. obrazložitev in utemeljitev OPPN,
6. program opremljanja stavbnih zemljišč,
7. povzetek za javnost.
OPPN je izdelalo podjetje Ljubljanski urbanistični zavod d.d., Verovškova ulica 64, Ljubljana, pod številko projekta 8118 v avgustu 2018.
(1) Območje OPPN obsega enoti urejanja prostora (v nadaljnjem besedilu: EUP): VI-177 – del in VI-377 – del.
(2) Območje OPPN obsega naslednje parcele in dele parcel v katastrski občini 1723 Vič: 1967/3, 1974/1, 1978, 1979/1, 1980/1, 1983/16, del 1966/1, del 1966/2, del 1967/1, del 1973/5, del 1973/11, del 1974/4, del 1974/5, del 1974/6, del 1974/13, del 1983/3, del 2024/13, del 2024/14, del 2024/34 in del 1974/13.
(3) Površina območja OPPN znaša 1,27 ha.
(4) Območje OPPN je razdeljeno na štiri prostorske enote:
– PE1 – površine, namenjene gradnji trgovskih, poslovnih, storitvenih, garažnih in servisnih stavb,
– PE2 – površine, namenjene gradnji prometnih površin,
– PE3 – površine, namenjene gradnji prometnih površin,
– C1 – površine, namenjene gradnji javnih prometnih površin.
(5) Izven območja OPPN potekajo objekti, vodi in naprave gospodarske javne infrastrukture, ki so potrebni za izvedbo tega OPPN, po naslednjih parcelah v katastrski občini 1723 Vič: 1974/6, 1974/14, 1965/3, 1974/5, 1974/4, 1965/4, 1965/2, 1964/2, 1964/5, 1958/2, 1964/6, 2024/34, 2024/33, 2024/16, 1564/9, 1564/7, 1564/5, 2024/13, 1983/13, 1985/23, 1985/22, 1985/20, 1983/9 in 2425.
(6) Meja območja OPPN in prostorske enote so določene v grafičnih načrtih št. 3.1 »Geodetski in katastrski načrt s prikazom območja OPPN« in št. 3.2 »Načrt obodne parcelacije in parcelacije zemljišč«.
III. VPLIVI IN POVEZAVE S SOSEDNJIMI ENOTAMI UREJANJA PROSTORA
(vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora)
(1) Območje OPPN leži v jugozahodnem delu Ljubljane na Viču ob Tržaški cesti, neposredno ob avtocestnem (AC) priključku Ljubljana zahod in obsega travnik zahodno od opuščenega obračališča linije 6 mestnega avtobusnega prometa ter del Tržaške ceste na severni strani. Na južni strani območje meji na južno avtocesto.
(2) Območje OPPN se priključuje na Tržaško cesto z novim priključkom, ki je predviden na severo-zahodni strani območja. Na priključek se navezuje interna dostopna cesta, ki napaja območje OPPN ter zemljišča na vzhodni strani, izven območja OPPN.
(3) Najbližje obstoječe postajališče linijskega prevoza potnikov je na Tržaški cesti (Dolgi most). Peš dostop in dostop za kolesarje poteka po Tržaški cesti, na kateri so urejene obojestranske kolesarske steze, pločniki in zelenica z drevoredom.
(4) Območje OPPN posega v varovalni pas avtoceste in v območje njene širitve.
(5) Načrtovana okoljska, energetska in elektronska komunikacijska infrastruktura, na katero je treba priključiti načrtovano stavbo, se povezuje z obstoječimi infrastrukturnimi sistemi tudi izven območja OPPN. Za izvedbo nameravane prostorske ureditve je treba izven območja OPPN povezati srednjenapetostno elektroenergetsko kabelsko omrežje in dograditi vodovodno, plinovodno in kanalizacijsko omrežje ter elektronsko komunikacijsko kabelsko kanalizacijo po Tržaški cesti.
(6) Prek območja OPPN poteka kanalizacijski zbiralnik A7 dimenzije 1000 mm, daljnovod DV 2x110 kV RTP Kleče–RTP Vič in elektronsko komunikacijska povezava Telekom Slovenije, na južnem robu območja pa je načrtovan prenosni plinovod R51C Kozarje–Vevče.
(7) Vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora so prikazani v grafičnem načrtu št. 2.1 »Vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora«.
IV. ARHITEKTURNE, KRAJINSKE IN OBLIKOVALSKE REŠITVE PROSTORSKIH UREDITEV
(dopustni objekti in dejavnosti)
(1) V prostorskih enotah PE1 in PE2 so dopustni naslednji objekti in dejavnosti:
– 12203 Druge poslovne stavbe,
– 12301 Trgovske stavbe,
– 12304 Stavbe za storitvene dejavnosti,
– 12510 Industrijske stavbe: samo delavnice, samo za potrebe osnovne dejavnosti objekta,
– 12112 Gostilne, restavracije in točilnice,
– 12420 Garažne stavbe: samo garaže, parkirišča,
– ekološki otok,
– oskrbovalna mesta za vozila na alternativni pogon, od tega samo oskrbovalna mesta za napajanje električnih avtomobilov,
– 21120 Lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste, gozdne ceste in parkirišča.
(2) V prostorski enoti PE3 so dopustni naslednji objekti in dejavnosti:
– 21120 Lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste, gozdne ceste in parkirišča.
(3) V prostorski enoti C1 so dopustni naslednji objekti:
– 21120 Lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste,
– 21110 Državne ceste, glavne ceste in regionalne ceste.
(zazidalna zasnova in zasnova zunanje ureditve)
(1) V območje OPPN je umeščena stavba A.
(2) Prostorska enota PE1:
– stavba A je postavljena vzporedno s Tržaško cesto v smeri vzhod-zahod in je sestavljena iz večih lamel, ki se med seboj stopničasto zamikajo,
– vhodi v stavbo so urejeni na severni, vzhodni in zahodni strani stavbe in nadkriti z nadstreški,
– parkiranje je urejeno v podzemni garaži, delno na terenu na vzhodni in zahodni strani stavbe A,
– dodatna parkirna mesta se lahko uredijo v prvi etaži stavbe A,
– uvoz v podzemno garažo in v nadstropje je na vzhodni strani stavbe A,
– območje se prek dostopne ceste, ki poteka v PE2, priključuje na Tržaško cesto.
(3) Prostorska enota PE2:
– v prostorski enoti poteka dostopna cesta za PE1, ki se priključuje na Tržaško cesto,
– potek dostopne ceste se nadaljuje v PE3 in zagotavlja dostop do sosednjega območja na vzhodni strani OPPN,
– dostopna cesta omogoča tudi dostop za potrebe vzdrževanja in gradnje avtoceste,
– v pasu ob zahodnem delu dostopne ceste so urejene zelene površine.
(4) Prostorska enota PE3:
– v prostorski enoti poteka dostopna cesta za sosednje območje na vzhodni strani OPPN, ki se po dostopni cesti v PE2 priključuje na Tržaško cesto.
(5) Zelene površine so umeščene v zahodnem delu območja v prostorski enoti PE2, na vzhodni in zahodni strani v prostorski enoti PE1, v pasu ob Tržaški cesti v prostorski enoti C1 in na južnem delu območja v PE3. V pasu ob Tržaški cesti je predviden drevored. Na zelenih površinah je predvidena zasaditev visokoraslega drevja in grmičevja.
(6) Višinske razlike v PE1 in PE2 je treba premostiti s travnatimi brežinami in podpornimi zidovi ali škarpami višine do 2,00 m.
(7) Zazidalna zasnova in zunanja ureditev sta določeni v grafičnem načrtu št. 4.1 »Arhitekturna zazidalna situacija – nivo pritličja«.
(pogoji za gradnjo nezahtevnih in enostavnih objektov)
(1) Na celotnem območju OPPN, razen na površinah, namenjenih dovozom, dostopom, intervencijskim potem in prometni infrastrukturi, je dovoljeno postaviti ali urediti naslednje enostavne in nezahtevne objekte:
– majhna stavba, samo: nadstrešek, vetrolov,
– ograja: samo varovalna ograja,
– podporni zid ali škarpa,
– objekti za oglaševanje za lastne potrebe.
(2) Varovalna ograja iz druge alineje prejšnjega odstavka je lahko visoka največ 1,00 m.
(3) Na celotnem območju OPPN, razen na površinah, namenjenih prometni infrastrukturi, dovozom in dostopom, je dovoljeno postaviti tudi kolesarnice.
(4) Na celotnem območju OPPN je dopustna gradnja pomožnih priključkov na objekte gospodarske javne infrastrukture in daljinskega ogrevanja ter pomožnih komunalnih objektov v skladu z določili tega odloka, opredeljenimi v X. poglavju tega odloka, ki ureja pogoje glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo.
(5) Objekti za oglaševanje za lastne potrebe se lahko umeščajo v skladu s področnimi predpisi, ki določajo pogoje za obveščanje in oglaševanje ob državni cesti.
(6) Drugih enostavnih in nezahtevnih objektov ni dopustno graditi oziroma postavljati.
(pogoji za oblikovanje objektov)
(1) Volumni stavb so lahko razgibani v okviru dopustnih toleranc tlorisnih in višinskih gabaritov.
(2) Fasada stavbe mora biti zasnovana s kakovostnimi, trajnimi in sodobnimi materiali. Fasadni plašč mora biti zasnovan po načelih varčne energetske gradnje.
(3) Strehe stavb morajo biti ravne ali z naklonom do 10 stopinj, dopustna je pohodna izvedba. Zaključek strehe je treba izvesti kot element fasade.
(4) Na strehi, ki ima več kot 600,00 m2 neto površine brez svetlobnikov, strojnic, dimnikov, odduhov, izpustov, izhodov na streho in pohodnih teras, ki so dostopne neposredno iz njih, ter drugih objektov na strehi, je treba urediti zeleno streho.
