Vsebina Uradnega lista

Na podlagi 273. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17), 61. in 74. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 – odl. US, 14/15 – ZUUJFO in 61/17 – ZUreP-2) in 27. člena Statuta Mestne občine Ljubljana (Uradni list RS, št. 24/16 – uradno prečiščeno besedilo) je Mestni svet Mestne občine Ljubljana na 37. seji dne 15. 10. 2018 sprejel

(1) S tem odlokom se sprejme občinski podrobni prostorski načrt 412 Železniška tovorna postaja – del (v nadaljnjem besedilu: OPPN).

(2) Ta odlok določa:

– območje OPPN,

– vplive in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora,

– arhitekturne, krajinske in oblikovalske rešitve prostorskih ureditev,

– načrt parcelacije,

– etapnost izvedbe prostorske ureditve,

– rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine,

– rešitve in ukrepe za varstvo okolja in naravnih virov,

– rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom,

– pogoje glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro,

– program opremljanja stavbnih zemljišč,

– dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev,

– druge pogoje in zahteve za izvajanje OPPN.

(1) S tem odlokom je načrtovana gradnja poslovnih, trgovskih in logistično-distribucijskih dejavnosti s pripadajočimi ureditvami, prestavitev in povečanje obsega kontejnerskega terminala, posodobitev in gradnja nove železniške infrastrukture ter gradnja podaljška Bratislavske ceste v podvozu.

(2) Ta odlok določa prostorsko ureditev območja OPPN, pogoje za gradnjo novih objektov, pogoje za posege na obstoječih objektih, pogoje za odstranitev obstoječih objektov, pogoje za ureditev utrjenih in zelenih površin, pogoje za varovanje okolja in ohranjanje narave ter pogoje za gradnjo prometne, okoljske, energetske in elektronske komunikacijske infrastrukture.

(1) Ta odlok vsebuje tekstualni del (besedilo odloka) in grafični del.

(2) Grafični del odloka obsega naslednje grafične načrte:

1.	Načrt namenske rabe prostora
1.1	Izsek iz Občinskega prostorskega načrta Mestne občine Ljubljana – izvedbeni del (v nadaljnjem besedilu: OPN MOL ID) z mejo območja OPPN	M 1:5000
2.	Vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora
2.1	Vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora	M 1:5000
3.	Načrt območja z načrtom parcelacije
3.1	Geodetski in katastrski načrt s prikazom območja OPPN	M 1:2000
3.2	Načrt obodne parcelacije in parcelacije zemljišč	M 1:2000
3.3	Površine, namenjene javnemu dobru	M 1:2000
4.	Načrt arhitekturnih, krajinskih in oblikovalskih rešitev prostorskih ureditev
4.1	Načrt odstranitve obstoječih objektov	M 1:2000
4.2	Arhitekturna zazidalna situacija – nivo pritličja	M 1:2000
4.3	Značilni prerezi in pogledi	M 1:1000
4.4	Prometno-tehnična situacija, idejna višinska regulacija in prikaz ureditev, potrebnih za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami	M 1:2000
4.5	Zbirni načrt komunalnih vodov in naprav	M 1:2000

Priloge OPPN so:

1. izvleček iz OPN MOL ID,

2. prikaz stanja prostora,

3. strokovne podlage,

4. okoljsko poročilo,

5. smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora,

6. obrazložitev in utemeljitev OPPN,

7. program opremljanja stavbnih zemljišč,

8. povzetek za javnost.

OPPN je izdelalo podjetje Ljubljanski urbanistični zavod, d.d., Verovškova ulica 64, Ljubljana, pod številko projekta 7958 v mesecu avgustu 2018.

(1) Območje OPPN obsega dele enot urejanja prostora (v nadaljnjem besedilu: EUP): JA-362 in MO-212.

(2) Območje OPPN obsega naslednje parcele v katastrski občini 1730 Moste: 127/1, 127/2, 127/3, 127/6, 127/10, 127/11, 127/12, 127/18, 127/19, 127/30, 127/31, 127/32, 127/33, 127/43, 127/110, 127/111, 127/112, 127/113, 127/114, 127/115, 127/116, 127/122, 127/137, 127/152, 127/153, 127/154, 127/246, 127/287, 127/288, 127/292, 127/479, 127/502, 127/503, 127/506, 127/507, 127/508, 127/567, 127/568, 127/571, 127/572, 127/573, 127/574, 127/575, 127/576, 127/577, 127/578, 127/579, 127/580, 127/581, 127/582, 485/4, 494, 498/16, 499, 500/4, 500/5, 500/10, 500/15, 501/20, 506/3, 506/6, 507/2, 507/6, 510, 511/1, 511/2, 512, 513/1, 513/2, 514, 515, 518/1, 524/1, 528/1, 529/1, 530/1, 531, 532/2, 534/1, 537/1, 538/2, 539/2, 539/3, 540/3, 541/4, 542/4, 542/7, 543/3, 545/1, 546/1, 547/1, 548/1, 621/7, 621/8, 665/1, 671/4, 671/8, 671/9, 679/3, 711/1, 712, 713, 1213/2, 1213/6, 1213/7, 1213/11 in 1251, naslednje parcele v katastrski občini 1772 Slape: 318/1, 319/1, 320/1, 325/1, 325/9, 325/11, 328/4, 328/7, 328/9, 331/1, 331/5, 331/6, 331/11, 331/12, 351/1, 351/8, 351/9, 355/11, 356/3, 359/4, 362/3 in 367/5, dele naslednjih parcel v katastrski občini 1730 Moste: 127/21, 127/42, 127/117, 127/123, 127/476, 127/499, 127/500, 127/535, 127/537, 127/539, 127/541, 127/545, 127/550, 127/551, 128/4, 482/4, 485/1, 485/3, 493/3, 493/4, 493/5, 495/4, 498/14, 498/15, 500/18, 500/19, 501/19, 507/8, 508/7, 509/7, 509/8, del 540/47, 541/46, 621/1, 636/1, 662/1, 664/1, 664/4, 665/4, 670/4, 671/1, 671/2, 671/5, del 671/7, 677/1, 677/2, 677/3, 677/4, 677/5, 677/6, 678/1, 678/2, 679/1, 679/2, 680/3, 680/4, 680/6, 680/7, 690/7, 710/1, 711/2, 714, 715/1, 715/2, 716, 717, 1193/1, 1207/9, 1207/10, 1213/3, 1213/5, 1213/8, 1215/17, 1215/18, 1216/2, 1216/3, 1217, 1239/1 in 1249 ter dele naslednjih parcel v katastrski občini 1772 Slape: 317/8, 318/7, 321/1, 331/2, 352/1, 356/1, 359/1, 362/1, 367/1, 1525/8 in 1533/1.

(3) Površina območja OPPN znaša 412.905 m².

(4) Območje OPPN je razdeljeno na sedem prostorskih enot. Pet prostorskih enot je namenjenih gradnji poslovnih, trgovskih in logistično distribucijskih objektov s pripadajočimi podzemnimi garažami, kontejnerskega terminala, prometnega urada, posodobitvi in gradnji nove železniške infrastrukture (tiri in pripadajoče tirne naprave) in ureditvi zelenih in prometnih površin. Ena prostorska enota je namenjena javnim prometnim površinam, ena prostorsko enota pa je namenjena gradnji črpališča za prečrpavanje padavinske odpadne vode.

(5) Meja območja OPPN in prostorske enote so določene v grafičnih načrtih št. 3.1 »Geodetski in katastrski načrt s prikazom območja OPPN«, št. 3.2 »Načrt obodne parcelacije in parcelacije zemljišč« in št. 3.3 »Površine, namenjene javnemu dobru«.

(1) Območje OPPN sega od Kajuhove ceste do vzhodne obvozne ceste ter od Letališke ceste do tirov glavne železniške proge. V osrednjem delu, kjer je načrtovan podaljšek Bratislavske ceste v podvozu, sega območje OPPN do Zaloške ceste.

(2) Območje OPPN se priključuje neposredno na Letališko cesto. Na Letališki cesti se ukine južni cestni priključek med Kajuhovo ulico in Ulico Ambrožiča Novljana. Med križiščem Letališke ceste in Ulice Ambrožiča Novljana ter križiščem Bratislavske in Letališke ceste je predvidena izvedba novega, južnega kraka krožnega križišča, ki predstavlja navezavo na programe, predvidene v OPPN. V podaljšku Bratislavske ceste je po servisnih cestah predviden dovoz do programov, predvidenih v OPPN. Obstoječi desno-desni priključki vzdolž Letališke ceste do obravnavanega območja OPPN se ohranjajo.

(3) Podaljšek Bratislavske ceste se izvede v podvozu pod železniško infrastrukturo in sega od Letališke do Zaloške ceste. Obstoječ priključek na Zaloški cesti se rekonstruira. Z izvedbo podaljška Bratislavske ceste se poveže severni (BTC, Nove Jarše …) in južni del mesta (Fužine, Štepanjsko naselje …) ter razbremeni Kajuhovo cesto in vzhodno obvozno cesto.

(4) V območju OPPN se preoblikuje in posodobi industrijske tire, prek katerih se območje navezuje tudi na javno železniško infrastrukturo.

(5) Najbližja obstoječa postajališča mestnega potniškega prometa se nahajajo na Letališki cesti. Peš dostop in dostop za kolesarje poteka po Letališki in novi Bratislavski cesti, na kateri so urejene obojestranske kolesarske steze, pločniki in zelenica z drevoredom. Na Letališki cesti med Bratislavsko cesto in vzhodno obvozno cesto in na Leskoškovi cesti se uredi obojestranske kolesarske steze in pločnike. Na Letališki cesti med Bratislavsko cesto in vzhodno obvozno cesto se uredijo nova postajališča mestnega potniškega prometa.

(6) Načrtovana okoljska, energetska in elektronska komunikacijska infrastruktura, na katero je treba priključiti načrtovane stavbe, se povezuje z obstoječimi infrastrukturnimi sistemi izven območja OPPN. Za izvedbo nameravane prostorske ureditve se izven območja OPPN izvede kanal za padavinsko vodo do iztoka v Ljubljanico, poveže 10 oziroma 20 kV elektroenergetsko omrežje z razdelilno trafo postajo (v nadaljnjem besedilu: RTP) PCL in RTP Polje ter rekonstruira obstoječi vodovodni, kanalizacijski, vročevodni, plinovodni, elektroenergetski in elektronsko komunikacijska omrežja ter omrežja javne razsvetljave. Po izgradnji RTP LCL ob TE-TOL se bodo novi objekti v območju OPPN lahko elektroenergetsko oskrbovali iz te RTP.

(7) Območje OPPN se navezuje na primarno prometno infrastrukturo (severna obvozna cesta, vzhodno obvozno cesto) prek Letališke in Leskoškove ceste ter na urbano središče prek Letališke, Kajuhove ter podaljška Bratislavske ceste. V ta namen se rekonstruira Letališko cesto med Bratislavsko cesto in vzhodno obvozno cesto v štiripasovnico, rekonstruira Leskoškovo cesto ter preuredi priključke Letališke ceste na vzhodno obvozno cesto ter Leskoškove in Šmartinske ceste na severno obvozno cesto.

(8) Prometne obremenitve območja OPPN predstavljajo 83 % celotnih prometnih obremenitev rekonstruirane Letališke ceste od območja OPPN do vzhodne obvozne ceste in rekonstruirane Leskoškove ceste od območja OPPN do severne obvozne ceste.

(9) Vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora so prikazani v grafičnem načrtu št. 2.1 »Vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora«.

(1) V prostorski enoti PE1 so dopustni naslednji objekti in dejavnosti:

– 12112 Gostilne, restavracije in točilnice,

– 12203 Druge poslovne stavbe,

– 12301 Trgovske stavbe (do 700,00 m² bruto tlorisnih površin (v nadaljnjem besedilu: BTP) objekta ali dela objekta),

– 12304 Stavbe za storitvene dejavnosti,

– 12420 Garažne stavbe,

– 12520 Rezervoarji, silosi in skladišča – razen za vodno okolje nevarnih snovi, določenih s predpisi s področja varstva okolja,

– 12740 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje: samo gasilski domovi s spremljajočim programom,

– 21110 Avtoceste, hitre ceste, glavne ceste in regionalne ceste: samo parkirišča za vozila in tovorna vozila, za priklopnike teh motornih vozil, za avtobuse in za dostavna vozila,

– 21210 Glavne in regionalne železniške proge (industrijski tir, stranski tiri, kretnice, železniška križišča, tiri za ranžiranje in razvrščanje vagonov, odstavni tiri in druga železniška infrastruktura),

– oskrbovalna mesta za vozila na alternativni pogon,

– površine, ki omogočajo dostop in delovanje javne gasilske službe in nujne medicinske pomoči ob nesrečah na železnici, vključno z nesrečami z nevarnimi snovmi, tako na ravni terena kot v podzemnih prostorih,

– 2x110 kV kablovod skladno z določili 42. člena tega odloka.

(2) V prostorski enoti PE2 so dopustni naslednji objekti in dejavnosti:

– 12112 Gostilne, restavracije in točilnice,

– 12203 Druge poslovne stavbe,

– 12301 Trgovske stavbe (do 1300,00 m² BTP objekta ali dela objekta),

– 12304 Stavbe za storitvene dejavnosti,

– 12420 Garažne stavbe,

– 12520 Rezervoarji, silosi in skladišča – razen za vodno okolje nevarnih snovi, določenih s predpisi s področja varstva okolja,

– 12740 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje: samo gasilski domovi s spremljajočim programom.

(3) V prostorski enoti PE3 so dopustni naslednji objekti in dejavnosti:

– 12112 Gostilne, restavracije in točilnice,

– 12203 Druge poslovne stavbe,

– 12304 Stavbe za storitvene dejavnosti,

– 12420 Garažne stavbe,

– 12740 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje: samo gasilski domovi s spremljajočim programom.

(4) V prostorski enoti PE4 so dopustni naslednji objekti in dejavnosti:

– 12203 Druge poslovne stavbe: samo stavbe s pisarnami in poslovnimi prostori (za potrebe železnic),

– 12410 Postajna poslopja, terminali, stavbe za izvajanje komunikacij ter z njimi povezane stavbe,

– 12740 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje (samo: nadstrešnice za potnike),

– 21210 Glavne in regionalne železniške proge (industrijski tir, stranski tiri, kretnice, železniška križišča, tiri za ranžiranje in razvrščanje vagonov, odstavni tiri in druga železniška infrastruktura),

– 2142 Predori in podhodi,

– postajališča in peroni,

– površine, ki omogočajo dostop in delovanje javne gasilske službe in nujne medicinske pomoči ob nesrečah na železnici, vključno z nesrečami z nevarnimi snovmi, tako na ravni terena kot v podzemnih prostorih.