(5) Na fasadah stavb so dopustni oblikovni poudarki in objekti za oglaševanje za lastne potrebe.
(6) Nadstreški morajo biti oblikovani (barva, oblika, materiali) usklajeno z arhitekturo stavbe.
(7) Klimatske naprave na fasadah, izhod na streho in tehnične naprave na strehah morajo biti oblikovno zastrte.
(8) Vsaj 50 % površine podpornega zidu ali škarpe mora biti ozelenjenih.
(pogoji za oblikovanje zunanjih površin)
(1) Faktor zelenih površin (FZP) v območju OPPN je najmanj 20 %.
(2) Na območju OPPN je treba upoštevati naslednje pogoje za ureditev zunanjih površin:
– pešpoti, ploščadi in klančine morajo biti tlakovane, opremljene z mikrourbano opremo in primerno osvetljene,
– ureditev površin ob objektih mora omogočati dostop funkcionalno oviranim ljudem v skladu s predpisi,
– intervencijske poti izven vozišča morajo biti urejene tako, da je po njih mogoča vožnja gasilskih vozil z osno obremenitvijo do 10 ton,
– raščen teren mora biti zasajen z najmanj 15 visokodebelnimi drevesi,
– predpisano zasaditev površin je treba izvajati z drevesi z obsegom debla več kot 18 cm, merjeno na višini 1,00 m od tal po saditvi, in z višino debla več kot 2,20 m, izbor rastlin mora upoštevati rastiščne razmere in varnostno-zdravstvene zahteve,
– v primeru tlakovanja površin ob drevesih je treba zagotoviti ustrezno kakovost in količino tal, dostopnost vode in zračenje tal nad koreninskim sistemom. Odprtina za prehajanje zraka in vode ob drevesu mora biti najmanj 3,00 m2,
– odmik debla obstoječih in predvidenih dreves od podzemnih komunalnih vodov mora biti najmanj 2,00 m,
– v fazi projektne dokumentacije je treba za zunanjo ureditev izdelati načrt krajinske ureditve, ki natančneje določi pozicije dreves, zelenih in tlakovanih površin. Prikaz zunanje ureditve in dreves v grafičnem načrtu št. 4.1 »Arhitekturna zazidalna situacija – nivo pritličja« je informativen.
(3) Kolesarnice morajo biti nadkrite in osvetljene. Omogočiti je treba varen privez koles.
(4) Mikrourbana oprema, kot so klopi in koši za odpadke, mora biti oblikovana enovito za celotno območje OPPN.
(5) Zunanja ureditev je določena v grafičnem načrtu št. 4.1 »Arhitekturna zazidalna situacija – nivo pritličja«.
(1) Zmogljivost prostorske enote PE1:
– površina prostorske enote PE1 | 6.480 m² |
– bruto tlorisna površina (BTP) nad terenom | najmanj 4.070 m² / največ 6.740 m2 |
– BTP pod terenom (od tega BTP servisnih prostorov 2.140 m2) | do 3.070 m2 |
(2) Površina prostorske enote PE2 | 2.467 m² |
(3) Površina prostorske enote PE3 | 762 m² |
(4) Površina prostorske enote C1 | 2.961 m² |
(5) BTP je vsota vseh etažnih površin stavbe nad terenom in pod njim, izračunanih skladno s standardom SIST ISO 9836; izračun BTP vključuje površine pod točkami a), b) in c) v točki 5.1.3.1 navedenega standarda (pri čemer je upoštevana BTP vseh etaž s svetlo višino nad 2,20 m).
(1) Tlorisni gabariti stavbe A so določeni z največjo površino, ki predstavlja tlorisno projekcijo najbolj izpostavljenih delov stavbe nad terenom na parceli, namenjeni gradnji. Največja površina stavbe A je 3370 m².
(2) Tlorisni gabariti stavbe A so določeni v grafičnem načrtu št. 4.1 »Arhitekturna zazidalna situacija – nivo pritličja«.
(višinski gabariti in etažnost)
(1) Etažnost stavbe A je do K+ P + 1.
(2) Višina stavbe A je do + 14,00 m.
(3) Višina stavbe je razdalja med koto terena ob vhodu v pritličje stavbe in najvišjo točko venca stavbe z ravno streho. Pri stavbah z ravno streho je nad dopustno višino stavbe dopustna izvedba dimnikov, odduhov, izpustov, izhodov na streho z nadstrešnicami, tehničnih naprav, strojnih inštalacij, dvigalnih jaškov, ograj in naprav elektronske komunikacijske infrastrukture.
(4) Višinski gabariti stavbe so določeni v grafičnih načrtih št. 4.1 »Arhitekturna zazidalna situacija – nivo pritličja« in št. 4.2 »Značilni prerezi in pogledi«.
(višinske kote terena in pritličja)
(1) Kote zunanje ureditve morajo biti prilagojene kotam dostopnih poti in uvozom na parkirna mesta oziroma v podzemne garaže, kotam raščenega terena na obodu območja in kotam zunanje ureditve na sosednjih zemljiščih. Višinske kote zunanje ureditve ob stavbah je treba pred vhodi prilagajati kotam pritličja.
(2) Kote pritličij stavbe so 297,00 m n. v.
(3) Višinske kote terena in pritličja so določene v grafičnih načrtih št. 4.2 »Značilni prerezi in pogledi« in št. 4.3.1 »Prometno-tehnična situacija, idejna višinska regulacija in prikaz ureditev, potrebnih za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami«.
(1) Območje OPPN je razdeljeno na naslednje parcele, namenjene gradnji:
– parcela C, namenjena gradnji prometnih površin, meri 2.961 m2 in obsega naslednje parcele in dele parcel v katastrski občini 1723 Vič: del 1973/5, del 1974/1, del 1974/4, del 1974/5, del 1974/6, del 1974/13, del 2024/13, del 2024/14 in del 2024/34,
– parceli P1 in P2 sta namenjeni gradnji stavbe A, prometnih površin in zunanji ureditvi in skupaj merita 8.609 m2, od tega:
– parcela P1 meri 6.142 m2 in obsega naslednje parcele in dele parcel v katastrski občini 1723 Vič: 1967/3, del 1966/2, del 1978, del 1979/1, del 1983/16 in del 1974/1,
– parcela P2 meri 2.467 m2 in obsega naslednje parcele in dele parcel v katastrski občini 1723 Vič: del 1974/1, del 1983/16, del 1978, del 1979/1, 1980/1, del 1966/2 in del 1967/3,
– parcela P3, namenjena gradnji prometnih površin, meri 762 m2 in obsega naslednje parcele in dele parcel v katastrski občini 1723 Vič: del 1967/1, del 1966/1, del 1966/2, del 1983/3, del 1973/11 in del 1974/13,
– parcela P4, namenjena ureditvi zelenih površin po ukinitvi obstoječega dovoza z AC priključka vzhodno od območja OPPN, meri 338 m2 in obsega naslednjo parcelo v katastrski občini 1723 Vič: del 1974/13.
(2) Mejne točke parcel so opredeljene po Gauss-Kruegerjevem koordinatnem sistemu in so priloga OPPN.
(3) Parcelacija zemljišč je določena v grafičnem načrtu št. 3.2 »Načrt obodne parcelacije in parcelacije zemljišč«.
(1) Površina, namenjena javnemu dobru, je parcela C, ki obsega naslednje parcele in dele parcel v katastrski občini 1723 Vič: del 1973/5, del 1974/1, del 1974/4, del 1974/5, del 1974/6, del 1974/13, del 2024/13, del 2024/14 in del 2024/34.
(2) Površina parcele C, ki je namenjena javnemu dobru, meri 2.961 m2.
(3) Površina, namenjena javnemu dobru, je določena v grafičnem načrtu št. 3.3 »Površine, namenjene javnemu dobru«.
VI. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE
(1) Dopustni posegi v območju OPPN se lahko izvajajo etapno. Prva etapa obsega posege v C1 za ureditev križišča s Tržaško cesto ter gospodarsko javno infrastrukturo na območju ureditve tega križišča.
(2) Druga etapa, ki se jo lahko začne izvajati najprej hkrati s prvo etapo, obsega gradnjo stavbe A s pripadajočimi ureditvami v P1 in P2, prestavitev obstoječega kanalizacijskega zbiralnika in elektronsko komunikacijskega omrežja, ki poteka prek P1 in P2, ter vso preostalo gospodarsko javno infrastrukturo.
(3) Tretja etapa obsega izgradnjo dostopne ceste v P3, ki mora biti izvedena pred ukinitvijo obstoječega dovoza z AC priključka in izvoza na Tržaško cesto, kot dostop do površin vzhodno od območja OPPN.
(4) Za čas gradnje prenosnega plinovoda se dostop do prostorske enote PE1 in do površin vzhodno od območja OPPN uredi skladno z določili desetega odstavka 32. člena tega odloka.
VII. REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE
(celostno ohranjanje kulturne dediščine)
(1) Na obravnavanem območju ni objektov ali območij kulturne dediščine.
(2) Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja/lastnika zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju arheološke ostaline zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke. V primeru odkritja arheoloških ostalin, ki jim grozi nevarnost poškodovanja ali uničenja, lahko pristojni organ to zemljišče z izdajo odločbe določi za arheološko najdišče, dokler se ne opravijo raziskave arheoloških ostalin oziroma se ne omeji ali prepove gospodarska in druga raba zemljišča, ki ogroža obstoj arheološke ostaline.
VIII. REŠITVE IN UKREPI ZA VARSTVO OKOLJA IN NARAVNIH VIROV TER OHRANJANJE NARAVE
Na obravnavanem območju ni naravnih vrednot, zavarovanih območij ali območij, pomembnih za biotsko raznovrstnost.
(varstvo vode in podzemne vode)
(1) Načrtovana gradnja se nahaja na širšem vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnika Ljubljanskega barja in okolice Ljubljane (VVO III). Pri načrtovanju je treba dosledno upoštevati vse omejitve in pogoje Uredbe o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Ljubljanskega barja in okolice Ljubljane (Uradni list RS, št. 115/07, 9/08 – popr., 65/12 in 93/13).