(5) V prostorski enoti PE5 so dopustni naslednji objekti in dejavnosti:

– 12112 Gostilne, restavracije in točilnice,

– 12203 Druge poslovne stavbe: samo stavbe s pisarnami in poslovnimi prostori,

– 12303 Bencinski servisi,

– 12304 Stavbe za storitvene dejavnosti,

– 12410 Postajna poslopja, terminali, stavbe za izvajanje komunikacij ter z njimi povezane stavbe,

– 12420 Garažne stavbe,

– 12510 Industrijske stavbe: samo avtomehanične in podobne delavnice za potrebe železnic,

– 12520 Rezervoarji, silosi in skladišča – razen za vodno okolje nevarnih snovi, določenih s predpisi s področja varstva okolja,

– 12740 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje: samo gasilski domovi s spremljajočim programom in nadstrešnice za potnike),

– 21110 Avtoceste, hitre ceste, glavne ceste in regionalne ceste: samo parkirišča za vozila in tovorna vozila, za priklopnike teh motornih vozil, za avtobuse in za dostavna vozila,

– 21210 Glavne in regionalne železniške proge (industrijski tir, stranski tiri, kretnice, železniška križišča, tiri za ranžiranje in razvrščanje vagonov, odstavni tiri in druga železniška infrastruktura),

– oskrbovalna mesta za vozila na alternativni pogon,

– postajališča in peroni,

– površine, ki omogočajo dostop in delovanje javne gasilske službe in nujne medicinske pomoči ob nesrečah na železnici, vključno z nesrečami z nevarnimi snovmi, tako na ravni terena kot v podzemnih prostorih.

(6) V prostorski enoti C1 so dopustni naslednji objekti:

– 12740 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje (samo: nadstrešnice za potnike),

– 21110 Avtoceste, hitre ceste, glavne ceste in regionalne ceste: samo parkirišča za vozila,

– 21120 Lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste,

– 21210 Glavne in regionalne železniške proge (industrijski tir, stranski tiri, kretnice, železniška križišča, tiri za ranžiranje in razvrščanje vagonov, odstavni tiri in druga železniška infrastruktura),

– 2142 Predori in podhodi,

– postajališča in peroni.

(7) V prostorski enoti O1 so dopustni naslednji objekti:

– 22231 Cevovodi za odpadno vodo: samo črpališča za prečrpavanje odpadne padavinske vode s spremljajočimi infrastrukturnimi ureditvami.

(8) Na celotnem območju OPPN so dopustni tudi naslednji objekti oziroma posegi v prostor:

– komunalni objekti, vodi in naprave,

– pločniki, kolesarske steze, kolesarske poti, pešpoti, dostopne ceste do objektov.

(1) Na zahodnem delu OPPN je v prostorski enoti PE1 predvidena gradnja poslovne stavbe z manjšo trgovino in podzemno garažo (M1) ter logistično distribucijskega objekta (M2) s pripadajočimi ureditvami. Poslovna stavba je umeščena ob križišču Kajuhove in Letališke ceste in predstavlja višinsko dominanto v prostoru. Ob njej se uredi večja tlakovana površina, ki služi kot vstopna ploščad. Dostop v ta del območja je namenjen izključno osebnim vozilom, ki se jih vodi preko krožnega križišča Letališka cesta – Ulica Ambrožiča Novljana do uvozno- izvozne rampe kletnih etaž pod poslovno stavbo oziroma do zunanjih parkirnih površin južno od objekta (M1). Logistično distribucijski objekt (M2) je orientiran v smeri vzhod-zahod, vzporedno z osjo Letališke ceste. Poslovni prostori nad logistično distribucijskim objektom so umeščeni ob severni, vzhodni in/ali južni rob objekta. Okoli objekta so urejene manipulativne površine, ki služijo za dostavo in odpremo blaga, manevriranje in začasno parkiranje tovornih vozil. Dostop za tovorna in osebna vozila zaposlenih v logistično distribucijskem objektu se vodi preko nove dostopne ceste s podaljška podvoza Bratislavske ceste. Parkiranje je v prostorski enoti PE1 predvideno na terenu oziroma v kletnih etažah objekta M1.

(2) V zahodnem osrednjem delu območja OPPN je ob Letališki cesti v prostorskih enotah PE2 in PE3 predvidena gradnja dveh stavb, in sicer trgovskega (K1) in poslovnega programa (K4). V zaledju trgovske stavbe je predvidena dozidava (K3) obstoječega objekta (K2). Severno in severovzhodno od načrtovane poslovne stavbe (K4) se uredi večja tlakovana površina, ki služi kot vstopna ploščad v objekt. Ob vzhodnem robu prostorske enote PE3 je načrtovana ureditev longitudinalnega parka, ki se pripenja na drevored načrtovane Bratislavske ceste in z vegetacijo sega tudi na ploščad. Parkiranje je predvideno na terenu in v kletnih etažah poslovne stavbe. Dostop do tega dela območja se vodi po obstoječem desno-desnem priključku na Letališko cesto oziroma preko nove dostopne ceste s podaljška podvoza Bratislavske ceste.

(3) Ob železniških tirih je v prostorski enoti PE4 predvidena postavitev prometnega urada (T5), do katerega se dostopa prek nove dostopne ceste s podaljška podvoza Bratislavske ceste.

(4) V vzhodnem osrednjem delu območja OPPN je v prostorski enoti PE5 ob Letališki cesti predvidena gradnja poslovnega objekta (T1) s podzemno garažo in v zaledju izgradnja logistično distribucijskega objekta (T3). Do izgradnje slednjega se na tem mestu uredi parkirišče za čakajoča tovorna vozila. Na vzhodnem delu je predvidena gradnja dveh logistično distribucijskih objektov (T2 in T4) s pripadajočimi manipulativnimi površinami ter povečanje obsega kontejnerskega terminala. Poslovni del vseh treh logističnih distribucijskih objektov se uredi v etažah in volumensko ločeno od sicer enovitega volumna skladišč. Dostop do vzhodnega dela območja OPPN se vodi preko nove dostopne ceste s podaljška podvoza Bratislavske ceste ter preko obstoječega desno-desnega priključka na Letališki cesti. Parkiranje je predvideno na terenu oziroma v kletnih etažah objekta T1.

(5) V osrednjem delu območja OPPN je v prostorski enoti C1 načrtovan podaljšek Bratislavske ceste pod javno železniško infrastrukturo in industrijskimi tiri do Zaloške ceste. Nanj se navezujejo: izvennivojski priključek do zahodnega dela območja, izvennivojski priključek do vzhodnega dela območja, vzhodni in zahodni priključek na Poljsko pot, priključek do rezervoarjev Termoelektrarne – Toplarne Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: TE-TOL) in desno-desni priključek do območja proizvodnega obrata v enoti urejanj prostora MO-129.

(6) Vzdolž celotnega območja OPPN so ob Letališki cesti, razen v prostorski enoti PE5, načrtovane zelene površine na raščenem terenu z drevoredno zasaditvijo, na katerih je dopustna ureditev ponikanja padavinskih vod.

(7) Ob podaljšku Bratislavske ceste pod železniškimi tirnimi napravami in v območju rezervoarjev TE-TOL oziroma ob načrtovani merilno regulacijski postaji prenosnega plinovodnega omrežja (MRP TE-TOL) je načrtovano črpališče za prečrpavanje padavinske odpadne vode z vsemi potrebnimi spremljajočimi infrastrukturnimi ureditvami.

(8) Prostorska enota PE1:

a) stavba M1:

– je nepravilne geometrijske oblike, umeščena ob križišče Kajuhove in Letališke ceste na severozahodni del prostorske enote, višinsko poudarjen del stavbe je lociran ob Letališko cesto,

– v njej se uredijo poslovni prostori, manjša trgovina in podzemna garaža,

– podzemna garaža je nepravilne geometrijske oblike, orientirana v smeri S-J,

– dostop do območja se, izključno za osebna vozila, uredi preko krožnega križišča Letališka cesta – Ulica Ambrožiča Novljana do uvozno-izvozne rampe, ki vodi v podzemno garažo pod poslovno stavbo M1 oziroma do zunanjih parkirnih površin južno od stavbe M1,

– dovozno-izvozna klančina je načrtovana na vzhodni strani stavbe M1,

– na severno in severno-zahodni strani stavbe M1 se uredi vstopna ploščad, ki služi kot reprezentančni odprt prostor visokega poslovnega objekta, na njej ni dopustno urediti prostora za ekološki otok, dopustna pa je ureditev enega izhoda iz garaže,

– ostali izhodi iz garaže se uredijo na zunanji parkirni površini južno od objekta,

– površine ob Kajuhovi cesti in nad podzemno garažo se ozeleni z nizkim drevjem ali grmovnicami,

b) stavba M2:

– je načrtovana na večjem delu prostorske enote PE1, vzporedno z Letališko cesto,

– v njej se uredi logistično-distribucijski center z deležem poslovnih površin,

– poslovne prostore se uredi v etaži, na severnem, lahko tudi vzhodnem in južnem robu stavbe M2,

– tehnične prostore se uredi v kletni etaži v zahodnem delu stavbe,

– na severnemu robu stavbe M2 je znotraj objekta predvidena umestitev transformatorske postaje,

– okoli stavbe M2 se uredi manipulativne površine, ki služijo dostavi in odpremi blaga, manevriranju in začasnem parkiranju tovornih vozil,

– parkiranje je urejeno na terenu, severno in vzhodno od stavbe M2,

– dostop do stavbe M2 se vodi preko nove dostopne ceste s podaljška podvoza Bratislavske ceste, mimo vstopno-izstopnega kontrolnega objekta,

c) ostali pogoji:

– stavbi M1 in M2 je dopustno povezati v etažah nad pritličjem in v kletnih etažah,

– dopustna je postavitev vstopno-izstopnega kontrolnega objekta,

– dopustna je postavitev tehtnice, ki zagotavlja količinsko sledljivost vhodnih in izhodnih materialov,

– ob Letališki cesti se uredi zelene površine na raščenem terenu, na katerih se zasadi dvojni drevored visokoraslih dreves,

– ob južnem robu prostorske enote se uredi industrijski tir,

– v prostorski enoti se uredi zbirno in prevzemno mesto za zbiranje komunalnih odpadkov ter odpadkov iz drugih dejavnosti.

(9) Prostorska enota PE2:

– stavba K1 je načrtovana ob Letališki cesti, v njej se uredi trgovina z manjšo pekarno,

– k obstoječi stavbi K2, je načrtovana dozidava logistično distribucijske stavbe K3,

– ob zahodnem robu prostorske enote so predvidene manipulativne površine, ki služijo dostavi in odpremi blaga, manevriranju in začasnem parkiranju tovornih vozil,

– parkiranje osebnih vozil se uredi na terenu, ob stavbah K1, K2 in K3,

– dostop do območja se vodi preko obstoječega desno- desnega priključka na Letališko cesto,

– ob Letališki cesti se uredi zelene površine na raščenem terenu, na katerih se zasadi dvojni drevored visokoraslih dreves,

– v prostorski enoti se uredi zbirno in prevzemno mesto za zbiranje komunalnih odpadkov ter odpadkov iz drugih dejavnosti.

(10) Prostorska enota PE3:

– stavba K4 je umeščena ob križišču Letališke in Bratislavske ceste, višinsko poudarjen del stavbe je odmaknjen od Letališke ceste,

– v stavbi K4 se uredijo poslovni prostori in podzemna garaža,

– dostop do območja se vodi preko nove dostopne ceste s podaljška podvoza Bratislavske ceste, lahko tudi preko prostorske enote PE2,

– parkiranje je urejeno v podzemnih etažah stavbe K4 in na terenu južno od objekta,

– ob severni stranici stavbe se proti krožnemu križišču uredi vstopna ploščad, ki služi kot reprezentančni odprti prostor višjega poslovnega objekta, na njej ni dopustno urediti parkirišč in prostorov za ekološke otoke,

– v vzhodnem delu PE3 se uredi parkovna površina,

– ob Letališki cesti se uredi zelene površine na raščenem terenu, na katerih se zasadi dvojni drevored visokoraslih dreves,

– na severnemu robu stavbe K4 je znotraj objekta predvidena umestitev transformatorske postaje,

– v prostorski enoti se uredi zbirno in prevzemno mesto za zbiranje komunalnih odpadkov ter odpadkov iz drugih dejavnosti.

(11) Prostorska enota PE4:

– v stavbi T5 je načrtovana ureditev prometnega urada,

– dostop do objekta se predvidi preko nove dostopne ceste s podaljška podvoza Bratislavske ceste,

– južno od stavbe T5 je načrtovana ureditev novih industrijskih tirov.

(12) Prostorska enota PE5:

– stavba T1 je načrtovana ob križišču Letališke in načrtovane Bratislavske ceste, višinsko poudarjen del stavbe je lociran ob Bratislavsko cesto,

– v stavbi T1 se uredijo poslovni prostori in podzemna garaža,

– stavba T3 je načrtovana v zaledju, v njej se uredijo logistično distribucijski in pripadajoči poslovni prostori,

– do njene izgradnje se v obsegu predvidenega objekta uredi parkirišče za tovorna vozila,

– stavbi T2 in T4 sta načrtovani vzhodno od stavbe T3, v njih se uredijo logistično distribucijski in pripadajoči poslovni prostori,

– poslovni prostori se uredijo v etažah, in sicer na vzhodnem delu stavbe T3 in na zahodnem delu stavb T2 in T4,

– med stavbama T2 in T4 in ob vzhodni stranici stavbe T3 se uredi manipulativne površine, ki služijo dostavi in odpremi blaga, manevriranju in začasnem parkiranju tovornih vozil,

– promet južno od stavbe T2 je podrejen delovanju portalnega dvigala, zato se vozila vodi v enosmernem in krožnem prometu,

– do izgradnje stavbe T4 je v območju načrtovana ureditev kontejnerskega terminala, ki zajema prestavitev portalnega dvigala južno od obstoječega ter širitev delovnega območja portala na vzhod ter posodobitev in izgradnjo železniške infrastrukture,

– dostop tovornih vozil se vodi preko nove dostopne ceste s podaljška podvoza Bratislavske ceste, mimo vstopno- izstopnega kontrolnega objekta, dostop osebnih vozil pa preko obstoječega priključka na Letališki cesti, ki se ga lahko nameni tudi izvozu tovornih vozil iz območja,

– parkiranje se uredi na terenu in v podzemnih etažah stavbe T1,

– na vzhodni strani stavbe T1, zahodni strani stavbe T2 ter na zahodni in južni strani stavbe T3 se uredi raščen teren, na katerem se zasadijo visokorasla drevesa,

– na severno zahodnem robu stavbe T4 se znotraj objekta predvidi umestitev transformatorske postaje,

– dopustna je postavitev vstopno-izstopnega kontrolnega objekta,

– dopustna je postavitev tehtnice, ki zagotavlja količinsko sledljivost vhodnih in izhodnih materialov,

– v prostorski enoti se uredi zbirno in prevzemno mesto za zbiranje komunalnih odpadkov ter odpadkov iz drugih dejavnosti.