(2) lzkope, objekte ali naprave v širšem vodovarstvenem območju je treba graditi nad srednjo gladino podzemne vode, povprečje zadnjih 10 let. Izjemoma je dopustna gradnja, če se transmisivnost vodonosnika na mestu gradnje ne zmanjša za več kot 10 odstotkov. Če je med gradnjo ali obratovanjem treba drenirati ali črpati podzemno vodo, je za to treba pridobiti vodno soglasje.
(3) Prepovedano je odvajati neočiščeno odpadno vodo neposredno v površinske vode ali neposredno ali posredno v podzemne vode.
(4) Gradnja iztoka ali iztočnega objekta za odvajanje padavinske odpadne vode s streh objekta, če gre za posredno odvajanje v podzemne vode v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo, je na VVO III možna, če je dno ponikovalnice najmanj 1,00 m nad najvišjo gladino podzemne vode.
(5) Gradnja iztoka ali iztočnega objekta za odvajanje padavinske odpadne vode, če gre za posredno odvajanje v podzemne vode v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo, je na VVO III možna, če je zagotovljena obdelava vode v lovilniku olj. Dno ponikovalnice mora biti najmanj 1,00 m nad najvišjo gladino podzemne vode.
(6) Gradnja iztoka ali iztočnega objekta za odvajanje padavinske odpadne vode, če gre za neposredno odvajanje v površinsko vodo v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo, je možno, če je cevovod, po katerem se očiščena odpadna voda odvaja v vodotok, izveden tako, da je preprečeno ponikanje v podzemno vodo ali zajetje.
(7) Vse odpadne vode morajo biti obvezno priključene na javni kanalizacijski sistem.
(8) Gradnja tesnilnih zaves je na notranjih območjih dopustna, če so v projektnih rešitvah iz projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja načrtovani zaščitni ukrepi, za katere iz rezultatov analize tveganja za onesnaženje sledi, da je tveganje za onesnaženje zaradi te gradnje sprejemljivo, k rešitvam za gradnjo objekta in za izvedbo zaščitnih ukrepov pa je izdano vodno soglasje.
(9) Vse padavinske vode z javnih cest morajo biti speljane in očiščene na način kot to predvideva Uredba o emisiji snovi pri odvajanju padavinske vode z javnih cest (Uradni list RS, št. 47/05).
(10) Odvajanje padavinske odpadne vode iz območja OPPN je treba urediti tako, da ne bo poslabšano stanje na poplavno ogroženih območjih ob Malem Grabnu. Na območju parcele P1 je treba zagotoviti začasno zadrževanje vseh odpadnih padavinskih vod.
(11) Vsa odpadna komunalna in padavinska voda se odvaja v javno kanalizacijsko omrežje za komunalno in padavinsko odpadno vodo pod pogoji iz 38. člena tega odloka. Vse prometne, manipulativne in intervencijske površine in površine mirujočega prometa (npr. parkirišča) morajo biti utrjene, odvodnjavanje odpadnih voda (npr. ponikovalnica za padavinsko odpadno vodo) s teh površin mora biti urejeno preko zadrževalnikov, usedalnikov, lovilnikov olj.
(12) Vsi posegi v prostor morajo biti načrtovani tako, da se ne poslabšuje stanja voda, da se omogoča varstvo pred škodljivim delovanjem voda, da se zagotavlja ohranjanje naravnih procesov, naravnega ravnovesja vodnih in obvodnih ekosistemov ter varstvo naravnih vrednot in območij, varovanih po predpisih o ohranjanju narave, kar mora biti v projektni dokumentaciji ustrezno prikazano in utemeljeno.
(13) Prostori in mesta, kjer se bodo pretakale, skladiščile, uporabljale nevarne snovi, njihova embalaža in ostanki, vključno z začasnim skladiščenjem nevarnih odpadkov (npr. motorna goriva, olja in maziva) morajo biti urejeni kot lovilna skleda, brez odtokov, neprepustna za vodo, odporna na vse snovi, ki se v njej nahajajo, dovolj velika, da zajamejo vso morebiti razlito ali razsuto količino snovi. V enakem smislu je treba zagotoviti tudi zajem požarnih voda, kadar obstaja kakršna koli verjetnost onesnaženja površinskih in podzemnih voda ter tal z onesnaženimi požarnimi vodami, zlasti z nevarnimi snovmi.
(14) Za posege na varstvenih in ogroženih območjih in za odvajanje odpadnih voda je potrebno pridobiti pogoje oziroma soglasje Direkcije RS za vode skladno z Zakonom o vodah.
(1) Prezračevanje podzemnih garaž se izvede z odvodnimi kanali za odvod dima in toplote z izpustom nad teren.
(2) Odvod zraka iz sanitarnih prostorov je treba speljati nad strehe objektov.
(3) Vsi izpusti snovi v zrak (ogrevanje, prezračevanje) morajo biti opremljeni z ustreznimi filtri v skladu z zakonskimi zahtevami.
(4) Poraba organskih topil v proizvodih za ličenje vozil (barve, laki) ne sme presegati letne porabe 250 kg. Proizvodi, ki se bodo uporabljali v lakirnici, morajo ustrezati Uredbi o najvišjih vsebnostih hlapnih organskih spojin v določenih barvah in lakih ter proizvodih za ličenje vozil (Uradni list RS, št. 93/10). Za lakirnico je treba izvajati prve meritve in monitoring emisij snovi v zrak.
(5) V času gradnje je treba preprečiti nekontrolirano prašenje.
(1) Prostorske enote PE1, PE2 in PE3 so opredeljene kot območje III. stopnje varstva pred hrupom. Prostorska enota C1 je v skladu z OPN MOL ID opredeljena kot območje IV. stopnje varstva pred hrupom.
(2) Za stavbo A, kjer je dovoljena mejna raven hrupa presežena zaradi cestnega prometa, je treba izdelati elaborat zaščite pred hrupom v stavbah in zagotoviti ustrezno zvočno izolativnost fasadnih elementov skladno z veljavnimi predpisi. Fasade predvidenega objekta, ki bodo orientirane proti bližnjim obstoječim stanovanjskim objektom in bi lahko delovale kot odbojne površine za hrup, morajo biti izvedene v zvočno absorpcijski izvedbi.
(3) Pred začetkom urejanja območja OPPN je treba izdelati načrt izvajanja del, ki mora biti pripravljen tako, da je ob njegovem izvajanju začasna obremenitev s hrupom na dopustni ravni.
(odstranjevanje odpadkov)
(1) Zbirno mesto komunalnih odpadkov v PE1 se uredi v stavbi A, prevzemno mesto pa ob stavbi.
(2) Zbirna in prevzemna mesta morajo biti urejena v skladu s predpisi, ki urejajo zbiranje in prevoz komunalnih odpadkov.
(3) Zbirna mesta morajo biti ograjena in opremljena s tekočo vodo, lahko so pokrita z nadstrešnico. Višinske razlike na poteh med prevzemnim mestom in cesto, kjer ustavlja komunalno vozilo, morajo biti premoščene s klančinami v blagem naklonu.
(4) Za ravnanje z odpadki, ki bodo nastali v času gradnje, je treba v postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja izdelati načrt gospodarjenja z gradbenimi odpadki.
(varstvo pred elektromagnetnim sevanjem)
(1) Prek območja OPPN poteka obstoječi nadzemni elektroenergetski vod DV 2x110 kV RTP Kleče–RTP Vič, zato je treba za posege v njegovem varovalnem pasu upoštevati določila predpisov o pogojih in omejitvah gradenj, uporabe objektov ter opravljanja dejavnosti v območju varovalnega pasu elektroenergetskih omrežij.
(2) Za vse vrste gradenj (novogradnje, nadzidave, dozidave) in za spremembe namembnosti, ki posegajo v varovalne pasove obstoječih elektroenergetskih vodov, objektov in naprav ter elektronskih komunikacijskih oddajnih sistemov, je treba pridobiti dokazilo pooblaščene organizacije, da niso prekoračene mejne vrednosti dopustnih vrednosti elektromagnetnega sevanja v skladu s predpisi s področja elektromagnetnega sevanja v okolju.
(1) Postavitev in jakost svetilk pri osvetljevanju objektov in zunanjih površin morata biti v skladu s predpisi o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja.
(2) Prepovedana je uporaba svetlobnih snopov kakršne koli vrste ali oblike, mirujočih ali premikajočih, če so usmerjeni proti nebu ali površinam, ki bi jih lahko odbijale proti nebu.
(3) Interna osvetlitev zunanjih površin ob stavbah in skupnih površin v območju OPPN mora biti zadostna, enakomerna in nebleščeča.
IX. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM
(1) Območje se uvrsti v razred preostale poplavne nevarnosti (znotraj dosega poplave Q500), le v skrajnem severovzhodnem robu se majhen del uvrsti v razred majhne poplavne nevarnosti (znotraj dosega poplave Q500). V skladu z veljavno zakonodajo je gradnja načrtovanih objektov v razredu preostale poplavne nevarnosti dopustna.
(2) Pri nadaljnjih fazah načrtovanja je treba dosledno upoštevati vse omilitvene ukrepe za zmanjšanje poplavne ogroženosti in usmeritve, ki jih predpisuje Hidrološko hidravlična presoja za območje OPPN 1 AC pentlja – del in 279 Tržaška – del, IZVO-R, projektiranje in inženiring d.o.o., št. naloge: J88/17, 2018.
(3) Višinska kota pritličja načrtovane stavbe mora biti vsaj 0,50 m nad izračunano koto poplave Q100 v najbližji točki, ki je znotraj dosega poplave, to je 295.90 m n. m.