(13) Prostorska enota C1:

– v prostorski enoti je načrtovana nova prometna povezava med Letališko in Zaloško cesto (podaljšek Bratislavske ceste), ki se uredi z dvosmernim voziščem ter obojestranskimi kolesarskimi stezami in hodniki za pešce ter izvennivojskim križanjem vseh železniških tirov v območju C1,

– križanje železniške infrastrukture se uredi z gradnjo dveh objektov v dolžini približno 106,00 m (severni objekt pod železniško infrastrukturo) in približno 15,00 m (južni objekt pod železniško infrastrukturo),

– v sklopu severnega objekta pod železniško infrastrukturo je dopustna ureditev vertikalne povezave do železniškega postajališča,

– v priključku podaljška Bratislavske ceste na Letališko cesto se rekonstruira obstoječe turbo krožno križišče za dodaten pas,

– na južnem kraku krožnega križišča Bratislavska – Letališka se uredi dodatni pas za prosto zavijanje desno,

– na južnem odseku Bratislavske ceste med južnim objektom pod železniško infrastrukturo in Zaloško cesto se rekonstruira obstoječe cestne priključke, s katerimi se zagotavlja dostop do obstoječih objektov,

– priključevanje Bratislavske ceste na Zaloško cesto se uredi v obstoječem semaforiziranem štirikrakem križišču na Zaloški cesti, ki se deloma rekonstruira,

– priključevanje zahodnega in vzhodnega dela območja OPPN med Letališko cesto in železniškimi tiri na podaljšek Bratislavske ceste se predvidi z izvedbo izvennivojskega cestnega priključka s priključnimi rampami v smeri severa,

– prometne površine v območju logističnih površin znotraj celotnega območja OPPN se uredi z geometrijskimi elementi, ki omogočajo prevoznost velikih tovornih vozil.

(14) Prostorska enota O1:

– v prostorski enoti je načrtovano črpališče za prečrpavanje padavinske odpadne vode z vsemi potrebnimi spremljajočimi infrastrukturnimi ureditvami.

(15) Zazidalna zasnova in zunanja ureditev sta določeni v grafičnem načrtu št. 4.2 »Arhitekturna zazidalna situacija – nivo pritličja«.

(1) V prostorskih enotah PE1 in PE5 je dopustno postaviti ali urediti naslednje enostavne in nezahtevne objekte:

– majhna stavba (vratarnica ipd.),

– majhna stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave,

– ograje (do 3,00 m višine),

– rezervoar,

– vodno zajetje in objekti za akumulacijo vode in namakanje samo: vodni zbiralnik in bazena za gašenje požara.

(2) V prostorskih enotah PE2, PE3 in PE4 je dopustno postaviti ali urediti naslednje enostavne in nezahtevne objekte:

– majhna stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave,

– ograja (do 3,00 m višine).

(3) Med krožnimi krožišči Letališke ceste je znotraj prostorskih enot PE1, PE2 in PE5 dopustna postavitev po ene velike enonožne samostoječe svetlobne vitrine, velikosti do 12,00 m². Objekti za obveščanje in oglaševanje se lahko postavijo le izven preglednega polja, pregledne berme, preglednostnega prostora in območja vzdolž vozišča ceste, predpisanega za postavitev prometne signalizacije. Konstrukcijo ali objekt za oglaševanje je dopustno postaviti skladno s cestno-prometnimi predpisi in drugimi relevantnimi predpisi, ki se nanašajo na varnost cest.

(4) V prostorski enoti C1 je v območju objektov pod železniško infrastrukturo dopustna postavitev malih stenskih svetlobnih vitrin posamično ali v kompletu.

(5) Na celotnem območju OPPN je dopustna tudi postavitev objektov za oglaševanje za lastne potrebe na stavbah in na k stavbam pripadajočih parcelah, namenjenih gradnji, v katerih se opravlja oglaševana dejavnost.

(6) Lokacije posameznih velikih enonožnih samostoječih svetlobnih vitrin so določene v grafičnem načrtu št. 4.4 »Prometno-tehnična situacija, idejna višinska regulacija in prikaz ureditev, potrebnih za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami«.

(1) Na območju OPPN je treba upoštevati naslednje pogoje za oblikovanje objektov:

– fasade stavb morajo biti zasnovane sodobno, iz kakovostnih in trajnih materialov, skladne v barvah in uporabljenih materialih, v liniji fasade je dopustna tudi instalacija fotonapetostnih sistemov,

– programsko raznoliki sklopi naj bodo razvidni v različnem pristopu oblikovanja fasadnih delov,

– ograje balkonov in teras morajo biti oblikovane enotno oziroma oblikovno usklajene,

– strehe stavb so ravne ali z naklonom do 5º, pohodne ali zelene,

– na strehah je dopustno urejanje parkirišč,

– strehe je dopustno nameniti instalaciji fotonapetostnih sistemov,

– na strehi, ki ima več kot 600,00 m² neto površine brez svetlobnikov, strojnic, dimnikov, odduhov, izpustov, izhodov na streho in pohodnih teras, ki so dostopne neposredno iz njih, ter drugih objektov na strehi, je treba urediti zeleno streho, v izmeri najmanj 600,00 m²,

– klimatske in tehnične naprave na strehah morajo biti oblikovno zastrte.

(2) Prostorska enota PE1:

– južna fasada stavbe M2 naj bo čim bolj strukturirana ali izvedena z zvočno absorpcijskimi materiali,

– poslovne prostore se volumensko loči od sicer kompaktnega volumna stavbe M2, največ za 3,00 m izven ravnine pritličnega dela stavbe,

– nadstreški lahko presegajo gabarit objekta največ za 3,00 m.

(3) Prostorska enota PE2:

– fasadi stavb K2 in K3 morata biti oblikovani enotno oziroma med seboj oblikovno usklajeni.

(4) Prostorska enota PE5:

– fasade daljših stranic stavb T2, T3 in T4 je treba členiti horizontalno z uporabo različnih materialov ali barv,

– južna fasada stavbe T4 naj bo čim bolj strukturirana ali izvedena z zvočno absorpcijskimi materiali,

– poslovne prostore se volumensko loči od sicer kompaktnih volumnov stavb T2, T3 in T4 največ za 3,00 m izven ravnine pritličnega dela stavbe,

– nadstreški lahko presegajo gabarit objekta največ za 3,00 m.

(5) Oblikovanje dozidav, nadzidav, nezahtevnih in enostavnih objektov:

– pri dozidavah ali nadzidavah stavb je treba zagotoviti oblikovno skladnost z objektom, ki se dograjuje,

– gostinske vrtove je dopustno urediti samo kot fiksne ali sezonske nadstrešnice, fiksno zapiranje gostinskih vrtov po obodu ni dopustno.

(1) Pogoji za ureditev zunanjih površin v prostorskih enotah PE1, PE2, PE3, PE4 in PE5 so:

– pešpoti in ploščadi morajo biti utrjene in opremljene z osnovno urbano opremo ter primerno osvetljene,

– ureditev površin ob objektih mora omogočati dostop funkcionalno oviranim ljudem v skladu s predpisi,

– elementi urbane opreme znotraj prostorske enote morajo biti oblikovani usklajeno,

– intervencijske poti izven vozišča morajo biti urejene tako, da je po njih mogoča vožnja gasilskih vozil z osno obremenitvijo do 10 ton,

– predpisano zasaditev površin je treba izvajati z drevesi z obsegom debla več kot 18 cm, merjeno na višini 1,00 m od tal po saditvi, in z višino debla več kot 2,20 m po saditvi, izbor rastlin mora upoštevati rastiščne razmere in varnostno-zdravstvene zahteve,

– obstoječa drevesa, ki se ohranijo in izpolnjujejo pogoje iz prejšnje alineje, se vštejejo v zahtevano število dreves,

– ograjo je dopustno postaviti do meje parcele, na kateri se gradi; če se gradi na meji, se morajo lastniki zemljišč, na katere gradnja meji, o tem pisno sporazumeti.

(2) Prostorska enota PE1:

– vstopna ploščad pred stavbo M1 mora biti sodobno oblikovana z arhitekturnimi in krajinskimi elementi, ograjevanje ni dopustno, na njej se proti Letališki cesti zasadi dvojni drevored visokoraslih dreves,

– ob gradnji stavbe M2 je ob Letališki cesti treba urediti zelene površine na raščenem terenu, v širini najmanj 10,00 m, na katerih se zasadi dvojni drevored visokoraslih dreves, v tem delu je dopustna tudi ureditev postajališč mestnega potniškega prometa,

– ob Kajuhovi cesti in na parkirni površini nad podzemno garažo je treba zagotoviti primerne rastiščne pogoje za rast nizkega drevja ali grmovnic, v ta namen je treba zagotoviti vsaj 0,40 m globine zemlje,

– parkirne površine za osebna vozila na nivoju terena, razen parkirne površine iz prejšnje alineje, ki so večje od deset parkirnih mest (v nadaljnjem besedilu: PM), je treba ozeleniti, zasaditi je treba vsaj eno drevo na štiri PM, drevesa morajo biti po parkirišču razporejena čim bolj enakomerno, do 50 % dreves je dopustno zasaditi v sklopu določila druge alineje tega odstavka,

– ograje morajo biti oblikovane enotno in transparentno z obvezno zeleno zasaditvijo (živica ali popenjavka) proti Letališki cesti.

(3) Prostorska enota PE2:

– ob gradnji stavbe K1 je treba ob Letališki cesti urediti raščen teren v širini najmanj 10,00 m, na katerem se zasadi dvojni drevored visokoraslih dreves,

– parkirne površine za osebna vozila na nivoju terena, ki so večje od deset PM, je treba ozeleniti, zasaditi je treba vsaj eno drevo na štiri PM, drevesa morajo biti po parkirišču razporejena čim bolj enakomerno, do 20 % dreves je dopustno zasaditi v sklopu določila prejšnje alineje,

– ograja mora biti oblikovana enotno in transparentno z obvezno zeleno zasaditvijo (živica ali popenjavka) proti Letališki cesti.

(4) Prostorska enota PE3:

– vstopna ploščad ob stavbi K4 mora biti sodobno oblikovana z arhitekturnimi in krajinskimi elementi, ograjevanje ni dopustno,

– ob gradnji stavbe K4 je treba ob Letališki cesti urediti zelene površine na raščenem terenu, v širini najmanj 10,00 m, na katerih se zasadi dvojni drevored visokoraslih dreves, drevored se preko ploščadi nadaljuje do načrtovanega krožnega križišča,

– na parkovni površini je treba zagotoviti primerne rastiščne pogoje za rast nizkega drevja ali grmovnic,

– parkirne površine za osebna vozila na nivoju terena, ki so večje od deset PM, je treba ozeleniti, zasaditi je treba vsaj eno drevo na štiri PM, drevesa morajo biti po parkirišču razporejena čim bolj enakomerno.

(5) Prostorska enota PE5:

– vstopna ploščad ob stavbi T1 mora biti sodobno oblikovana z arhitekturnimi in krajinskimi elementi, ograjevanje ni dopustno,

– ob gradnji stavbe T1 je treba urediti zelene površine na raščenem terenu na vzhodni strani stavbe v izmeri 200 m²,na katerih je treba zasaditi najmanj pet visokoraslih dreves,

– ob gradnji stavbe T2 je treba urediti zelene površine na raščenem terenu na zahodni strani stavbe v izmeri 1.000 m²,na katerih je treba zasaditi najmanj 15 visokoraslih dreves,

– ob gradnji stavbe T3 oziroma ureditvi parkirišča na tem mestu je treba urediti zelene površine na raščenem terenu na zahodni in južni strani v izmeri najmanj 4.000,00 m², na katerih je treba urediti najmanj 30 visokoraslih dreves,

– na parkirni površini nad podzemno garažo je treba zagotoviti primerne rastiščne pogoje za rast nizkega drevja ali grmovnic, v ta namen je treba zagotoviti vsaj 0,40 m globine zemlje,

– parkirne površine za osebna vozila na nivoju terena, razen parkirne površine iz prejšnje alineje, ki so večje od deset PM, je treba ozeleniti, zasaditi je treba vsaj eno drevo na štiri PM, drevesa morajo biti po parkirišču razporejena čim bolj enakomerno, do 50 % dreves je dopustno zasaditi v sklopu določila druge alineje tega odstavka,

– ograje morajo biti oblikovane enotno in transparentno.

(6) Prostorska enota O1:

– črpališče mora biti ograjeno z žičnato transparentno ograjo v višini največ 2,50 m,

– črpališče mora biti obsajeno z grmovnicami, razen na vhodu,

– vhod se izvede na južni strani območja prek dovoza do rezervoarjev TE-TOL.

(7) Prostorska enota C1:

– prometne ureditve morajo biti oblikovane tako, da se povečuje atraktivnost potovanja s trajnostnimi prevoznimi sredstvi,

– vodenje kolesarjev in pešcev mora biti urejeno, prepoznavno, enostavno, udobno,

– kolesarske in peš površine v podvozu morajo biti nivojsko ločene od vozišča. Kolesarskim in peš površinam je treba zagotoviti največjo možno osvetljenost, odprtost in zračnost,

– v vkopu severno in južno ter med objekti je treba brežine ozeleniti,

– v sklopu severnega objekta pod železniško infrastrukturo je dopustna ureditev vertikalne povezave do železniškega postajališča.

(8) Zasnova zunanje ureditve je določena v grafičnem načrtu št. 4.2 »Arhitekturna zazidalna situacija – nivo pritličja«.

(9) Prikaz dreves v grafičnem načrtu št. 4.2 »Arhitekturna zazidalna situacija – nivo pritličja« je zgolj informativen, pozicije dreves se določi v projektni dokumentaciji.

(1) Tlorisni gabariti novogradenj so na območju OPPN določeni z največjimi dopustnimi dimenzijami – gradbenimi mejami, znotraj katerih so novogradnje dopustne.

(2) Tlorisne dimenzije stavb nad terenom so največ:

1. prostorska enota PE1
a) stavba M1, stavba z nepravilno geometrijsko obliko:
– dolžina:	84,00 m
– širina:	43,00 m
b) stavba M2:
– dolžina:	433,00 m, v SV delu 445,00 m
– širina:	133,00 m
2. prostorska enota PE2
a) stavba K1:
– dolžina:	56,00 m
– širina:	26,00 m
b) stavba K3:
– dolžina:	49,00 m
– širina:	44,00 m
3. prostorska enota PE3
a) stavba K4:
– dolžina:	53,00 m
– širina:	20,00 m
4. prostorska enota PE4
a) stavba T5:
– dolžina:	18,00 m
– širina:	11,00 m
5. prostorska enota PE5
a) stavba T1:
– dolžina:	57,00 m
– širina:	24,00 m
b) stavba T2:
– dolžina:	449,00 m
– širina:	46,00 m
c) stavba T3:
– dolžina:	117,00 m
– širina:	72,00 m
č) stavba T4:
– dolžina:	449,00 m
– širina:	74,00 m

(3) Gradbena meja (GM) je črta, ki jo načrtovani objekti pod zemljo, na terenu in v nadstropjih, ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali pa so od nje odmaknjeni v notranjost parcele, namenjeni gradnji. Gradbeno mejo lahko presegajo nadstreški, senčila, uvozno-izvozne rampe do podzemnih etaž, nakladalne rampe, komunalni priključki, parkirišča in ograja k objektu ter urbana oprema.

(4) Gradbena meja v nadstropjih (GMn) je črta, ki jo načrtovani objekti ne smejo presegati v nadstropjih nad pritličjem, lahko pa se je dotikajo ali pa so od nje odmaknjeni v notranjost parcele, namenjeni gradnji; kadar je določena GMn, GM v nadstropjih nad pritličjem ne velja.

(5) Gradbena meja pod zemljo (GMz) je črta, ki je načrtovani objekti ne smejo presegati v etažah pod pritličjem, lahko pa se je dotikajo ali pa so od nje odmaknjeni v notranjost parcele, namenjene gradnji; kadar sta določeni GMz in GM, slednja v etažah pod pritličjem ne velja.

(6) V primeru, da GMz ni določen, mora biti odmik podzemnih etaž od meje sosednjih parcel najmanj 3,00 m; odmik je lahko tudi manjši, če s tem pisno soglašajo lastniki sosednjih parcel. Kadar se gradi podzemna etaža pod več parcelami, namenjenimi gradnji, odmikov med njimi ni treba upoštevati, upoštevati pa je treba odmike od sosednjih parcel. Kadar je z GM določen večji odmik, je gradnja podzemnih etaž dopustna po določilih tega odstavka.

(7) Tlorisne dimenzije stavb so določene z gradbenimi mejami v grafičnem načrtu št. 4.2 »Arhitekturna zazidalna situacija – nivo pritličja«.

(1) Etažnost stavb nad terenom se prilagaja programu in tehnološkim procesom v objektu.

(2) Dopustne so največ tri kletne etaže pod pogojem, da to dopuščajo geomehanske razmere, hidrološke razmere, potek komunalnih vodov, zaščita podtalnice in stabilnost sosednjih objektov.

(3) Višina stavb (h) je največ:

1. prostorska enota PE1
a) stavba M1:	60,00 m višji del stavbe
	20,00 m nižji del stavbe
b) stavba M2:	25,00 m
2. prostorska enota PE2
a) stavba K1:	10,00 m
b) stavba K3:	20,00 m
3. prostorska enota PE3
a) stavba K4:	40,00 m višji del stavbe
	15,00 m nižji del stavbe
4. prostorska enota PE4
a) stavba T5:	10,00 m
5. prostorska enota PE5
a) stavba T1:	40,00 m višji del stavbe
	15,00 m nižji del stavbe
b) stavba T2, T3, T4:	15,00 m
6. prostorska enota O1
a) stavba črpališča:	5,00 m

(4) Višina stavbe je razdalja med koto terena ob vhodu v pritličje stavbe in najvišjo točko venca stavbe z ravno streho, nad koto h je dopustna izvedba dimnikov, odduhov, izpustov, izhodov na streho z nadstrešnicami, tehničnih naprav, strojnih inštalacij, dvigalnih jaškov, ograj in naprav elektronske komunikacijske infrastrukture, ki morajo biti od zaključnega venca fasade umaknjeni najmanj za svojo višino.

(5) Dopustna višina za enostavne in nezahtevne objekte, merjeno od kote zunanje ureditve je največ 3,00 m.

(6) Višinski gabariti stavb so določeni v grafičnem načrtu št. 4.3 »Značilni prerezi in pogledi«.

(1) Višinske kote terena in pritličja stavb:

1. prostorska enota PE1
– kota terena 290,60 m. n. v.
– stavba M1:	kota pritličja: 290,80 m. n. v.
– stavba M2:	kota pritličja: 292,10 m. n. v.
2. prostorska enota PE2
– kota terena 288,40 m. n. v.
– stavba K1:	kota pritličja: 288,60 m. n. v.
– stavba K3:	kota pritličja: 289,90 m. n. v.
3. prostorska enota PE3
– kota terena 289,80 m. n. v.
– stavba K4:	kota pritličja: 290,00 m. n. v.
4. prostorska enota PE4
– kota terena 288,60 m. n. v.
– stavba T5:	kota pritličja: 288,80 m. n. v.
5. prostorska enota PE5
– kota terena 289,00 m. n. v.
– stavba T1:	kota pritličja: 289,20 m. n. v.
– stavba T2:	kota pritličja: 290,50 m. n. v.
– stavba T3:	kota pritličja: 290,50 m. n. v.
– stavba T4:	kota pritličja: 290,50 m. n. v.

(2) Kote zunanje ureditve morajo biti prilagojene kotam dostopnih poti in uvozom na PM oziroma v podzemne garaže, kotam raščenega terena na obodu območja in kotam zunanje ureditve na sosednjih zemljiščih. Višinske kote zunanje ureditve ob stavbah je treba pred vhodi prilagajati kotam pritličja, razen pri objektih M2, K3, T2, T3 in T4.

(3) Višinske kote terena in pritličja so določene v grafičnih načrtih št. 4.3 »Značilni prerezi in pogledi« in št. 4.4 »Prometno-tehnična situacija, idejna višinska regulacija in prikaz ureditev, potrebnih za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami«.

(1) Zmogljivost prostorske enote PE1:
a) površina prostorske enote:	123.310,00 m²
b) stavba M1:
– BTP nad terenom	največ 23.500,00 m²
– BTP pod terenom	največ 32.170,00 m²
c) stavba M2:
– BTP nad terenom:	največ 85.550,00 m²
– BTP pod terenom:	največ 6.660,00 m²
(2) Zmogljivost prostorske enote PE2:
a) površina prostorske enote:	19.464,00 m²
b) stavba K1:
– BTP nad terenom	največ 1.300,00 m²
c) stavba K3:
– BTP nad terenom	največ 1.962,00 m²
(3) Zmogljivost prostorske enote PE3:
a) površina prostorske enote:	5.945,00 m²
b) stavba K4:
– BTP nad terenom	največ 6.840,00 m²
– BTP pod terenom	največ 4.900,00 m²
(4) Zmogljivost prostorske enote PE4:
a) površina prostorske enote:	5.450,00 m²
b) BTP stavbe T5:	največ 455,00 m²
(5) Zmogljivost prostorske enote PE5:
a) površina prostorske enote:	230.198,00 m²
b) stavba T1:
– BTP nad terenom	največ 10.000,00 m²
– BTP pod terenom	največ 9.700,00 m²
c) stavba T2:
– BTP nad terenom	največ 21.430,00 m²
č) stavba T3:
– BTP nad terenom	največ 8.820,00 m²
d) stavba T4:
– BTP nad terenom	največ 33.280,00 m²
(6) Površina prostorske enote C1:	28.112,00 m²
(7) Površina prostorske enote O1:	358,00 m²
(8) BTP je vsota vseh etažnih površin stavbe nad terenom in pod njim, izračunanih skladno s standardom SIST ISO 9836. Izračun BTP nad terenom vključuje površine pod točkama a) in b) v točki 5.1.3.1 navedenega standarda.

(1) Na vseh obstoječih stavbah v območju OPPN so dopustne odstranitve in vzdrževalna dela.

(2) Poleg posegov iz prejšnjega odstavka so na stavbi K2 dopustne rekonstrukcija in novogradnja v gabaritih odstranjene stavbe ter sprememba namembnosti, skladno z namembnostjo, ki je dopustna v prostorski enoti PE2.

(1) V območju OPPN je v katastrski občini 1730 Moste predvidena odstranitev objektov na parcelah:

– R1 na 485/1,

– R2 na 482/1,

– R3 (vključno s transformatorsko postajo) na 485/1, 499, 500/5, 518/1, 530/1, 531 in 532/2,

– R4 na 534/1,

– R5 na 1216/3,

– R6 na 545/1 in 1216/3,

– R7 na 542/7, 1216/3 in 545/1,

– R8 na 546/1,

– R9 na 547/1,

– R10 na 548/1,

– R11 na 1216/2 in 1216/3,

– R12 (transformatorska postaja) na 127/508,

– R13 na 127/539 in 127/541,

– R14 na 127/545,

– R15 na 1193/1,

– R16 na 716,

– R17 na 716 in 715/1,

– R18 na 716 in 715/1,

– R19 na 711/1, 712 in 713,

– R20 na 127/117 in 127/152,

– R21 na 127/117,

– R22 na 127/117 in 127/153,

– R23 na 127/21,

– R24 (transformatorska postaja) na 127/154,

– R25 na 127/117,

– R26 na 127/117,

– R27 na 127/21 in 127/500.

(2) Dopustno je odstraniti ograje ali dele ograj ter železniško infrastrukturo (tiri in pripadajoče tirne naprave).

(3)	Objekti (razen ograj in železniške infrastrukture), ki so predvideni za odstranitev, so določeni v grafičnem načrtu št. 4.1 »Načrt odstranitve obstoječih objektov«.

(1) Območje OPPN je razdeljeno na naslednje parcele, namenjene gradnji:

1. prostorska enota PE1:

– P1/1: parcela, namenjena gradnji stavbe M2, podzemne garaže in zunanje ureditve, ki obsega naslednje parcele v katastrski občini 1730 Moste: 127/2, 127/6, 127/567, 127/574, 127/576, 127/578, 127/580, 494, 500/4, 500/5, 500/10, 500/15, 506/3, 506/6, 507/2, 507/6, 510, 511/1, 511/2, 512, 513/1, 513/2, 514, 515, 528/1, 529/1, 530/1, 531, 532/2, 534/1, 537/1, 538/2, 539/2, 539/3, 540/3, 541/4, 542/4, 542/7, 543/3, 545/1, 546/1, 547/1 in 548/1 ter dele naslednjih parcel v katastrski občini 1730 Moste: 127/3, 127/288, 127/572, 127/573, 127/575, 127/577, 127/579, 485/1, 493/3, 495/4, 498/14, 498/16, 499, 500/18, 500/19, 501/19, 501/20, 507/8, 508/7, 509/7, 509/8, 518/1, 524/1, 540/47, 541/46, 1207/9, 1216/2 in 1216/3. Površina P1/1 meri 110.053,00 m²,

– P1/2: parcela, namenjena gradnji stavbe M1, podzemne garaže in zunanje ureditve, ki obsega parcelo 485/4 v katastrski občini 1730 Moste ter dele naslednjih parcel v katastrski občini 1730 Moste: 482/4, 485/1, 485/3, 493/3, 493/4, 493/5, 495/4, 498/14, 498/15, 498/16, 499, 518/1, 524/1, 1206/1, 1207/9, 1207/10, del 1215/17 in del 1215/18. Površina P1/2 meri 13.257,00 m²,

2. prostorska enota PE2:

– P2/1: parcela, namenjena gradnji stavb K1 in K3 ter zunanje ureditve, ki obsega naslednje parcele v katastrski občini 1730 Moste: 127/246, 127/292, 127/479, 127/502, 127/503 in 127/508 ter dele naslednjih parcel v katastrski občini 1730 Moste: 127/3, 127/506, 127/507, 127/535, 127/572, 127/573, 127/575, 127/577, 127/579 in 127/581. Površina P2/1 meri 19.464,00 m²,

3. prostorska enota PE3:

– P3/1: parcela, namenjena gradnji stavbe K4, podzemne garaže in zunanje ureditve, ki obsega dele naslednjih parcel v katastrski občini 1730 Moste: 127/10, 127/11, 127/12, 127/18, 127/19, 127/506, 127/507, 127/535, 127/537 in 127/581. Površina P3/1 meri 5.945,00 m²,

4. prostorska enota PE4:

– P4/1: parcela, namenjena gradnji stavbe T5 in zunanje ureditve, ki obsega naslednje parcele v katastrski občini 1730 Moste: 127/288, 127/568 in 127/571 ter del parcele 1216/2 v katastrski občini 1730 Moste. Površina P4/1 meri 5.450,00 m²,

5. prostorska enota PE5:

– P5/1: parcela, namenjena gradnji stavbe T1 in zunanje ureditve, ki obsega naslednje parcele v katastrski občini 1730 Moste: 127/117, 127/152 in 127/545. Površina P5/1 meri 7.224,00 m²,

– P5/2: parcela, namenjena gradnji dostopne ceste, ki obsega dele naslednjih parcel v katastrski občini 1730 Moste: 127/117 in 127/127. Površina P5/2 meri 2.254,00 m²,

– P5/3: parcela, namenjena gradnji stavb T2, T3, T4 in zunanjih ureditev, ki obsega naslednje parcele v katastrski občini 1730 Moste: 127/1, 127/122, 127/153 in 127/154, ter dele naslednjih parcel v katastrski občini 1730 Moste: 127/21, 127/32, 127/33, 127/113, 127/115, 127/116, 127/117, 127/123, 127/475, 127/476, 127/500, 127/545, 127/550, 1216/2 in 1251. Površina P5/3 meri 176.963,00 m²,

– P5/4: parcela, namenjena gradnji industrijskih tirov, ki obsega parcelo 127/43 v katastrski občini 1730 Moste, naslednje parcele v katastrski občini 1772 Slape: 318/1, 319/1, 320/1, 325/1, 325/9, 325/11, 328/4, 328/7, 328/9, 331/1, 331/5, 331/6, 331/11, 331/12, 351/1, 351/8, 351/9, 355/11, 356/3, 359/4, 362/3 in 367/5, dele naslednjih parcel v katastrski občini 1730 Moste: 127/21, 127/42, 127/123, 127/499, 127/550, 127/551 in 128/4 ter dele naslednjih parcel v katastrski občini 1772 Slape: 317/8, 318/7, 321/1, 331/2, 352/1, 356/1, 359/1, 362/1, 367/1, 1525/8 in 1533/1. Površina P5/4 meri 43.757,00 m²,

6. prostorska enota C1:

– C1/1: parcela, namenjena gradnji cestnega podvoza, ki obsega naslednje parcele v katastrski občini 1730 Moste: 127/30, 127/31, 127/32, 127/110, 127/111, 127/112, 127/113, 127/114, 127/287, 127/582, 621/7, 621/8, 665/1, 671/4, 671/8, 671/9, 679/3, 711/1, 712, 713, 1213/2, 1213/6, 1213/7, 1213/11 ter dele naslednjih parcel v katastrski občini 1730 Moste: 127/10, 127/11, 127/12, 127/18, 127/19, 127/33, 127/115, 127/116, 127/537, 127/539, 127/541, 127/545, 127/572, 127/581, 621/1, 636/1, 662/1, 664/1, 664/4, 665/4, 670/4, 671/1, 671/2, 671/5, 671/7, 677/1, 677/2, 677/3, 677/4, 677/5, 677/6, 678/1, 678/2, 679/1, 679/2, 680/3, 680/6, 680/7, 690/7, 710/1, 711/2, 714, 715/1, 715/2, 716, 717, 1193/1, 1213/3, 1213/5, 1213/8, 1216/2, 1217, 1239/1, 1249 in 1251. Površina C1 meri 28.112,00 m²,

7. prostorska enota O1:

– O1/1: parcela, namenjena gradnji črpališča za odpadno padavinsko vodo, ki obsega naslednje parcele v katastrski občini 1730 Moste: 678/2, 679/1 in 680/4. Površina O1 meri 358,00 m².