(1) Območje OPPN se nahaja v območju potresne mikrorajonizacije 0,635 pospeška tal (g) s povratno dobo 475 let. Pri projektiranju stavb je treba predvideti ustrezne ukrepe za potresno varnost.
(2) Stavbe morajo biti grajene potresno odporno v skladu z veljavnimi predpisi glede na cono potresne nevarnosti, geološko sestavo in namembnostjo objekta.
(3) Pri načrtovanju novogradenj je treba predvideti ojačitev prve plošče nad kletjo tako, da zadrži rušenje objektov nanjo.
(ukrepi za varstvo pred požarom)
(1) Za zaščito pred požarom je treba zagotoviti:
– pogoje za varen umik ljudi,
– ustrezne odmike med objekti oziroma ustrezno požarno ločitev objektov,
– prometne in delovne površine za intervencijska vozila,
– vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje.
(2) Do objektov morajo biti izvedeni dostopi in površine za delovanje intervencijskih vozil v skladu z veljavnimi standardi.
(3) Poti, zelenice in druge površine morajo biti v območju, kjer je predvidena pot za intervencijska vozila, utrjene na osni pritisk 10 ton. V območju intervencijskih poti ne sme biti grajenih ali drugih nepremičnih ovir. Intervencijske poti morajo biti projektirane skladno z veljavnimi standardi. Intervencijske poti so podrobno določene v 35. členu tega odloka.
(4) Delovne površine za intervencijska vozila so načrtovane na dostopni poti, ki poteka po obodu območja OPPN. Dimenzije delovnih površin morajo biti v skladu z veljavnimi standardi.
(5) Voda za gašenje je predvidena z zunanjim hidrantnim omrežjem na Tržaški cesti.
(6) Ureditve v zvezi z varstvom pred požarom so določene v grafičnem načrtu št. 4.3.1 »Prometno-tehnična situacija, idejna višinska regulacija in prikaz ureditev, potrebnih za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami«.
X. POGOJI GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO
(pogoji za prometno urejanje)
(1) Vse prometne površine morajo biti asfaltirane in omejene z betonskim ali kamnitim robnikom.
(2) Zavijalni loki priključka na javne ceste so sestavljeni iz treh krožnih lokov v razmerju R1:R2:R3 = 2:1:3. Najmanjši notranji radij robnika (R2) ob priključevanju na javne ceste je 9,00 m. V primeru enotnega radija priključevanja je najmanjši radij 15,00 m.
(3) Na mestih predvidenih prehodov za pešce in kolesarje morajo biti urejeni nivojski prehodi za funkcionalno ovirane ljudi. Prehodi za pešce in kolesarje ob Tržaški cesti se uredijo brez višinskih skokov in s klančinami v dolžini minimalno 3,00 m.
(4) Na mestih predvidenih prehodov ter dovozov gasilskih in komunalnih vozil morajo biti robniki prirezani ali urejene klančine.
(5) Parkiranje na zelenicah, površinah za pešce in kolesarskih poteh mora biti onemogočeno z ureditvami ob vozišču, kot so robniki, konfini in podobno.
(6) Največji vzdolžni naklon poti, namenjenih invalidom, ne sme presegati 5 %.
(7) Prometne ureditve so določene v grafičnem načrtu št. 4.3.1 »Prometno-tehnična situacija, idejna višinska regulacija in prikaz ureditev, potrebnih za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami«.
(8) Za načrtovano prometno ureditev je treba izdelati ustrezno dokumentacijo ter si nanjo pridobiti pogoje oziroma soglasje Direkcije RS za infrastrukturo, skladno z Zakonom o cestah in po postopku kot ga predpisuje Pravilnik za izvedbo investicijskih vzdrževalnih del in vzdrževalnih del v javno korist na javnih cestah (Uradni list RS, št. 7/12).
(9) V 40-metrskem varovalnem pasu avtoceste od roba cestnega sveta je vse posege možno izvajati le po predhodnem soglasju DARS d.d.
(10) Pred kakršnokoli pozidavo oziroma gradnjo znotraj območja OPPN mora biti izvedena vsa infrastruktura v območju Tržaške ceste, potrebna za navezavo na državno cesto in morebitno infrastrukturo v njej.
(ureditev cest in priključevanje na javne ceste)
(1) Območje OPPN se na javno cesto – Tržaška cesta – priključuje prek novega skupnega priključka. Priključek se umesti med obstoječi križišči na Tržaški cesti.
(2) Na Tržaški cesti je za potrebe novega priključka treba zagotoviti pas za leve zavijalce v dolžini najmanj 30,00 m. Širitev zaradi dodatnega pasu za leve zavijalce se izvede v smeri območja OPPN.
(3) Priključevanje območja OPPN na Tržaško cesto mora biti semaforizirano. Minimalni priključni radij mora omogočati prevoznost velikih tovornih vozil – vlačilcev. Dimenzioniranje priključnih radijev mora biti skladno z drugim odstavkom prejšnjega člena.
(4) Semaforizacijo priključka je treba uskladiti s semaforskim programom sosednjih križišč.
(5) Začasno je za potrebe dostopa do prostorske enote PE1 dopustna ureditev priključevanja na Tržaško cesto z manjšimi zavijalnimi radiji, ki še omogočajo prevoznost tovornih vozil.
(6) Vodenje kolesarjev in pešcev prek priključka je treba urediti brez višinskih skokov in z izvedbo klančin v dolžini najmanj 3,00 m.
(7) Ureditev notranjih cest mora znotraj prostorskih enot PE1, PE2 in PE3 zagotavljati prevoznost tovornih vozil in manevrske površine.
(8) Dostop do površin vzhodno od območja OPPN je treba zagotoviti prek prostorske enote PE2, PE3 in skupnega priključka na Tržaško cesto.
(9) Tipski prečni profil v območju novega priključka:
a) v prostorski enoti C1 od severa proti jugu:
– hodnik za pešce | 2,00 m |
– kolesarska steza | 2,00 m |
– vozni pas | 3,25 m |
– vozni pas | 3,25 m |
– pas za leve zavijalce | 3,25 m |
– vozni pas | 3,25 m |
– vozni pas | 3,25 m |
– zelenica (vzhodno od priključka) | 2,50–2,80 m |
– kolesarska steza | 2,00 m |
– hodnik za pešce | 2,00 m |
b) v prostorski enoti PE2: | |
– vozni pas | 3,00 m |
– vozni pas | 3,00 m |
c) v prostorski enoti PE3: | |
– vozni pas | 3,00 m |
– vozni pas | 3,00 m. |
(10) Če načrtovani prenosni plinovod R51C iz petega odstavka 39. člena tega odloka ne bo zgrajen pred dokončanjem ureditev iz tega OPPN, se za čas gradnje prenosnega plinovoda dostop do prostorske enote PE1 uredi od križišča s Tržaško cesto neposredno severno in vzhodno od stavbe A. Dostop do površin vzhodno od območja OPPN se uredi preko začasnega dovoza na severovzhodnem delu PE1. Zemljišča v prostorski enoti PE2 in PE3 se za čas gradnje nameni gradnji prenosnega plinovoda.
(11) Če načrtovana širitev avtoceste iz 7. člena tega odloka ne bo zgrajena pred dokončanjem ureditev iz tega OPPN, se za čas gradnje avtoceste dostop do prostorske enote PE1 uredi od križišča s Tržaško cesto neposredno severno in vzhodno od stavbe A. Dostop do površin vzhodno od območja OPPN se uredi preko začasnega dovoza na severovzhodnem delu PE1. Zemljišča v prostorskih enotah PE2 in PE3 se namenijo tudi za potrebe vzdrževanja in gradnje avtoceste.
(12) Prometne ureditve v času gradnje prenosnega plinovoda R51C so določene v grafičnem načrtu št. 4.3.2 »Prometno-tehnična situacija, idejna višinska regulacija in prikaz ureditev, potrebnih za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami – etapa: gradnja plinovoda«.
(1) Mirujoči promet je v območju prostorske enote PE1 urejen v podzemni garaži, v prvi etaži in delno na terenu na vzhodni in zahodni strani stavbe A. Dostop do parkirnih površin je treba urediti prek prostorske enote PE2.
(2) Minimalno število parkirnih mest je treba izračunati glede na BTP objekta ali dela objekta glede na namembnost.
(3) Za potrebe stavb v območju OPPN je treba zagotoviti parkirna mesta (v tabeli: PM) ob upoštevanju naslednjih kriterijev:
Namembnost objektov | Število PM za motorni promet | Število PM za kolesarski promet |
12203 Druge poslovne stavbe (mešani poslovni programi) | 1 PM/120,00 m2 BTP objekta, od tega 10 % PM za obiskovalce | 1 PM/280 m2 BTP objekta |
12202 Stavbe bank, pošt, zavarovalnic, ki poslujejo s strankami | 1 PM/120,00 m2 BTP objekta, od tega najmanj 40 % PM za obiskovalce | 1 PM/140 m2 BTP objekta |
12301 Trgovske stavbe (trgovina z neprehrambnimi izdelki) | 1 PM/140,00 m2 BTP objekta, od tega najmanj 75 % PM za obiskovalce | 1 PM/280 m2 BTP objekta |
12304 Stavbe za storitvene dejavnosti do 200,00 m2 BTP | PM ni treba zagotavljati | PM ni treba zagotavljati |
12304 Stavbe za storitvene dejavnosti nad 200,00 m2 BTP | 1 PM/50,00 m2 BTP objekta, od tega najmanj 75 % PM za obiskovalce, ne manj kot 2 PM za obiskovalce na lokal | 1 PM/140,00 m2 BTP objekta |
12510 Industrijske stavbe (delavnice za servis motornih vozil) | 2 PM/popravljalno mesto | 1 PM/2 popravljalni mesti |
(4) V BTP objekta se pri izračunu parkirnih mest ne upoštevajo BTP, namenjeni servisnim prostorom objekta (garaže, kolesarnice in prostori za inštalacije).