(2) Parcelacija zemljišč in geokordinatne točke za zakoličbo so določene v grafičnih načrtih št. 3.2 »Načrt obodne parcelacije in parcelacije zemljišč«. Točke zakoličbe objektov so določene v Gauss-Kruegerjevem koordinatnem sistemu.

(1) Površine, namenjene javnemu dobru, obsegajo zemljišča za gradnjo prometnega urada, javnih cest in komunalnih naprav v območju OPPN z oznakami P4/1, C1/1 in O1/1.

(2) Površine, namenjene javnemu dobru, obsegajo naslednje parcele ali njihove dele v katastrski občini 1730 Moste: 127/10, 127/11, 127/12, 127/18, 127/19, 127/30, 127/31, 127/32, 127/33, 127/110, 127/111, 127/112, 127/113, 127/114, 127/115, 127/116, 127/287, 127/288, 127/537, 127/539, 127/541, 127/545, 127/568, 127/571, 127/572, 127/581, 127/582, 621/7, 621/8, 665/1, 671/4, 671/8, 671/9, 679/3, 711/1, 712, 713, 1213/2, 1213/6, 1213/7, 1213/11, 621/1, 636/1, 662/1, 664/1, 664/4, 665/4, 670/4, 671/1, 671/2, 671/5, 671/7, 677/1, 677/2, 677/3, 677/4, 677/5, 677/6, 678/1, 678/2, 679/1, 679/2, 680/3, 680/4, 680/6, 680/7, 690/7, 710/1, 711/2, 714, 715/1, 715/2, 716, 717, 1193/1, 1213/3, 1213/5, 1213/8, 1216/2, 1217, 1239/1, 1249 in 1251.

(3) Površine, namenjene površinam javnemu dobru, merijo 33.920,00 m².

(4) Površine, namenjene javnemu dobru, so določene v grafičnih načrtih št. 3.3 »Površine, namenjene javnemu dobru«.

(1) Prva oziroma začetna etapa obsega gradnjo vseh objektov v prostorskih enotah PE1 in PE4 ter stavb T1 in T2 v prostorski enoti PE5, vključno z ureditvijo dostopne ceste na parceli P5/2. Prva oziroma začetna etapa obsega tudi gradnjo podaljška Bratislavske ceste v podvozu do Zaloške ceste, načrtovanega v prostorski enoti C1, vključno z gradnjo krožnega križišča (izven območja OPPN) na Letališki/Bratislavski cesti, ter pripadajoče komunalne in energetske infrastrukture, vključno s črpališčem za padavinsko vodo, načrtovanem v prostorski enoti O1. Za ustrezno navezavo na obodno cestno omrežje je treba v prvi fazi (izven območja OPPN) izvesti tudi rekonstrukcijo Letališke ceste od Bratislavske ceste do AC priključka Letališka cesta in rekonstrukcijo Leskoškove ceste od Letališke ceste do AC priključka Leskoškova cesta, obe s pripadajočo komunalno in energetsko infrastrukturo.

(2) Druga etapa obsega gradnjo vseh objektov in ureditev v prostorski enoti PE2.

(3) Tretja etapa obsega gradnjo vseh objektov in ureditev v prostorski enoti PE3.

(4) Četrta etapa obsega gradnjo stavb T3 in T4 v prostorski enoti PE5.

(5) Druga, tretja in četrta etapa se lahko izvajajo hkrati s prvo etapo ali kasneje. Med seboj se lahko izvajajo časovno neodvisno.

(6) Znotraj posamezne parcele, namenjene gradnji, je v posamezni etapi dopustno pridobiti uporabno dovoljenje za posamezne stavbe s pripadajočo prometno, komunalno in energetsko infrastrukturo.

Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja/lastnika zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju arheološke ostaline zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke. V primeru odkritja arheoloških ostalin, ki jim grozi nevarnost poškodovanja ali uničenja, lahko pristojni organ to zemljišče z izdajo odločbe določi za arheološko najdišče, dokler se ne opravijo raziskave arheoloških ostalin oziroma se omeji ali prepove gospodarska in druga raba zemljišča, ki ogroža obstoj arheološke ostaline.

(1) Načrtovana gradnja se nahaja na širšem vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnika Ljubljanskega polja, z milejšim vodovarstvenim režimom (VVO IIIA). Pri načrtovanju je treba dosledno upoštevati vse omejitve in pogoje Uredbe o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnika Ljubljanskega polja.

(2) Vsi posegi v prostor morajo biti načrtovani tako, da se ne poslabšuje stanja voda, da se omogoča varstvo pred škodljivim delovanjem voda in zagotavlja ohranjanje naravnih procesov.

(3) lzkope, objekte ali naprave na podobmočju širšega vodovarstvenega območja z milejšim vodovarstvenim režimom (VVO IIIA) je treba graditi nad srednjo gladino podzemne vode, povprečje dveh let. Srednja gladina podzemne vode je srednja meritev v nizu meritve med najvišjo in najnižjo izmerjeno gladino. Kot niz meritev gladine podzemne vode se upoštevajo podatki monitoringa podzemne vode na vodovarstvenem območju, ki ga zagotavlja Agencija Republike Slovenije za okolje, ali podatki meritev, ki jih izvaja upravljavec monitoringa podzemne vode ali podatki meritev z avtomatskimi merilniki nivojev podzemne vode ali najmanj dvakrat mesečnih ročnih meritev gladine podzemne vode v obdobju dveh hidroloških ciklusov t.j. dve leti opazovanj, ki jih na območju predvidenega posega izvaja investitor.

(4) Gradnja je izjemoma dopustna, če se transmisivnost vodonosnika na mestu gradnje ne zmanjša za več kot 10 odstotkov. Če je med gradnjo ali obratovanjem treba drenirati ali črpati podzemno vodo, je za to treba pridobiti vodno soglasje.

(5) Gradnja iztoka ali iztočnega objekta za odvajanje padavinske odpadne vode s streh objekta je dopustna, če je dno ponikovalnice najmanj 1,00 m nad najvišjo gladino podzemne vode.

(6) Gradnja iztoka ali iztočnega objekta za odvajanje odpadne vode, če gre za neposredno odvajanje v površinsko vodo v skladu z Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo, je možno, če je cevovod, po katerem se očiščena odpadna voda odvaja v vodotok, izveden tako, da je preprečeno ponikanje v podzemno vodo ali zajetje.

(7) Pred uporabo cevovodov za odpadno vodo je potrebno preveriti vodotesnost internega kanalizacijskega omrežja s standardiziranimi postopki.

(8) Projektna rešitev odvajanja in čiščenja padavinskih in komunalnih odpadnih voda mora biti usklajena z Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo in Uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode.

(9) Vse padavinske vode z javnih cest morajo biti speljane in očiščene na način kot to predvideva Uredba o emisiji snovi pri odvajanju padavinske vode z javnih cest.

(10) Odvodnjavanje odpadnih padavinskih vod s cestnih, manipulativnih, intervencijskih površin in površin mirujočega prometa mora biti speljano preko zadrževalnikov, usedalnikov in lovilcev olj.

(11) Vse cestne, manipulativne, intervencijske površine in površine mirujočega prometa oziroma parkirišča morajo biti utrjene, neprepustne za vodo in nevarne snovi (npr. goriva, maziva, olja).

(12) V primeru odvoda voda s površin zadnjih kletnih etaž je za primer požara potrebno zagotoviti avtomatsko zaporo na sistemu za odvod voda iz teh kletnih etaž. S tem bodo celotne zadnje kletne etaže predstavljale lovilne bazene za zajem požarnih voda.

(13) Vsi prostori in površine, kot so strojnice oziroma tehnični prostori idr., kjer se bodo skladiščile, pretovarjale, uporabljale, odstranjevale (embalaža in ostanki) tudi male količine nevarnih snovi, morajo biti urejeni kot lovilna skleda, vodotesno, brez odtokov, neprepustni za vodo in možne nevarne snovi, tlaki morajo biti odporni na snovi ob razlitju ali raztrosu, da se prepreči vsak možen vpliv na površinske in podzemne vode zaradi varovanja virov pitne vode.

(14) Prostor za oskrbo gradbenih strojev z gorivom ali oljem mora biti urejen tako, da je tudi pri morebitnem razlitju goriva omogočen zajem tega goriva in onemogočen izliv v tla. Urejen mora biti na neprepustno utrjeni površini, v obliki lovilne sklede ustreznega volumna, v neposredni bližini pa mora biti na voljo absorpcijsko sredstvo za takojšnje ukrepanje v primeru razlitja.

(15) Pri gradnji objekta M1 je treba prostore za začasne deponije gradbenih materialov in gradbenih odpadkov, začasna skladišča nevarnih snovi (gradbena kemična sredstva, goriva, olja in maziva za vzdrževanje gradbenih strojev in naprav, ipd.), parkirišče za delovne stroje in tovorna vozila na gradbišču, prostor za oskrbo strojev in naprav z gorivom na gradbišču (pretakanje goriva) in morebitne naprave za izdelavo betona urediti izven vodovarstvenega območja (VVO IIIA).

(16) Za vsak poseg, ki bi lahko trajno ali začasno vplival na vodni režim ali stanje voda, je potrebno v skladu s 150. in 151.a členom Zakona o vodah pridobiti vodno soglasje. Vodno soglasje je treba pridobiti za:

– poseg na varstvenih in ogroženih območjih,

– poseg zaradi odvajanja odpadnih voda.

(1) Prezračevanje podzemnih garaž se izvede z odvodnimi kanali za odvod dima in toplote z izpustom nad teren.

(2) Odvod zraka iz sanitarnih prostorov je treba speljati nad strehe objektov.

(3) Vsi izpusti snovi v zrak (ogrevanje, prezračevanje) morajo biti opremljeni z ustreznimi filtri v skladu z zakonskimi zahtevami.

(4) V času gradnje je treba preprečiti nekontrolirano prašenje.

(1) Prostorske enote PE1, PE2, PE3, PE4, PE5, O1 in C1 (del) so v skladu z OPN MOL ID opredeljene kot območje IV. stopnje varstva pred hrupom.

(2) Dopustna mejna raven hrupa:

– IV. območje: Lnoč = 65 (dBA), Ldvn = 75 (dBA).

(3) Pred začetkom urejanja območja OPPN je treba izdelati načrt izvajanja del, ki mora biti pripravljen tako, da je ob njegovem izvajanju začasna obremenitev s hrupom na dopustni ravni.

(1) Zbirna mesta za ločeno zbiranje komunalnih odpadkov je treba urediti na zasebnih površinah tako, da je zagotovljena higiena in da ni negativnih vplivov na javno površino ali sosednje stavbe. Posode na zbirnih mestih morajo biti zavarovane pred vremenskimi vplivi tako, da zaradi njih ne pride do onesnaženja okolice in poškodovanja posod.

(2) Z odpadki je potrebno ravnati v skladu z Uredbo o odpadkih. Povzročitelj odpadkov mora imeti načrt gospodarjenja z odpadki, v skladu s katerim izvaja ukrepe preprečevanja in zmanjševanja nastajanja odpadkov ter ravnanja s posameznimi vrstami odpadkov.

(3) Odpadke iz papirja, kovine, plastike in stekla je treba zbirati ločeno. Ločeno je treba zbirati tudi odpadke, za katere je vzpostavljen sistem ločenega zbiranja v skladu s posebnim predpisom, ki ureja ravnanje s posameznim tokom ali vrsto odpadkov.

(1) Postavitev in jakost svetilk pri osvetljevanju objektov in zunanjih površin morata biti v skladu s predpisi o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja.

(2) Prepovedana je uporaba svetlobnih snopov kakršne koli vrste ali oblike, mirujočih ali premikajočih, če so usmerjeni proti nebu ali površinam, ki bi jih lahko odbijale proti nebu.

(3) Interna osvetlitev zunanjih površin ob stavbah in skupnih površin v območju OPPN mora biti zadostna, enakomerna in nebleščeča.

(4) Obstoječe svetilke na območju OPPN, ki so po predpisih neustrezne, je treba zamenjati.

(1) Območje OPPN se nahaja v območju potresne mikrorajonizacije 0,285 pospeška tal (g) s povratno dobo 475 let. Pri projektiranju stavb je treba predvideti ustrezne ukrepe za potresno varnost.

(2) Stavbe morajo biti grajene potresno odporno v skladu s predpisi glede na cono potresne nevarnosti, geološko sestavo in namembnost objekta.

(3) Pri načrtovanju novogradenj je treba predvideti ojačitev prve plošče nad kletjo tako, da zadrži rušenje objektov nanjo.

(1) Za zaščito pred požarom je treba zagotoviti:

– pogoje za varen umik ljudi,

– ustrezne odmike med objekti oziroma ustrezno požarno ločitev objektov,

– prometne in delovne površine za intervencijska vozila,

– vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje.

(2) V fazi izdelave projektne dokumentacije je treba za stavbe, za katere to zahtevajo požarni predpisi, izdelati zasnovo požarne varnosti za požarno manj zahtevne objekte oziroma študijo požarne varnosti za požarno zahtevne objekte.

(3) Do objektov morajo biti izvedeni dostopi in površine za delovanje intervencijskih vozil v skladu s standardi.

(4) Poti, zelenice in druge površine morajo biti v območju, kjer je predvidena pot za intervencijska vozila, utrjene na osni pritisk 10 ton. V območju intervencijskih poti ne sme biti grajenih ali drugih nepremičnih ovir. Intervencijske poti morajo biti projektirane skladno s standardi.

(5) Delovne površine za intervencijska vozila so načrtovane na dostopnih poteh, ki potekajo v smeri vzhod-zahod čez območje OPPN. Dimenzije delovnih površin morajo biti v skladu s standardi.

(6) Voda za gašenje je predvidena z zunanjim hidrantnim omrežjem.

(7) Ureditve v zvezi z varstvom pred požarom so določene v grafičnem načrtu št. 4.4 »Prometno-tehnična situacija, idejna višinska regulacija in prikaz ureditev, potrebnih za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami«.

(1) Vse prometne površine in intervencijske poti morajo biti utrjene na predpisano nosilnost in morajo zagotavljati prevoznost, varnost, stabilnost in ustrezno torno sposobnost.

(2) Načrtovane ureditve se na Letališko cesto priključujejo v obstoječih križiščih in priključkih, razen v priključku med Kajuhovo ulico in Ulico Ambrožiča Novljana, ki se z novo prometno ureditvijo ukine. Pri priključevanju na javno cesto je treba zagotoviti prevoznost merodajnih vozil.

(3) Vse uvoze v podzemne garaže je treba načrtovati v bližini javnih prometnic in na način, da so prometne poti čim krajše.

(4) Zunanje površine za mirujoči promet morajo biti utrjene in morajo zagotavljati dostopnost merodajnim vozilom. Število PM za gibalno ovirane mora biti v skladu s predpisi, ki urejajo zagotavljanje dostopa gibalno oviranim osebam.

(5) Površine za promet pešcev, kolesarjev in glavni vhodi do objektov morajo zagotavljati uporabo brez grajenih ovir v skladu s predpisi, ki urejajo zagotavljanje dostopa gibalno oviranim osebam.

(6) Dovoz tovornih vozil do prostorskih enot PE1 in PE5 se vrši preko krožnega križišča Letališka cesta–Bratislavska cesta in nato preko priključnih ramp v podaljšku Bratislavske ceste, do prostorske enote PE5 iz smeri Zaloške in Kajuhove ceste tudi preko desno-desnega priključka vzhodno od Bratislavske ceste.

(7) Do izgradnje priključnih ramp v podaljšku Bratislavske ceste je s tovornimi vozili dopusten dovoz na javno prometno omrežje do prostorske enote PE1 preko obstoječega krožnega križišča Letališka cesta–Latinski trg in do prostorske enote PE5 preko obstoječih priključkov.

(8) Priključek za prostorsko enoto PE1 na krožno križišče Letališka cesta–Ulica Ambrožiča Novljana je namenjen izključno osebnemu motornemu prometu.

(9) Parkiranje tovornih in osebnih vozil je treba zagotoviti v okviru zunanjih ureditev posameznih prostorskih enot ali v podzemnih garažah.

(10) Prometne ureditve so določene v grafičnem načrtu št. 4.4 »Prometno-tehnična situacija, idejna višinska regulacija in prikaz ureditev, potrebnih za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami«.

(1) Območje OPPN se na javno prometno omrežje priključuje preko petih cestnih priključkov: krožno križišče Letališka cesta–Ulica Ambrožiča Novljana, obstoječi desno-desni priključek na Letališko cesto med Latinskim trgom in Bratislavsko cesto, priključek Bratislavska cesta–Letališka cesta, desno-desni priključek na Letališko cesto vzhodno od Bratislavske ceste in priključek na Zaloško cesto. Vsi cestni priključki se uredijo na mestu že urejenih obstoječih priključkov in krožnih križišč.

(2) Cestni priključek Letališka cesta–Ulica Ambrožiča Novljana omogoča dovoz osebnim motornim vozilom do prostorske enote PE1 in do stavbe M1. Priključek je treba urediti kot četrti priključni krak obstoječega krožnega križišča.

(3) Obstoječi desno-desni priključek na Letališko cesto med Latinskim trgom in Bratislavsko cesto je namenjen priključevanju prostorske enote PE2 in stavb K1, K2 in K3 na javno prometno omrežje. Rekonstrukcija priključka za potrebe OPPN ni potrebna.

(4) Priključek Letališka cesta–Bratislavska cesta omogoča v OPPN predvideno prometno povezavo med Letališko cesto in Zaloško cesto. Priključek je treba urediti kot četrti priključni krak obstoječega krožnega križišča, ki ga je za zagotavljanje prometne pretočnosti treba povečati. Preko priključka Letališka cesta–Bratislavska se uredi dostop do prostorskih enot PE1, PE3, PE4 in PE5.

(5) Priključek podaljška Bratislavske ceste na Zaloško cesto se uredi v obstoječem semaforiziranem štirikrakem križišču. Križišče se deloma rekonstruira za potrebe povečanih prometnih obremenitev. Na odseku med južnim objektom pod železniško infrastrukturo in Zaloško cesto se z rekonstrukcijo obstoječih cestnih priključkov zagotovi dostop do obstoječih objektov.

(6) Desno-desni priključek na Letališko cesto vzhodno od Bratislavske ceste omogoča dodatno navezavo prostorske enote PE5 na javno cestno omrežje. Priključek je treba urediti z minimalnimi priključnimi radiji velikosti 15,00 m, ki omogočajo nemoteno izvažanje in uvažanje težkih tovornih vozil.

(7) V OPPN predviden podaljšek Bratislavske ceste (prostorska enota C1) omogoča priključevanje prostorskih enot PE1, PE3, PE4 in PE5 preko deniveliranih priključnih ramp na javno cestno omrežje. Glavni dostop tovornih vozil do prostorske enote PE1 je mogoč izključno preko podaljška Bratislavske ceste, do prostorske enote PE5 iz smeri Zaloške ceste tudi preko desno-desnega priključka vzhodno od Bratislavske ceste.

(8) Prečni profil podaljška Bratislavske ceste:

a) prečni profil v območju krožnega križišča Bratislavska–Letališka cesta:
– hodnik za pešce	2,00 m
– kolesarska steza	1,50 m
– zelenica	2,50 m
– vozišče (zaviralni pas)	5,00 m
– vozišče (vozni pas)	3,25 m
– vozišče (vozni pas za razvrščanje)	3,25 m
– vozišče (vozni pas za razvrščanje)	3,25 m
– vozišče (pospeševalni pas/pas za prepletanje)	5,00 m
– zelenica	1,50 m
– kolesarska steza	1,50 m
– hodnik za pešce	2,00 m
SKUPAJ	30,75 m
b) prečni profil v območju križanja z železniško infrastrukturo:
– brežina	do 12,00 m
– hodnik za pešce	2,00 m
– kolesarska steza	1,50 m
– zelenica/brežina	2,50 m
– vozišče (vozni pas)	3,25 m
– vozišče (vozni pas)	3,25 m
– zelenica	2,50 m
– kolesarska steza	1,50 m
– hodnik za pešce	2,00 m
– brežina	do 12,00 m
SKUPAJ	do 42,50 m
c) prečni profil v območju priključevanja do obstoječih objektov:
– brežina	do 10,00 m
– hodnik za pešce	2,00 m
– kolesarska steza	1,50 m
– zelenica	1,00 m
– vozišče (vozni pas)	3,25 m
– vozišče (pas za leve zavijalce)	3,00 m
– vozišče (vozni pas)	3,25 m
– zelenica	1,00 m
– kolesarska steza	1,50 m
– hodnik za pešce	2,00 m
– brežina	do 10,00 m
SKUPAJ	do 38,50 m
d) prečni profil v območju priključka na Zaloško cesto:
– hodnik za pešce	2,00 m
– kolesarska steza	1,50 m
– zelenica	2,50 m
– vozišče (vozni pas)	3,25 m
– vozišče (vozni pas za razvrščanje)	3,25 m
– vozišče (vozni pas)	3,25 m
– zelenica	2,50 m
– kolesarska steza	1,50 m
– hodnik za pešce	2,00 m
SKUPAJ	21,75 m

(9) Podvoz v podaljšku Bratislavske ceste, vključno z objekti pod železniško infrastrukturo, je treba izvesti s tehnologijo gradnje, ki omogoča največjo možno zračnost in odprtost podvoza.

(1) Mirujoči promet se v območju prostorskih enot uredi v podzemnih garažah in na terenu. Dostop iz javnih prometnic do podzemnih garaž in zunanjih parkirnih površin je treba načrtovati na način, da so prometne poti čim krajše.

(2) Do izgradnje stavbe M1 je na parceli, namenjeni gradnji P1/2 dopustno urediti PM za osebna vozila, brez obveznosti ozelenitve, za potrebe stavbe M2.

(3) Ob izgradnji stavbe M1 je treba zagotoviti predpisana PM za osebna vozila tudi za stavbo M2.

(4) Minimalno število PM je treba izračunati glede na BTP objekta ali dela objekta glede na namembnost.

(5) Za potrebe stavb v območju OPPN je treba zagotoviti PM skladno z normativom, določenim v OPN MOL ID.

(6) Dopustna so odstopanja od normativa, izračunanega skladno s prejšnjim odstavkom, na podlagi mobilnostnega načrta.

(7) Izdelava mobilnostnega načrta je obvezna za enote PE1, PE3 in PE5, za druge prostorske enote je izdelava mobilnostnega načrta dopustna.

(8) Mobilnostni načrt se izdela v fazi izdelave projektne dokumentacije za posamezno prostorsko enoto, s ciljem zagotavljanja optimalnega števila PM. Mobilnostni načrt se izdela glede na dejanske potrebe, vrsto dejavnosti, površino, mikro in makro lokacijo, časovno prekrivanje, mešano uporabo in druge kriterije. V mobilnostnem načrtu se poleg podrobnih analiz prostora in možnosti dostopa, pri določanju optimalnega števila PM, predvidi tudi ukrepe za spodbujanje trajnostno naravnane izbire prevoznega sredstva.

(9) Prikaz parkirnih mest v grafičnem načrtu št. 4.2 »Arhitekturna zazidalna situacija – nivo pritličja« je zgolj informativen, pozicije PM se znotraj prometnih površin določi v projektni dokumentaciji.

(1) V območju OPPN so v prostorski enoti C1 predvidene ločene prometne površine za kolesarski promet in peš promet. V preostalih prostorskih enotah se uredi mešan promet pešcev in kolesarjev.

(2) V prostorski enoti C1 se uredi enosmerna obojestranska kolesarska steza v širini 1,50 m in dvostranski hodnik za pešce v širini 2,00 m.

(3) Potek kolesarske steze in hodnika za pešce v prostorski enoti C1 se niveletno loči od vozišča.

(4) Vodenje pešcev in kolesarjev v območju križišč je treba urediti brez višinskih skokov in z dolžino klančin najmanj 3,00 m.

(5) V objektih pod železniško infrastrukturo je za kolesarje in pešce treba zagotavljati svetlo višino najmanj 2,50 m ter največjo možno zračnost in ambientalno odprtost prostora ter naravno osvetljenost.

(6) V sklopu severnega objekta železniške infrastrukture v prostorski enoti C1 je dopustna ureditev vertikalne povezave do železniškega postajališča.

(7) V prostorski enoti PE1 je ob Letališki cesti dopustna ureditev postajališča mestnega potniškega prometa.

(8) V območju OPPN je dopustna izgradnja dodatnih železniških postajališč.

(1) Pri tehnični rešitvi objektov pod železniško infrastrukturo (nivojsko prečkanje železniških tirov) ne sme priti do posedanja tirov. V primeru posedanja je treba ponovno vzpostaviti ustrezne višinske nivelete tirov in ostale opreme tirov.

(2) Projektna rešitev priključitve novih tirov na obstoječe omrežje javne železniške infrastrukture mora biti skladna s tehnično specifikacijo interoperabilnosti in zakonodajo.

(3) Pri vseh posegih v varovalni progovni pas železniške proge je treba upoštevati zakonodajo.

(1) Do obstoječih in novih objektov je treba urediti dovoze in površine za delovanje intervencijskih poti skladno s standardi.

(2) V območju OPPN se v posameznih prostorskih enotah uredijo notranje dostopne in komunikacijske poti, ki so namenjene internemu prometu ter dostopu do posameznih objektov. Zagotavljajo dostopnost osebnih vozil, tovornih vozil, kolesarjev in pešcev od javnega prometnega omrežja do objektov znotraj posameznih prostorskih enot.

(3) Notranje dostopne in komunikacijske poti morajo biti utrjene, ustrezne nosilnosti in morajo omogočati vožnjo in prevoznost intervencijskih vozil:

– v prostorski enoti PE1 se dostop intervencijskih vozil zagotovi preko priključkov na javno prometno omrežje. Treba je omogočiti krožen dostop intervencijskih vozil okoli stavb M1 in M2 v okviru predvidenih notranjih dostopnih in komunikacijskih poti. Na severni in zahodni strani stavbe M2 je v okviru ureditve ploščadi treba zagotoviti prevoznost intervencijskih vozil,

– v prostorski enoti PE2 je treba dostop intervencijskih vozil zagotoviti preko desno-desnega priključka na Letališko cesto. Intervencijske poti je treba zagotoviti ob severni, vzhodni, zahodni in južni strani stavb K2 in K3,

– v prostorski enoti PE5 se dostop intervencijskih vozil zagotovi preko obeh priključkov na javno prometno omrežje. Na intervencijskih poteh znotraj prostorske enote PE5 je treba zagotoviti krožno vožnjo okoli stavb T1 in T3 ter med stavbama T2 in T4,

– v prostorskih enotah PE3 in PE4 se dostop intervencijskih vozil zagotovi preko priključkov na javno prometno omrežje ter po notranjih prometnih in utrjenih površinah.

(4) Ureditve v zvezi z varstvom pred požarom so določene v grafičnem načrtu št. 4.4 »Prometno-tehnična situacija, idejna višinska regulacija in prikaz ureditev, potrebnih za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami«.