(5) Parkirna mesta za avtomobile, kolesa in za druga enosledna vozila iz tega člena se v izračunu zaokrožijo navzgor.
(6) Od števila parkirnih mest za osebna motorna vozila je treba zagotoviti dodatnih 5 % parkirnih mest za druga enosledna vozila. To določilo se upošteva, če je v objektu na podlagi izračuna iz preglednice iz tretjega odstavka tega člena treba zagotoviti več kot 20 parkirnih mest.
(7) Del parkirnih mest mora biti namenjen gibalno oviranim osebam, skladno s predpisi s področja zagotavljanja neoviranega dostopa gibalno oviranim osebam. Parkirna mesta za gibalno ovirane osebe morajo biti umeščena v bližino vstopov v stavbe, dvigal in ob ostalih komunikacijskih površinah.
(8) Nove parkirne površine na nivoju terena, ki so večje od 10 parkirnih mest, je treba ozeleniti. Zasaditi je treba vsaj eno drevo na 4 parkirna mesta. Drevesa morajo biti po parkirišču razporejena čim bolj enakomerno.
(9) Na vsakih 100 parkirnih mest je treba zagotoviti vsaj 1 parkirno mesto s polnilnico za električna vozila.
(10) Prek zunanjih parkirnih mest ne sme biti urejeno zbiranje in odvoz komunalnih odpadkov. Objekti za zbiranje odpadkov morajo biti umeščeni tako, da dostop do njih ne poteka prek parkirnih prostorov (lahko pa so na ali ob parkirišču).
(11) Oblikovanje parkirnih prostorov mora omogočati parkiranje osebnih vozil. Dimenzije običajnega parkirnega mesta morajo biti vsaj širine 2,50 m in dolžine 5,00 m. Dimenzija običajnega parkirnega mesta za gibalno ovirano osebo pa mora biti vsaj širine 3,50 m in dolžine 5,00 m. Dimenzije parkirnih mest za električna vozila ustrezajo parkirnim mestom za osebna vozila.
(12) Dostop do podzemne garaže in prve etaže je treba urediti prek uvozno-izvoznih ramp, ki morajo omogočati normalno prevoznost za osebna vozila.
(peš in kolesarski promet)
(1) V območju OPPN so ločene prometne površine za peš in kolesarski promet predvidene v prostorski enoti C1. Drugje se uredi vodenje pešcev in kolesarjev v mešanem profilu skupaj z motornim prometom.
(2) Dostop pešcev in kolesarjev do območja OPPN se zagotovi v sklopu ureditve Tržaške ceste. Vse notranje poti morajo poleg peš in kolesarskega prometa omogočati tudi dostop intervencijskim in dostavnim vozilom za potrebe oskrbe objektov.
(3) Kolesarske in peš površine v sklopu Tržaške ceste se uredi skladno z obstoječo ureditvijo.
(4) V sklopu novega priključka se prehoda za pešce in kolesarje prek Tržaške ceste ne uredi. Za prehajanje Tržaške ceste se koristi obstoječe peš in kolesarske prehode v obstoječih robnih križiščih.
(intervencijske poti in površine)
(1) Intervencijska, dostavna in komunalna vozila uporabljajo obodne ceste, priključek in interne površine, namenjene motornemu prometu.
(2) Na intervencijskih poteh je treba zagotoviti krožno vožnjo.
(3) Priključevanje (zavijalni radij, širina) na javno prometno omrežje in interne prometne površine morajo omogočati neovirano vožnjo intervencijskim, dostavnim in komunalnim vozilom.
(splošni pogoji za urejanje okoljske, energetske in elektronske komunikacijske infrastrukture)
(1) Splošni pogoji za potek ter gradnjo okoljske, energetske in elektronske komunikacijske infrastrukture v območju OPPN so:
– načrtovane stavbe morajo biti priključene na obstoječe in načrtovano vodovodno, kanalizacijsko, plinovodno in elektroenergetsko omrežje. Poleg tega so načrtovane stavbe lahko priključene še na elektronsko komunikacijska omrežja. Priključitev je treba izvesti po pogojih posameznih upravljavcev posamezne infrastrukture,
– praviloma morajo vsi primarni in sekundarni vodi potekati v javnih (prometnih in intervencijskih) površinah oziroma površinah v javni rabi tako, da je omogočeno njihovo vzdrževanje,
– kadar potek v javnih površinah ni mogoč, mora lastnik prizadetega zemljišča omogočiti izvedbo in vzdrževanje javnih vodov na svojem zemljišču, upravljavec posameznega voda pa mora za to od lastnika pridobiti služnost,
– trase okoljskih, energetskih in elektronskih komunikacijskih vodov, objektov in naprav morajo biti medsebojno usklajene z upoštevanjem zadostnih medsebojnih odmikov in odmikov od ostalih naravnih ali grajenih struktur,
– gradnja okoljske, energetske in elektronske komunikacijske infrastrukture mora potekati usklajeno,
– dopustne so naknadne in usklajene spremembe tras posameznih komunalnih vodov, objektov in naprav ter priključkov zaradi ustreznejše oskrbe in racionalnejše izrabe prostora,
– dopustne so delne in začasne ureditve, ki morajo biti skladne s programi upravljavcev vodov okoljske, energetske in elektronske komunikacijske infrastrukture in morajo biti izvedene tako, da jih bo mogoče vključiti v končno etapo ureditve posameznega voda po izdelanih idejnih rešitvah za območje OPPN,
– obstoječo okoljsko, energetsko in elektronsko komunikacijsko infrastrukturo v območju OPPN je dopustno zaščititi, rekonstruirati, prestavljati, dograjevati in ji povečevati zmogljivosti v skladu s prostorskimi in okoljskimi možnostmi ter ob upoštevanju veljavnih predpisov in pod pogojem, da so posegi v soglasju z njihovimi upravljavci,
– kadar izvajalec del pri izvajanju del opazi neznano okoljsko, energetsko ali elektronsko komunikacijsko infrastrukturo, mora takoj ustaviti dela ter o tem obvestiti upravljavce posameznih vodov,
– pri projektiranju stavb v območju OPPN je treba upoštevati predpise, ki urejajo učinkovito rabo energije in varstvo pred elektromagnetnim sevanjem.
(2) Ureditev okoljske, energetske in elektronske komunikacijske infrastrukture je določena v grafičnem načrtu št. 4.4 »Zbirni načrt komunalnih vodov in naprav«.
(1) Stavbo na območju OPPN je treba za oskrbo s pitno, sanitarno in požarno vodo priključiti na centralni vodovodni sistem Ljubljane.
(2) Na območju OPPN je treba zgraditi nov javni vodovod po Tržaški cesti, dimenzije 100 mm, ki se navezuje na obstoječe vodovodno omrežje v jugovzhodnem delu križišča Tržaške ceste in avtocestnega priključka Ljubljana zahod. Odsek vodovoda, ki poteka prek avtocestnega priključka Ljubljana zahod, se izvede s tehnologijo brez izkopa.
(3) Stavbo na območju OPPN je treba priključiti na načrtovani vodovod po Tržaški cesti.
(4) Pri projektiranju vodovoda na obravnavanem območju je treba upoštevati projektno nalogo Gradnja vodovoda in kanalizacije za območje OPPN 1 AC pentlja – del in 279 Tržaška – del, JP Vodovod-Kanalizacija d.o.o., št. 2768V, februar 2018.
(5) Pri načrtovanju, gradnji ter obratovanju in vzdrževanju vodovodov je treba upoštevati vsa določila, ki jih vsebujejo veljavni predpisi, ki urejajo oskrbo s pitno vodo, ter interni dokument JP Vodovod-Kanalizacija d.o.o.: Tehnična navodila za vodovod.
(6) Pred priključitvijo na javno vodovodno omrežje je treba zaprositi upravljavca javnega vodovoda za soglasje k priključitvi objekta in predložiti izvedbeno dokumentacijo.
(1) Komunalno odpadno vodo z območja OPPN je treba prek centralnega kanalizacijskega sistema Ljubljane odvajati na centralno čistilno napravo v Zalogu. Na širšem območju OPPN je kanalizacijsko omrežje zgrajeno v ločenem sistemu.
(2) Kanalizacijski zbiralnik A7 dimenzije 1000 mm je treba prestaviti ob severni del območja OPPN. Prestavljeni kanalizacijski zbiralnik se nadomesti s kanalom dimenzije 600 mm. V sklopu projekta št. 3375 K z naslovom »Gradnja kanalizacije na območju Kozarij in Dolgega mostu« je predvidena prestavitev zbiralnika A7 od območja Malega Grabna do območja OPPN severno od Tržaške ceste z navezavo na obstoječo traso zbiralnika na območju OPPN.
(3) Komunalne odpadne vode iz stavbe na območju OPPN je treba priključiti na prestavljeni kanalizacijski zbiralnik A7.
(4) Teren ne omogoča ponikanja padavinske odpadne vode, obstoječe kanalizacijsko omrežje za padavinsko odpadno vodo pa ne omogoča takojšnjega neposrednega odtoka padavinske vode, zato je treba odvod padavinske odpadne vode iz streh ter utrjenih povoznih in nepovoznih površin urediti interne zadrževalnike padavinskih voda v prostorskih enotah PE1 in PE2, vendar v prostorski enoti PE2 ne smejo onemogočati gradnje prenosnega plinovoda R51C Kozarje – Vevče. Z območja OPPN je v kanal za odvod padavinske vode dopustno odvajati le maksimalno dovoljeno količino padavinske vode z zakasnitvijo odtoka oziroma skladno z rešitvami in pogoji v hidravlično-hidrološki študiji (Hidrološko hidravlična presoja vodnega režima za območje OPPN 1 AC pentlja-del in 279 Tržaška-del, IZVO-R d.o.o.), v projektu KZ 5955/A (projekt črpališča padavinske vode v podvozu nove ceste Pot Rdečega križa), kjer je je bil izdelan tudi hidravlični izračun prevodnosti obstoječega kanala DN 800 v Tržaški cesti vzhodno od območja OPPN ter v projektu za zagotavljanje poplavne varnosti jugozahodnega dela Ljubljane in naselij v občini Dobrova Polhov Gradec (IZVO-R d.o.o.).