(1) Splošni pogoji za potek ter gradnjo okoljske, energetske in elektronske komunikacijske infrastrukture v območju OPPN so:

– načrtovane stavbe morajo biti priključene na obstoječe in načrtovano vodovodno, kanalizacijsko, plinovodno in elektroenergetsko omrežje. Poleg tega so načrtovane stavbe lahko priključene še na elektronsko komunikacijska omrežja. Priključitev je treba izvesti po pogojih posameznih upravljavcev posamezne infrastrukture,

– praviloma morajo vsi primarni in sekundarni vodi potekati v javnih (prometnih in intervencijskih) površinah oziroma površinah v javni rabi tako, da je omogočeno njihovo vzdrževanje,

– kadar potek v javnih površinah ni mogoč, mora lastnik prizadetega zemljišča omogočiti izvedbo in vzdrževanje javnih vodov na svojem zemljišču, upravljavec posameznega voda pa mora za to od lastnika pridobiti služnost,

– trase okoljskih, energetskih in elektronskih komunikacijskih vodov, objektov in naprav morajo biti medsebojno usklajene z upoštevanjem zadostnih medsebojnih odmikov in odmikov od ostalih naravnih ali grajenih struktur,

– gradnja okoljske, energetske in elektronske komunikacijske infrastrukture mora potekati usklajeno,

– dopustne so naknadne in usklajene spremembe tras posameznih komunalnih vodov, objektov in naprav ter priključkov zaradi ustreznejše oskrbe in racionalnejše izrabe prostora,

– dopustne so delne in začasne ureditve, ki morajo biti skladne s programi upravljavcev vodov okoljske, energetske in elektronske komunikacijske infrastrukture in morajo biti izvedene tako, da jih bo mogoče vključiti v končno etapo ureditve posameznega voda po izdelanih idejnih rešitvah za območje OPPN,

– obstoječo okoljsko, energetsko in elektronsko komunikacijsko infrastrukturo v območju OPPN je dopustno zaščititi, rekonstruirati, prestavljati, dograjevati in ji povečevati zmogljivosti v skladu s prostorskimi in okoljskimi možnostmi ter ob upoštevanju predpisov in pod pogojem, da so posegi v soglasju z njihovimi upravljavci,

– kadar izvajalec del pri izvajanju del opazi neznano okoljsko, energetsko ali elektronsko komunikacijsko infrastrukturo, mora takoj ustaviti dela ter o tem obvestiti upravljavce posameznih vodov,

– vsi posegi v varovalni pas obstoječega ali načrtovanega elektroenergetskega omrežja morajo biti skladni z določili predpisa, ki ureja pogoje in omejitve gradenj, uporabe objektov ter opravljanja dejavnosti v območju varovalnega pasu elektroenergetskih omrežij. Za posege v varovalni pas elektroenergetskega omrežja je potrebno pridobiti soglasje upravljavca omrežja,

– pri projektiranju stavb v območju OPPN je treba upoštevati predpise, ki urejajo učinkovito rabo energije in varstvo pred elektromagnetnim sevanjem.

(2) Ureditev okoljske, energetske in elektronske komunikacijske infrastrukture je določena v grafičnem načrtu št. 4.5 »Zbirni načrt komunalnih vodov in naprav«.

(1) Stavbe na območju OPPN je treba za oskrbo s pitno, sanitarno in požarno vodo priključiti na centralni vodovodni sistem Ljubljane.

(2) Na območju OPPN je treba izvesti naslednje ureditve javnega vodovodnega omrežja:

– prestavitev vodovodnega omrežja dimenzij 150 mm, 200 mm in 300 mm v krožnem križišču Letališke in Bratislavske ceste zaradi gradnje podaljška Bratislavske ceste,

– prestavitev vodovodnega omrežja dimenzij 63 mm in 100 mm v Poljski poti zaradi gradnje podaljška Bratislavske ceste v podvozu in ob priključevanju na Zaloško cesto,

– novogradnja javnega vodovodnega omrežja dimenzije 100 mm v prostorski enoti PE2 za oskrbo objektov v prostorskih enotah PE2 in PE4.

(3) Obstoječe vodomerne jaške v prostorskih enotah PE1, PE3 in PE5 se odstrani. Zaradi prestavitev vodovodnega omrežja v Poljski poti se preuredi obstoječe hišne priključke za obstoječe objekte na območju med TE-TOL in podaljškom Bratislavske ceste.

(4) Priključitev objektov v prostorskih enotah PE1, PE3 in PE5 se izvede iz obstoječega oziroma prestavljenega vodovoda v Letališki cesti.

(5) Pri projektiranju vodovoda na obravnavanem območju je treba upoštevati projektno nalogo: Ureditev vodovoda in kanalizacije zaradi gradnje logističnega centra ob Letališki cesti (OPPN 412 Železniška tovorna postaja Ljubljana-del, JP Vodovod-Kanalizacija d.o.o., št. 2738 V, junij 2017).

(6) Pri načrtovanju, gradnji ter obratovanju in vzdrževanju vodovodov je treba upoštevati predpise, ki urejajo oskrbo s pitno vodo, ter interni dokument JP Vodovod-Kanalizacija d.o.o.: Tehnična navodila za vodovod.

(7) Pred priključitvijo na javno vodovodno omrežje je treba zaprositi upravljavca javnega vodovoda za soglasje k priključitvi posameznih objektov in predložiti izvedbeno dokumentacijo.

(1) Komunalno odpadno vodo z območja OPPN je treba prek centralnega kanalizacijskega sistema Ljubljane odvajati na centralno čistilno napravo v Zalogu.

(2) Omrežje na območju OPPN je zgrajeno v delno mešanem in delno ločenem sistemu.

(3) Na območju OPPN je treba izvesti naslednje ureditve javnega kanalizacijskega omrežja:

– obstoječi mešani kanalizacijski zbiralnik dimenzije 1800 mm, ki odvaja odpadno vodo iz območja BTC in poteka po zahodnem robu Bratislavske ceste, se zaradi gradnje objektov v prostorskih enotah PE2 in PE3 od Letališke ceste proti jugu naprej ukine, kanal pa prek novih mešanih kanalov dimenzije 1800 mm in 2000 mm poveže z novim mešanim kanalom dimenzije 2400 mm, ki poteka po podaljšku Bratislavske ceste od Letališke ceste do obstoječega mešanega kanala dimenzije 2400 mm (do združitvenega objekta ZO3) na severnem robu glavne železniške proge Ljubljana–Zidani most,

– obstoječi mešani kanalizacijski zbiralnik dimenzije 1800 mm, ki odvaja odpadno vodo iz območja Letališke ceste vzhodno od Bratislavske ceste, se zaradi gradnje podaljška Bratislavske ceste v podvozu od krožnega križišča Bratislavske in Letališke ceste proti jugu ukine, kanal pa v združitvenem objektu ZO2 poveže z novim mešanim kanalom dimenzije 2400 mm (iz prve alineje tega odstavka), ki poteka po podaljšku Bratislavske ceste od Letališke ceste do obstoječega kanala dimenzije 2400 mm na severnem robu glavne železniške proge Ljubljana–Zidani most,

– obstoječi mešani kanalizacijski zbiralnik dimenzije 1400 mm, ki odvaja odpadno vodo iz območja BTC v liniji Italijanske ulice in poteka prek območja PE1, se zaradi gradnje objektov v prostorski enoti PE1 od Letališke ceste do železniške proge Ljubljana–Zidani most ukine, severni del kanala pa se poveže z novim mešanim kanalom po Letališki cesti dimenzije 1400 mm, ki se v združitvenem objektu ZO1 združi s prestavljenim mešanim kanalom dimenzije 1800 mm po zahodnem robu Bratislavske ceste iz prve alineje tega odstavka. Na južnem delu se obstoječemu mešanemu kanalu dimenzije 1400 mm vgradi novi končni jašek. Na novi mešani kanal po Letališki cesti dimenzije 1400 mm se povežeta obstoječa mešana kanala dimenzije 600 mm in 800 mm, ki potekata po Letališki cesti zahodno od Bratislavske ceste,

– za odvajanje odpadne komunalne vode iz objektov na vzhodnem delu prostorske enote PE1, objektov na južnem delu prostorske enote PE2 in objektov v prostorski enoti PE4 se v vzhodnem delu prostorske enote PE1 zgradi nov kanal za komunalno odpadno vodo dimenzije 250 mm, ki se priključi na nov mešan kanal dimenzije 2400 mm iz prve alineje tega odstavka,

– za odvajanje odpadne komunalne vode iz prostorske enote PE5 se v severozahodnem delu prostorske enote PE5 zgradi novi kanal za komunalno odpadno vodo dimenzije 250 mm, ki se priključi na obstoječ mešan kanal dimenzije 1400 mm po Letališki cesti,

– v skrajnem zahodnem delu Poljske poti se zgradi mešani kanal dimenzije 300 mm za odvajanje odpadne vode iz obstoječih objektov zahodno od podaljška Bratislavske ceste,

– na skrajnem južnem delu podaljška Bratislavske ceste ob Zaloški cesti se obstoječi mešani kanal dimenzije 600 mm ukine in nadomesti z novim mešanim kanalom dimenzije 400 mm, ki se priključi na obstoječi mešani kanal dimenzije 900 mm v Zaloški cesti.

(4) Komunalno odpadno vodo iz objektov na območju OPPN je treba priključiti na obstoječe in načrtovane javne kanale za komunalno odpadno vodo. Stavbe v zahodnem delu prostorske enote PE1, v severnem delu prostorske enote PE2 ter v prostorski enoti PE3 se priključijo na obstoječe kanalizacijsko omrežje v Letališki cesti. Stavbe v vzhodnem delu prostorske enote PE1, v južnem delu prostorske enote PE2 ter v prostorski enoti PE4 se priključijo na novi kanal dimenzije 250 mm v PE1, stavbe v prostorski enoti PE5 pa se priključijo na novi kanal dimenzije 250 mm v PE5. Dopustna je uporaba obstoječih priključnih mest na kanale, ki se ohranjajo v funkciji; če se obstoječa odcepna mesta ne uporabijo v ta namen, jih je treba ukiniti.

(5) Padavinske vode s strešnih površin se neposredno ponika ali uporabi za namen sanitarne vode za sekundarne potrebe ali zalivanje zelenih površin in vegetacije. Padavinske vode z manipulacijskih površin se ponika, pred ponikanjem pa jih je treba očistiti v lovilcih olj.

(6) Padavinske vode s podaljška Bratislavske ceste (nova javna cesta v prostorski enoti C1) se odvaja v novih kanalih dimenzije 300–800 mm do črpališča za odpadno padavinsko vodo (prostorska enota O1), ki se ga uredi ob Poljski poti. Odpadno padavinsko vodo se vodi od črpališča po tlačnem vodu do novega kanala dimenzije 700 mm, ki od Zaloške ceste poteka do iztoka v Ljubljanico v dolžini ca. 260 m.

(7) Pri projektiranju kanalizacijskega omrežja na obravnavanem območju je treba upoštevati projektno nalogo: Ureditev vodovoda in kanalizacije zaradi gradnje logističnega centra ob Letališki cesti (OPPN 412 Železniška tovorna postaja Ljubljana-del, JP Vodovod-Kanalizacija d.o.o., št. 3382 K, junij 2017).

(8) Pri načrtovanju, gradnji ter obratovanju in vzdrževanju kanalizacije morajo biti upoštevana vsa določila, ki jih vsebujejo predpisi in pravilniki, ki urejajo odvajanje odpadnih komunalnih in padavinskih voda, ter interni dokument JP Vodovod-Kanalizacija d.o.o.: Tehnična navodila za kanalizacijo.

(9) Pred priključitvijo posameznih stavb na javno kanalizacijsko omrežje je treba zaprositi upravljavca javne kanalizacije za soglasje za priključitev posameznih objektov in predložiti izvedbeno dokumentacijo.

(1) Obstoječe in načrtovane stavbe na območju OPPN se za potrebe kuhanja in tehnologije lahko priključijo na sistem zemeljskega plina – srednjetlačno distribucijsko plinovodno omrežje z delovnim tlakom 1 bar.

(2) Oskrba s plinom se izvaja prek obstoječega distribucijskega plinovoda dimenzije 250 mm, ki poteka po severnem robu Letališke ceste. Za priključitev stavb na distribucijsko plinovodno omrežje bo treba izvesti nove priključne plinovode do obstoječega plinovoda v Letališki cesti.

(3) Priključni plinovodi se zaključijo z glavno plinsko zaporno pipo v omaricah, nameščenih v ali na fasadi objektov. Priključitev je treba izvesti skladno s pogoji upravljavca distribucijskega plinovodnega omrežja.

(4) Glavni plinovodi, priključni plinovodi in notranje napeljave morajo biti izvedeni v skladu s Sistemskimi obratovalnimi navodili za distribucijsko omrežje zemeljskega plina za geografsko območje Mestne občine Ljubljana, Občine Brezovica, Občine Dobrova - Polhov Gradec, Občine Dol pri Ljubljani, Občine Ig, Občine Medvode, Občine Škofljica in Občine Log - Dragomer, s predpisom, ki ureja tehnične pogoje za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z najvišjim delovnim tlakom do vključno 16 bar, in Tehničnimi zahtevami za graditev glavnih in priključnih plinovodov ter notranjih plinskih napeljav.

(1) Prek območja OPPN potekata načrtovana prenosna plinovoda R51 Jarše–TE-TOL in R51B TE-TOL–Dobrunje. Za plinovod R51 je sprejet državni prostorski načrt (v nadaljnjem besedilu: DPN) za prenosni plinovod M5/R51 na odseku od Vodic do Termoelektrarne Toplarne Ljubljana in pridobljeno gradbeno dovoljenje. Za prenosni plinovod R51B je sprejet državni prostorski načrt za prenosni plinovod R51B TE-TOL–Fužine/Vevče.

(2) Ureditve v tem OPPN morajo omogočati izgradnjo obeh prenosnih plinovodov. V območju obeh DPN je dopustna gradnja objektov za potrebe infrastrukturnih ureditev ter manipulacijskih in zunanjih površin skladno s soglasjem upravljavca prenosnega plinovodnega omrežja. Pri urejanju območja OPPN je treba upoštevati tudi omejitve v varovalnih pasovih obeh plinovodov, ki znašajo 65 m levo in desno od osi načrtovanega plinovoda. Pri delih v bližini plinovodov je treba upoštevati določila predpisa o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z delovnim tlakom nad 16 barov ter o pogojih za posege v območjih njihovih varovalnih pasov.

(3) Če se gradbena dela podaljška Bratislavske ceste pričnejo pred izvedbo prenosnega plinovoda R51, je treba zagotoviti hkratno gradnjo podaljška ceste in prenosnega plinovoda ter komunalnih priključkov in sistema katodne zaščite za MRP TE-TOL na delu, kjer gradnja sovpada. Ob hkratni gradnji se elektronsko komunikacijski priključek in ureditve za potrebe MRP TE-TOL, ki jih tangira načrtovana gradnja podaljška Bratislavske ceste, izvede v trasi, ki je načrtovana v DPN in prikazana v tem OPPN. Če se prenosni plinovod R51 izvede pred gradnjo podaljška Bratislavske ceste, se prenosni plinovod in spremljajoče ureditve med gradnjo ustrezno zaščiti.