(5) Ob južnem robu Tržaške ceste je treba zgraditi nov javni kanal za padavinsko odpadno vodo, ki se navezuje na obstoječe kanalizacijsko omrežje za padavinsko odpadno vodo dimenzije 800 mm v jugozahodnem delu križišča Tržaške ceste in avtocestnega priključka Ljubljana – zahod.
(6) Pri projektiranju kanalizacije in internih sistemov za zadrževanje padavinske odpadne vode na obravnavanem območju je treba upoštevati projektno nalogo Gradnja vodovoda in kanalizacije za območje OPPN 1 AC pentlja – del in 279 Tržaška – del, JP Vodovod-Kanalizacija d.o.o., št. 3406K, februar 2018.
(7) Pri načrtovanju, gradnji ter obratovanju in vzdrževanju kanalizacije morajo biti upoštevana vsa določila, ki jih vsebujejo veljavni predpisi in pravilniki, ki urejajo odvajanje odpadnih komunalnih in padavinskih voda, ter interni dokument JP Vodovod-Kanalizacija d.o.o.: Tehnična navodila za kanalizacijo.
(8) Pred priključitvijo posameznih stavb na javno kanalizacijsko omrežje je treba zaprositi upravljavca javne kanalizacije za soglasje za priključitev posameznih objektov in predložiti izvedbeno dokumentacijo.
(9) Priključevanje objekta je možno z direktnim priključkom samo za odtoke s pritličij in nadstropij. Odtok iz kleti je možen prek črpališč.
(1) Stavba na območju OPPN se za potrebe ogrevanja, pripravo sanitarne tople vode in tehnologije priključi na distribucijsko omrežje zemeljskega plina – nizkotlačno distribucijsko plinovodno omrežje z delovnim tlakom 50–100 mbar.
(2) Glavni distribucijski plinovod N31227, prek katerega se bo vršila oskrba stavbe na območju OPPN, se nahaja na severovzhodnem delu križišču Tržaške ceste in avtocestnega priključka Ljubljana – zahod oziroma Poti Rdečega križa.
(3) Za priključitev stavb na sistem zemeljskega plina se v sklopu komunalnega opremljanja stavbnih zemljišč od obstoječega glavnega plinovoda N 31227 prek križišča in po južnem robu Tržaške ceste do območja OPPN izvede nov javni plinovod dimenzije 150 mm. Stavbo A se na načrtovani plinovod priključi s priključnim plinovodom, ki se zaključi z glavno plinsko zaporno pipo v omarici na fasadi. Plinovodno omrežje, ki se bo gradilo do območja OPPN v okviru oskrbe z zemeljskim plinom, mora investitor predati v upravljanje sistemskemu operaterju distribucijskega plinovodnega omrežja Javnemu podjetju Energetika Ljubljana d.o.o.
(4) Priključni plinovodi in notranje napeljave morajo biti izvedeni v skladu s Sistemskimi obratovalnimi navodili za distribucijsko omrežje zemeljskega plina za geografska območja Mestne občine Ljubljana, Občine Brezovica, Občine Dobrova - Polhov Gradec, Občine Dol pri Ljubljani, Občine Ig, Občine Medvode, Občine Škofljica in Občine Log - Dragomer (Uradni list RS, št. 68/11), Pravilnikom o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z največjim delovnim tlakom do vključno 16 barov (Uradni list RS, št. 26/02, 54/02 in 17/14 – EZ-1),Tehničnimi zahtevami za graditev glavnih in priključnih plinovodov ter notranjih plinskih napeljav (Javno podjetje Energetika Ljubljana d.o.o.) in Odlokom o prioritetni uporabi energentov za ogrevanje na območju Mestne občine Ljubljana (Uradni list RS, št. 41/16).
(5) Na južnem robu območja je z državnim prostorskim načrtom načrtovan prenosni plinovod R51C Kozarje–Vevče. Vse ureditve znotraj območja državnega prostorskega načrta morajo biti usklajene z rešitvami v državnem prostorskem načrtu in ne smejo onemogočati njegove izvedbe.
(elektroenergetsko omrežje)
(1) Stavba na območju OPPN se bo z električno energijo oskrbovala iz obstoječih transformatorskih postaj TP Tržaška cesta 287 in TP Za progo 1b ter nove transformatorske postaje TP AC Pentlja. Obstoječe transformatorske postaje je treba ustrezno prilagoditi z vgradnjo novih oziroma zamenjavo transformatorjev ustreznih moči.
(2) Za oskrbo območja OPPN z električno energijo je treba izvesti nove srednjenapetostne kabelske povezave ter dograditi kabelsko kanalizacijo. Nove srednjenapetostne kabelske povezave in elektrokabelsko kanalizacijo je treba izvesti:
– od obstoječega kabelskega jaška KJ04653 (Cesta v Gorice) do novo predvidenega kabelskega jaška z oznako KJ C,
– od novo predvidenega kabelskega jaška z oznako KJ C do novo predvidenega kabelskega jaška z oznako KJ E,
– od novo predvidenega kabelskega jaška z oznako KJ C do novo predvidenega kabelskega jaška z oznako KJ F.
(3) Za potrebe elektro energetske oskrbe novo predvidenega objekta na območju OPPN je v stavbi A predvidena nova transformatorska postaja moči 1000 kVA.
(4) Vsi predvideni posegi na elektroenergetskem omrežju morajo biti izvedeni v skladu z idejno rešitvijo: EE napajanje za OPPN1 AC Pentlja, Elektro Ljubljana d.d., št. 11/18, januar 2018.
(5) Prek območja OPPN poteka obstoječi nadzemni elektroenergetski vod DV 2x110 kV RTP Kleče–RTP Vič. Ureditve v tem OPPN ne smejo onemogočati njegovega obratovanja in vzdrževanja.
(6) Pred izdelavo projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja mora investitor pridobiti soglasje za priključitev, v katerem bodo natančno določeni tehnični pogoji in parametri priklopa.
(elektronsko komunikacijsko omrežje)
(1) Obstoječe elektronsko komunikacijsko omrežje, ki poteka prek območja OPPN, se prestavi v južni rob Tržaške ceste.
(2) Stavba A na območju OPPN se priključi na elektronska komunikacijska omrežja pod pogoji upravljavcev teh omrežij.
(3) Pri projektiranju elektronsko komunikacijskega omrežja na obravnavanem območju je treba upoštevati idejno zasnovo Občinski podrobni prostorski načrt 1 AC Pentlja – del in 279 Tržaška (Trg MDB – Dolgi most) – del, Načrt telekomunikacij, Novera projekt d.o.o., št. 18-013, februar 2018.
(1) Obstoječe omrežje javne razsvetljave poteka po južnem robu Tržaške ceste. Obstoječe omrežje je treba ob izvedbi načrtovanih ureditev na območju OPPN ustrezno prestaviti. Za izvedbo javne razsvetljave je treba uporabiti tipske elemente, uporabljane na območju Mestne občine Ljubljana. Svetlobna telesa morajo biti skladna z usmeritvami glede energijske učinkovitosti in varstva pred vsiljeno svetlobo.
(2) Območje OPPN se na javno cesto – Tržaška cesta priključuje s trikrakim križiščem, ki se ga semaforizira skladno z določili 32. člena tega odloka.
(3) Razsvetljava funkcionalnih površin v prostorskih enotah PE1, PE2 in PE3 bo internega značaja in ne bo povezana s sistemom javne razsvetljave.
(4) Pri projektiranju javne razsvetljave na obravnavanem območju je treba upoštevati idejno zasnovo Občinski podrobni prostorski načrt 1 AC Pentlja – del in 279 Tržaška (Trg MDB – Dolgi most) – del, Cestna razsvetljava, JRS d.d., Ljubljana, št. 01-30-2625/2695, januar 2018.
(učinkovita raba energije v stavbah)
Pri projektiranju stavbe v območju OPPN je treba upoštevati veljavni predpis, ki ureja učinkovito rabo energije v stavbah.
XI. PROGRAM OPREMLJANJA STAVBNIH ZEMLJIŠČ
(program opremljanja stavbnih zemljišč)
Program opremljanja stavbnih zemljišč za območje občinskega podrobnega načrta 1 AC pentlja – del in 279 Tržaška (Trg MDB – Dolgi most) – del (v nadaljnjem besedilu: Program opremljanja) je izdelal Ljubljanski urbanistični zavod d.d., Verovškova ulica 64, Ljubljana, pod številko projekta 8118-PO v septembru 2018.
(območje programa opremljanja)
Program opremljanja velja na delu območja prostorske enote PE1 (na parceli P1) in območju prostorske enote PE2.
(1) Program opremljanja obravnava naslednjo komunalno opremo:
– primarne in sekundarne ceste s pripadajočimi objekti,
– primarno in sekundarno vodovodno omrežje,
– primarno in sekundarno kanalizacijsko omrežje za komunalno odpadno vodo (v nadaljnjem besedilu: kanalizacijsko omrežje),
– primarno in sekundarno plinovodno omrežje,
– objekte za ravnanje z odpadki,
– primarne in sekundarne druge javne površine.
(2) Ceste in pripadajoči objekti po tem odloku so:
– javne ceste s pripadajočimi objekti,
– javna razsvetljava in semaforizacija,
– kanalizacijsko omrežje za padavinsko vodo (ločen sistem).
(obračunska območja posameznih vrst komunalne opreme)
(1) Stavba na območju programa opremljanja se nahaja v naslednjih obračunskih območjih predvidene komunalne opreme:
– primarne ceste s pripadajočimi objekti z oznako CE (primarne – predvidene),
– sekundarno vodovodno omrežje z oznako VO (sekundarno – centralni – predvideno),
– sekundarno kanalizacijsko omrežje z oznako KA (sekundarno – centralni – predvideno) in
– sekundarno plinovodno omrežje z oznako PL (sekundarno – predvideno).
(2) Obračunska območja predvidene komunalne opreme so opredeljena in prikazana v Programu opremljanja.
(3) Stavba na območju programa opremljanja se nahaja v naslednjih obračunskih območjih obstoječe komunalne opreme:
– primarne ceste s pripadajočimi objekti z oznako CE (primarne),
– sekundarne ceste s pripadajočimi objekti z oznako CE (sekundarne),
– primarno vodovodno omrežje z oznako VO (primarno – centralni),
– sekundarno vodovodno omrežje z oznako VO (sekundarno – centralni),
– primarno kanalizacijsko omrežje z oznako KA (primarno – centralni),
– sekundarno kanalizacijsko omrežje z oznako KA (sekundarno – centralni),
– primarno plinovodno omrežje z oznako PL (primarno),
– sekundarno plinovodno omrežje z oznako PL (sekundarno),
– objekti za ravnanje z odpadki z oznako OD,
– primarne druge javne površine z oznako JP (primarne) in
– sekundarne druge javne površine z oznako JP (sekundarne).
(4) Obračunska območja obstoječe komunalne opreme so opredeljena in prikazana v Odloku o programu opremljanja stavbnih zemljišč za območje Mestne občine Ljubljana (Uradni list RS, št. 27/11; v nadaljnjem besedilu: PO MOL).
(skupni in obračunski stroški komunalne opreme)
(1) Skupni in obračunski stroški predvidene komunalne opreme na dan 31. avgust 2018, po posameznih vrstah komunalne opreme in obračunskih območjih, so:
Predvidena komunalna oprema | Obračunsko območje predvidene komunalne opreme | Skupni in obračunski stroški (EUR) |
Primarne ceste s pripadajočimi objekti | CE (primarne – predvidene) | 275.120,00 |
Sekundarno vodovodno omrežje | VO (sekundarno – centralni – predvideno) | 114.603,04 |
Sekundarno kanalizacijsko omrežje | KA (sekundarno – centralni – predvideno) | 37.766,40 |
Sekundarno plinovodno omrežje | PL (sekundarno – predvideno) | 68.564,00 |
Skupaj | 496.053,44 |
(2) Skupni in obračunski stroški obstoječe komunalne opreme po posameznih vrstah komunalne opreme in po obračunskih območjih so opredeljeni v PO MOL.
(3) Skupni in obračunski stroški za ceste s pripadajočimi objekti, plinovodno omrežje in druge javne površine vključujejo DDV. Skupni in obračunski stroški za vodovodno omrežje, kanalizacijsko omrežje in objekte za ravnanje z odpadki ne vključujejo DDV.
(preračun obračunskih stroškov komunalne opreme na enoto mere)
(1) Obračunski stroški predvidene komunalne opreme, preračunani na m2 parcele (v nadaljnjem besedilu: Cp) in m2 neto tlorisne površine stavbe (v nadaljnjem besedilu: Ct), po posameznih vrstah komunalne opreme in obračunskih območjih, so:
Predvidena komunalna oprema | Obračunsko območje predvidene komunalne opreme | Cp (EUR/m2) | Ct (EUR/m2) |
Primarne ceste s pripadajočimi objekti | CE (primarne – predvidene) | 31,96 | 33,79 |
Sekundarno vodovodno omrežje | VO (sekundarno – centralni – predvideno) | 13,31 | 14,08 |
Sekundarno kanalizacijsko omrežje | KA (sekundarno – centralni – predvideno) | 4,39 | 5,93 |
Sekundarno plinovodno omrežje | PL (sekundarno – predvideno) | 7,96 | 10,77 |
Skupaj | 57,62 | 64,57 |
(2) Za preračun obračunskih stroškov predvidene komunalne opreme na enoto mere se upoštevajo površine parcel in neto tlorisne površine iz prvega odstavka 50. člena tega odloka.
(3) Obračunski stroški obstoječe komunalne opreme, Cp in Ct, po posameznih vrstah komunalne opreme in obračunskih območjih, so opredeljeni v PO MOL.
(4) Obračunski stroški obstoječe komunalne opreme iz prejšnjega odstavka se indeksirajo na dan 31. avgust 2018 ob uporabi povprečnega letnega indeksa cen za posamezno leto, ki ga objavlja Združenje za gradbeništvo v okviru Gospodarske zbornice Slovenije, pod »Gradbena dela – ostala nizka gradnja«, in je 1,189554. Indeksirani obračunski stroški obstoječe komunalne opreme na enoto mere se za posamezno komunalno opremo zmanjšajo za obračunske stroške iste vrste predvidene komunalne opreme na enoto mere. Če je razlika negativna, se komunalni prispevek za posamezno obstoječo komunalno opremo ne plača.
(5) Indeksirani in zmanjšani obračunski stroški obstoječe komunalne opreme na enoto mere, ki se upoštevajo pri izračunu komunalnega prispevka, so:
Obstoječa komunalna oprema | Obračunsko območje | Cp (EUR/ m²) | Ct (EUR/ m²) |
Primarne ceste s pripadajočimi objekti | CE (primarne) | 0,00 | 0,00 |
Sekundarne ceste s pripadajočimi objekti | CE (sekundarne) | 21,94 | 27,55 |
Primarno vodovodno omrežje | VO (primarno – centralni) | 2,93 | 3,13 |
Sekundarno vodovodno omrežje | VO (sekundarno – centralni) | 0,00 | 0,00 |
Primarno kanalizacijsko omrežje | KA (primarno – centralni) | 6,21 | 6,46 |
Sekundarno kanalizacijsko omrežje | KA (sekundarno – centralni) | 4,17 | 4,11 |
Primarno plinovodno omrežje | PL (primarno) | 3,58 | 3,70 |
Sekundarno plinovodno omrežje | PL (sekundarno) | 0,00 | 0,00 |
Objekti za ravnanje z odpadki | OD | 0,54 | 0,58 |
Primarne druge javne površine | JP (primarne) | 3,40 | 3,68 |
Sekundarne druge javne površine | JP (sekundarne) | 1,92 | 2,37 |
Skupaj | 44,69 | 51,58 |
(merila za odmero komunalnega prispevka)
(1) Površine parcel in neto tlorisne površine stavb, upoštevane v Programu opremljanja, so:
Parcela | Stavba | Površina parcele (m2) | Neto tlorisna površina stavbe brez delov stavbe v kleti, ki so namenjeni parkiranju in servisnim prostorom (m2) | Neto tlorisna površina stavbe v kleti s površinami, ki so namenjeni parkiranju in servisnim prostorom (m2) |
P1, P2 | A | 8.609,00 | 6.366,10 | 1.776,20 |
(2) Razmerje med deležem parcele (Dp) in deležem neto tlorisne površine (Dt) na vseh obračunskih območjih in za vse vrste komunalne opreme je 0,3:0,7.
(3) Faktor dejavnosti je 0,7 za:
– enostanovanjske stavbe (CC-SI 11100), dvostanovanjske stavbe (CC-SI 11210), industrijske stavbe (CC-SI 12510) in nestanovanjske kmetijske stavbe (CC-SI 1271),
– stavbe, katerih investitor je Mestna občina Ljubljana,
– dele stavb v kleti, ki so namenjeni parkiranju in servisnim prostorom (garaže, kolesarnice in prostori za inštalacije).
(4) Ostale stavbe, ki niso navedene v prejšnjem odstavku, imajo faktor dejavnosti, odvisen od faktorja izrabe (v nadaljnjem besedilu: FI), in:
– je 1,0 za vse stavbe, ki imajo FI manjši od 1,00,
– je 1,3 za vse stavbe, ki imajo FI enak ali večji od 2,00,
– se za vse stavbe, ki imajo FI enak ali večji od 1,00 in manjši od 2,00, izračuna po formuli:
Kdejavnost = (0,2 * FI) + 0,9.
(5) FI je razmerje med bruto tlorisno površino stavbe in celotno površino parcele, namenjene gradnji. V izračunu FI se ne upoštevajo bruto tlorisne površine kleti, ki so namenjene servisnim prostorom stavbe (garaže, kolesarnice in prostori za inštalacije). FI se vedno izračuna na dve decimalni mesti natančno.
(izračun komunalnega prispevka)
(1) Komunalni prispevek se izračuna kot vsota komunalnih prispevkov za vsako posamezno komunalno opremo, na katero lahko zavezanec priključi svojo stavbo ali mu je omogočena uporaba določene vrste komunalne opreme.
(2) Komunalni prispevek za vsako posamezno komunalno opremo se izračuna kot vsota komunalnih prispevkov po posameznih obračunskih območjih te vrste komunalne opreme, v katerih se nahaja stavba.
(3) Komunalni prispevek za posamezno vrsto komunalne opreme na posameznem obračunskem območju se izračuna na naslednji način:
KPij = (A(parcela) * Cpij * Dp) + (K(dejavnost) * A(tlorisna) * Ctij * Dt)
Zgornje oznake pomenijo:
KPij | znesek dela komunalnega prispevka, ki pripada posamezni vrsti komunalne opreme na posameznem obračunskem območju, |
A(parcela) | površina parcele, |
Cpij | obračunski stroški opremljanja kvadratnega metra parcele oziroma njenega dela z določeno komunalno opremo na določenem obračunskem območju, |
Dp | delež parcele pri izračunu komunalnega prispevka, |
K(dejavnost) | faktor dejavnosti, |
A(tlorisna) | neto tlorisna površina objekta, |
Ctij | obračunski stroški opremljanja kvadratnega metra neto tlorisne površine objekta z določeno komunalno opremo na določenem obračunskem območju, |
Dt | delež neto tlorisne površine objekta pri izračunu komunalnega prispevka, |
i | posamezna vrsta komunalne opreme, |
j | posamezno obračunsko območje. |
(4) Pri izračunu komunalnega prispevka se za površino parcele upošteva površina parcele iz prvega odstavka 50. člena tega odloka.
(5) Pri izračunu komunalnega prispevka se za neto tlorisno površino upošteva dejansko neto tlorisno površino stavbe iz projektne dokumentacije. Če je dejanska neto tlorisna površina stavbe manjša od neto tlorisne površine iz prvega odstavka 50. člena tega odloka, se pri izračunu komunalnega prispevka za predvideno komunalno opremo upošteva neto tlorisno površino iz prvega odstavka 50. člena tega odloka.
(odmera komunalnega prispevka)
(1) Za dele stavb v kleti, ki so namenjeni parkiranju in servisnim prostorom (garaže, kolesarnice in prostori za inštalacije), se komunalni prispevek odmeri samo za ceste in pripadajoče objekte za odvodnjavanje in javno razsvetljavo ter vodovodno omrežje.
(2) Zavezanec za plačilo komunalnega prispevka lahko pri odmeri komunalnega prispevka uveljavlja:
– v preteklosti plačani komunalni prispevek za objekte, ki se odstranijo in se nahajajo znotraj parcele, na kateri se gradi stavba, za katero se odmerja komunalni prispevek,
– v preteklosti plačane stroške za opremljanje parcele, na kateri se nahaja stavba, za katero se odmerja komunalni prispevek, na podlagi dokazil o plačilih.
(3) O upoštevanju predloženih dokazil o plačilih iz prejšnjega odstavka odloči organ Mestne uprave Mestne občine Ljubljana, pristojen za odmero komunalnega prispevka.
(4) Obračunski stroški opremljanja kvadratnega metra parcele oziroma njenega dela v določenem obračunskem območju z določeno komunalno opremo (Cpij) in stroški opremljanja kvadratnega metra neto tlorisne površine stavbe z določeno komunalno opremo na določenem obračunskem območju (Ctij) se pri odmeri komunalnega prispevka indeksirajo ob uporabi povprečnega letnega indeksa cen za posamezno leto, ki ga objavlja Združenje za gradbeništvo v okviru Gospodarske zbornice Slovenije pod »Gradbena dela – ostala nizka gradnja«.
(5) Izhodiščni datum za indeksiranje je datum uveljavitve tega odloka.
(oprostitve plačila komunalnega prispevka)
Plačilo komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo se oprosti za gradnjo neprofitnih stanovanj in stavb za izobraževanje in znanstveno raziskovalno delo (CC-SI 12630) in gradnjo stavb za zdravstvo (CC-SI 12640), če je 100-odstotni lastnik in investitor teh stavb Mestna občina Ljubljana ali Javni stanovanjski sklad Mestne občine Ljubljana. Če je Mestna občina Ljubljana ali Javni stanovanjski sklad Mestne občine Ljubljana lastnik in investitor samo dela stavbe, se lahko oprostitev upošteva le za ta del stavbe.
(1) Gradnjo predvidene komunalne opreme, ki je upoštevana v Programu opremljanja, lahko Mestna občina Ljubljana s pogodbo o opremljanju odda zavezancu za plačilo komunalnega prispevka.
(2) S pogodbo o opremljanju se zavezanec za plačilo komunalnega prispevka in Mestna občina Ljubljana dogovorita, da zavezanec za plačilo komunalnega prispevka sam zgradi del ali celotno komunalno opremo za opremljanje parcele, na kateri namerava graditi stavbo. V tem primeru se v pogodbi o opremljanju natančno opredelijo pogodbene obveznosti obeh strank.
XII. DOPUSTNA ODSTOPANJA OD NAČRTOVANIH REŠITEV
(dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev)
(1) Odstopanje pozicije in tlorisnega gabarita stavbe A, razen pozicije fasade v delu ob Tržaški cesti, je dopustno v okviru predpisanih BTP iz 13. člena tega odloka in največje dopustne tlorisne površine iz 14. člena tega odloka.
(2) Dopustna so odstopanja zakoličbenih točk objektov v okviru toleranc tlorisnih gabaritov objektov.
(3) Lokacijo vhodov, uvozov in klančin je dopustno prilagoditi projektni rešitvi.
(4) Višinska regulacija terena in višinska kota pritličja: višinske kote pritličij stavb in terena so idejne in se lahko v projektni dokumentaciji prilagajajo danostim terena in projektnim rešitvam do ±0,50 m.
(5) Javne prometne, komunalne in energetske ureditve: pri realizaciji OPPN so dopustna odstopanja od poteka tras, površin, objektov, naprav in priključkov posamezne javne prometne, komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture, če so pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju pridobljene rešitve, ki so primernejše s tehničnega ali okoljevarstvenega vidika ali omogočajo boljše prometno funkcioniranje in dostopnost celotnega območja načrta, ki pa ne smejo poslabšati prostorskih in okoljskih razmer. Ta odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi in morajo z njimi soglašati organi in organizacije, ki jih ta odstopanja zadevajo, oziroma upravljavci posameznega voda.
(6) Poleg ureditev okoljske, energetske in elektronske komunikacijske infrastrukture, načrtovanih s tem OPPN, so v skladu s predpisi, ki urejajo področje graditve objektov, ob pogoju, da ne onemogočajo ureditev po tem OPPN, dopustne tudi rekonstrukcije obstoječih in gradnja novih linijskih objektov okoljske, energetske in elektronskokomunikacijske infrastrukture.
(7) Dopustne so spremembe intervencijskih poti v skladu s tehničnimi rešitvami. S spremembami morajo soglašati organi in organizacije, ki jih prilagoditve zadevajo.
XIII. DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE OPPN
(obveznosti investitorjev in izvajalcev)
Za zagotavljanje prometne varnosti med gradnjo objektov ter zagotavljanje kakovosti bivalnega okolja med gradnjo in po njej imajo investitor gradnje stavbe A in izvajalci naslednje obveznosti:
– investitor mora zagotoviti izvedbo priključka ceste C1 na Tržaško cesto ter rekonstrukcijo Tržaške ceste za potrebe dovoza do območja OPPN,
– investitor mora zagotoviti prestavitev javnega kanala za odpadno komunalno vodo in omrežja elektronskih komunikacij, ki potekata prek območja PE1,
– investitor mora zagotoviti prek območja PE1 dostop do območja na vzhodni strani OPPN v času gradnje plinovoda plinovod R51C Kozarje–Vevče,
– investitor mora zagotoviti prek območja PE1 dostop do območja na vzhodni strani OPPN v času gradnje avtoceste,
– investitor mora pred ukinitvijo obstoječega dovoza z AC priključka vzhodno od območja OPPN zagotoviti dostop do območij na vzhodni strani preko območja PE2 z izvedbo dostopne poti v PE3,
– promet med gradnjo je treba organizirati tako, da prometna varnost zaradi gradnje ni slabša in da ne prihaja do zastojev na obstoječem cestnem omrežju,
– zagotoviti je treba nemoteno komunalno oskrbo prek vseh obstoječih infrastrukturnih vodov in naprav; infrastrukturne vode je treba takoj obnoviti, če so ob gradnji poškodovani,
– območje gradbišča ne sme posegati na zemljišča izven območja OPPN, z izjemo začasnega sidranja zaščite gradbene jame v primeru, da je pridobljeno soglasje lastnika zemljišča,
– zagotoviti je treba sanacijo zaradi gradnje poškodovanih objektov, pripadajočih ureditev in naprav,
– pred pričetkom gradnje objekta je treba raziskati geološko sestavo tal na parceli, namenjeni gradnji, in s projektom za pridobitev gradbenega dovoljenja zagotoviti ustrezno zaščito gradbene jame pred vplivi gradnje na okoliške objekte,
– v času gradnje je treba zagotoviti ustrezen strokovni nadzor, vključno z nadzorom stanja sosednjih objektov in terena,
– preden se začnejo izvajati gradbena dela, je treba zagotoviti naročilo za prevzem gradbenih odpadkov in v postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja izdelati načrt gospodarjenja z gradbenimi odpadki, ki bodo nastali v času odstranitve objektov in gradnje,
– investitor mora pri zemeljskih delih omogočiti izvedbo strokovnega arheološkega konservatorskega nadzora in mora v primeru odkritja arheoloških ostalin gradbena dela ustaviti,
– odvečen odkopni material se sme odlagati le na urejene deponije odpadnega gradbenega materiala oziroma ga je treba vkopati v zemljo,
– investitor oziroma lastnik objekta mora zagotoviti ukrepe varstva pred hrupom za objekte in njihove funkcionalne površine ter zaščito pred morebitnimi drugimi vplivi (prah, vibracije ipd.), ki so posledica gradnje ali obratovanja avtoceste.
(posegi, dopustni po izvedbi načrtovanih ureditev)
Po izvedbi z OPPN načrtovanih ureditev so na celotnem območju dopustni naslednji posegi:
– odstranitev naprav in objektov,
– vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave in novogradnje na mestu odstranjenih stavb v skladu s pogoji za lego, velikost in oblikovanje stavb, ki jih določa ta odlok,
– postavitve enostavnih in nezahtevnih objektov, ki so dopustni v območju OPPN,
– spremembe namembnosti v okviru dejavnosti, ki so dopustne za novogradnje na območju OPPN, če je na parceli, namenjeni gradnji, zagotovljeno zadostno število parkirnih mest in zelenih površin.
OPPN je stalno na vpogled pri:
– Mestni upravi Mestne občine Ljubljana, Oddelku za urejanje prostora,
– Upravni enoti Ljubljana – Izpostavi Vič-Rudnik,
– Četrtni skupnosti Vič.
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 3505-11/2016-113
Ljubljana, dne 15. oktobra 2018
Zoran Janković l.r.