(4) Če se gradbena dela podaljška Bratislavske ceste na območju Poljske poti pričnejo pred izvedbo prenosnega plinovoda R51B, je treba zagotoviti hkratno gradnjo podaljška Bratislavske ceste in prenosnega plinovoda R51B na delu Poljske poti, kjer gradnja sovpada. Ob hkratni gradnji se prenosni plinovod R51B izvede v trasi, ki je načrtovana v tem OPPN in predstavlja prestavitev trase iz DPN. Če se prenosni plinovod izvede pred gradnjo podaljška Bratislavske ceste, se prestavi v traso, ki je načrtovana v tem OPPN.

(1) Pri izbiri energenta za ogrevanje je treba upoštevati občinski predpis o prioritetni uporabi energentov za ogrevanje na območju Mestne občine Ljubljana, ki določa prioritetno uporabo energentov za ogrevanje na območju Mestne občine Ljubljana v obliki vrstnega reda uporabe energentov za ogrevanje stavb, pripravo tople vode in proizvodnjo toplote v proizvodnih procesih končnih uporabnikov energije.

(2) Vse obstoječe in načrtovane stavbe na območju OPPN morajo energetske potrebe za ogrevanje zagotoviti z obvezno priključitvijo na vročevodno omrežje, razen za tisti del potrebne energije za ogrevanje, ki ga zagotovijo iz obnovljivih virov energije, ki so po prioriteti skladno s predpisom o prioritetni rabi energentov za ogrevanje na območju Mestne občine Ljubljana po vrstnem redu pred sistemom daljinskega ogrevanja. Vse obstoječe in načrtovane stavbe na območju OPPN se za pripravo sanitarne tople vode in tehnološke potrebe lahko priključijo na sistem daljinskega ogrevanja –vročevodno in parovodno omrežje.

(3) Oskrba stavb s toploto se bo izvajala iz obstoječega vročevodnega omrežja na Kajuhovi cesti in v podaljšku Bratislavske ceste. Oskrba stavb s toploto za tehnologijo in hlajenje se bo izvajala iz obstoječega parovodnega omrežja v podaljšku Bratislavske ceste. Za priključitev stavb na vročevodno in/ali parovodno omrežje bo treba izvesti nove priključne vročevode in/ali parovode do obstoječega glavnega in priključnega vročevodnega in/ali parovodnega omrežja v Kajuhovi cesti in v podaljšku Bratislavske ceste.

(4) Zaradi gradnje podaljška Bratislavske ceste je treba prestaviti obstoječi glavni vročevod dimenzije 400 mm in obstoječi glavni parovod dimenzije 300 mm od severnega roba Letališke ceste (ob tovarni Yulon) do železniške proge Ljubljana–Zidani most ter rekonstruirati obstoječi vročevod T2300 v Letališki cesti na dimenzijo 150 mm. Prestavljeni novi vročevod in parovod potekata preko PE5 in C1, na vročevod pa so izvedeni priključni vročevodi za ogrevanje stavb v prostorskih enotah PE2, PE3, PE4 in PE5.

(5) Za priključitev stavb v prostorskih enotah PE2 in PE3 je treba izvesti nov javni priključni vročevod T2309 dimenzije 150 mm in 80 mm, ki nadomesti del priključnega vročevoda dimenzije 80 mm za stavbo K2 v PE2. Za priključitev stavb v prostorski enoti PE5 je treba izvesti nov javni priključni vročevod T2310 dimenzije 150 mm in 100 mm.

(6) Vročevodno omrežje, toplotne postaje in notranje napeljave morajo biti izvedeni v skladu s Sistemskimi obratovalnimi navodili za distribucijsko omrežje za oskrbo s toploto za geografsko območje Mestne občine Ljubljana in Tehničnimi zahtevami za graditev vročevodnega omrežja in toplovodnih postaj ter priključitev stavb na vročevodni sistem.

(1) Območje OPPN se bo z električno energijo napajalo iz RTP PCL in RTP Polje. Po izgradnji RTP LCL ob TE-TOL se bodo novi objekti v območju OPPN lahko elektroenergetsko oskrbovali iz te RTP.

(2) Napajanje PE1 se zagotovi prek transformatorske postaje (v nadaljnjem besedilu: TP) TP LDC Mercator na severnem delu območja. Napajanje PE2 se zagotovi prek obstoječe TP Ferport, kjer se obstoječe transformatorje zamenja z zmogljivejšimi, TP pa se po potrebi lahko prestavi v načrtovane objekte. Napajanje PE3 se zagotovi prek nove TP K4 Letališka v severnem delu območja. Napajanje PE5 se zagotovi prek prestavljene in zmogljivejše TP Kontejnerski terminal, ki se jo prestavi iz obstoječe lokacije v načrtovani objekt v območju PE5. Objekt v prostorski enoti PE4 se napaja iz obstoječega nizkonapetostnega omrežja Slovenskih železnic na lokaciji.

(3) Zaradi gradnje objektov v prostorski enoti PE1 se ukine transformatorsko postajo TP Tovorni kolodvor Moste, ki se nahaja v zahodnem delu PE1. Zaradi gradnje objekta v prostorski enoti PE1 se od TP Izolirka na zahodni strani Kajuhove ceste izvede kabel s pripadajočo kabelsko kanalizacijo prek celotnega južnega roba prostorske enote PE1 do jugovzhodnega roba območja, kjer se nova kabelska kanalizacija poveže na obstoječo.

(4) Za vključitev načrtovanih in obstoječih TP v elektroenergetsko omrežje je treba izvesti nove medsebojne srednje napetostne 20 kV kabelske povezave do RTP PCL in RTP Polje ter dograditi kabelsko kanalizacijo od Letališke ceste do posameznih TP.

(5) Zaradi gradnje podaljška Bratislavske ceste v podvozu je treba izvesti lokalno prestavitev 10 kV obstoječe kabelske kanalizacije in elektroenergetskih kablov na severni in južni strani železniške proge Ljubljana–Zidani most.

(6) Prek območja OPPN poteka obstoječi 110 kV kabel 2x110 kV TE-TOL–Polje (Beričevo). Pri gradnji je treba upoštevati predmetni kablovod, vsi posegi v varovalnem pasu, ki predstavlja pas v širini 3 m levo in desno od osi posameznega kablovoda, pa morajo biti skladni z določili predpisa o pogojih in omejitvah gradenj, uporabe objektov ter opravljanja dejavnosti v območju varovalnega pasu elektroenergetskih omrežij. Za predmetni kablovod je v veljavi Državni prostorski načrt za daljnovod DV 2×110 kV Toplarna–Polje–Beričevo, v območju državnega prostorskega načrta pa je dopustna gradnja objektov po pogojih soglasja upravljavca prenosnega elektroenergetskega omrežja.

(7) Prek zahodnega dela prostorske enote PE1 poteka nadzemni daljnovod 2x110 kV Kleče–TE-TOL, ki ga je treba upoštevati pri načrtovanju. Vsi posegi v varovalnem pasu, ki predstavlja pas v širini 15 m levo in desno od osi daljnovoda, morajo biti skladni z določili predpisa o pogojih in omejitvah gradenj, uporabe objektov ter opravljanja dejavnosti v območju varovalnega pasu elektroenergetskih omrežij. Dopustna je pokablitev tega daljnovoda v skrajnem jugozahodnem delu prostorske enote PE1 skladno s traso v grafičnem delu OPPN, pri čemer lahko trasa kablovoda od načrtovane trase v PE1 tudi odstopa, kolikor je to možno s tehničnega in okoljskega vidika in se s tem strinja lastnik zemljišča.

(8) Prek skrajnega vzhodnega dela prostorske enote PE5 poteka načrtovani kablovod 2x110 kV RTP Polje–RTP Vič. Za ta kablovod je v veljavi Državni prostorski načrt za daljnovod 2 x 110 kV RTP Polje–RTP Vič (Uradni list RS, št. 50/10). Pri gradnji je potrebno upoštevati predmetni kablovod. Vsi posegi v varovalni pas daljnovoda morajo biti skladni z določili predpisa, ki ureja pogoje in omejitve gradenj, uporabe objektov ter opravljanja dejavnosti v območju varovalnega pasu elektroenergetskih omrežij. V območju državnega prostorskega načrta je dopustna gradnja objektov za potrebe infrastrukturnih ureditev ter manipulacijskih in zunanjih površin skladno s soglasjem upravljavca distribucijskega elektroenergetskega omrežja, pri čemer mora za vse posege v območje državnega prostorskega načrta investitor zagotoviti izdelavo študije vpliva enosmernih uhajavih tokov na DV 2x110 kV Polje–Vič in v nadaljnjih fazah izdelave dokumentacije in izvedbe zagotoviti izvedbo omilitvenih ukrepov zaradi vpliva enosmernih uhajavih tokov na daljnovod.

(9) Prek skrajnega jugozahodnega dela prostorske enote PE1 potekata načrtovana kablovoda 2x110 kV kabel RTP Center–RTP Toplarna in RTP PCL–RTP Toplarna. Do izgradnje kablovodov v območju gradbišča ni dopustna gradnja objektov, ki bi onemogočali gradnjo teh kablovodov.

(10) Vsi predvideni posegi na elektroenergetskem omrežju morajo biti izvedeni v skladu z idejno rešitvijo: EE napajanje za OPPN 412 Železniška tovorna postaja, Elektro Ljubljana d.d., št. 16/17, maj 2017.

(11) Pred izdelavo projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja mora investitor pridobiti soglasje za priključitev, v katerem bodo natančno določeni tehnični pogoji in parametri priklopa.

Obstoječe elektronsko komunikacijsko omrežje poteka v Letališki cesti, Zaloški cesti in Poljski poti. Obstoječe omrežje je ob izvedbi načrtovanih ureditev na območju OPPN treba ustrezno zaščititi oziroma prestaviti v skladu z idejno zasnovo: Načrt telekomunikacij; Občinski podrobni prostorski načrt 412: Železniška tovorna postaja – del, št. 18-028/TK, Novera projekt d.o.o., marec 2018. Objekti na območju OPPN imajo možnost priključitve na elektronska komunikacijska omrežja pod pogoji upravljavcev teh omrežij in v skladu z idejno zasnovo iz prejšnjega stavka.

(1) Obstoječe omrežje javne razsvetljave poteka po Letališki cesti, Zaloški cesti in Poljski poti. Obstoječe omrežje je ob izvedbi načrtovanih ureditev na območju OPPN treba ustrezno zaščititi oziroma prestaviti v skladu z idejno zasnovo: Cestna razsvetljava; Občinski podrobni prostorski načrt OPPN 412: Železniška tovorna postaja – del, št. 03-30-2643/2713, JRS d.d., marec 2018.

(2) Podaljšek Bratislavske ceste se opremi s sistemom javne razsvetljave. Za izvedbo javne razsvetljave je treba uporabiti tipske elemente, uporabljane na območju Mestne občine Ljubljana. Svetlobna telesa morajo biti skladna z usmeritvami glede energijske učinkovitosti in varstva pred vsiljeno svetlobo.

(3) Razsvetljava funkcionalnih površin ob objektih bo internega značaja in ne bo povezana s sistemom javne razsvetljave.

(1) Pri projektiranju stavb v območju OPPN je treba upoštevati predpis, ki ureja učinkovito rabo energije v stavbah. Priporoča se učinkovita raba energije za ogrevanje in električno energijo ter učinkovita raba vode.

(2) Vse načrtovane stavbe v območju OPPN naj za energetske potrebe prioritetno zagotovijo, uporabo obnovljivih virov energije.

Program opremljanja stavbnih zemljišč 412 Železniška tovorna postaja – del (v nadaljnjem besedilu: Program opremljanja) je izdelal Ljubljanski urbanistični zavod, d.d., Verovškova 64, Ljubljana, pod številko projekta 7958-PO v septembru 2018.

Program opremljanja velja na celotnem območju OPPN, razen na območju prostorske enote PE4.

(1) Program opremljanja obravnava naslednjo komunalno opremo:

– primarne in sekundarne ceste s pripadajočimi objekti,

– primarno in sekundarno vodovodno omrežje,

– primarno in sekundarno kanalizacijsko omrežje za komunalno odpadno vodo (v nadaljevanju: kanalizacijsko omrežje),

– primarno in sekundarno vročevodno omrežje,

– objekte za ravnanje z odpadki,

– primarne in sekundarne druge javne površine.

(2) Ceste in pripadajoči objekti po tem odloku so:

– javne ceste s pripadajočimi objekti,

– javna razsvetljava in semaforizacija,

– kanalizacijsko omrežje za padavinsko vodo (ločen sistem).

(1) Stavbe na območju programa opremljanja se nahajajo v naslednjih obračunskih območjih predvidene komunalne opreme:

– primarne ceste s pripadajočimi objekti z oznako CE (primarne – predvideno),

– primarno vodovodno omrežje z oznako VO (primarno – centralni – predvideno),

– sekundarno vodovodno omrežje z oznako VO (sekundarno – centralni – predvideno),

– primarno kanalizacijsko omrežje z oznako KA (primarno – centralni – predvideno),

– sekundarno kanalizacijsko omrežje z oznako KA (sekundarno – centralni – predvideno),

– primarno vročevodno omrežje z oznako VR (primarno – predvideno),

– sekundarno vročevodno omrežje z oznako VR (sekundarno – predvideno).

(2) Obračunska območja predvidene komunalne opreme so opredeljena in prikazana v Programu opremljanja.

(3) Stavbe na območju programa opremljanja se nahajajo v naslednjih obračunskih območjih obstoječe komunalne opreme:

– primarne ceste s pripadajočimi objekti z oznako CE (primarne),

– sekundarne ceste s pripadajočimi objekti z oznako CE (sekundarne),

– primarno vodovodno omrežje z oznako VO (primarno – centralni),

– sekundarno vodovodno omrežje z oznako VO (sekundarno – centralni),

– primarno kanalizacijsko omrežje z oznako KA (primarno – centralni),

– sekundarno kanalizacijsko omrežje z oznako KA (sekundarno – centralni),

– primarno vročevodno omrežje z oznako VR (primarno),

– sekundarno vročevodno omrežje z oznako VR (sekundarno),

– objekti za ravnanje z odpadki z oznako OD,

– primarne druge javne površine z oznako JP (primarne),

– sekundarne druge javne površine z oznako JP (sekundarne).

(4) Obračunska območja obstoječe komunalne opreme so opredeljena in prikazana v Odloku o programu opremljanja stavbnih zemljišč za območje Mestne občine Ljubljana (Uradni list RS, št. 27/11 – v nadaljnjem besedilu: PO MOL).

(1) Skupni in obračunski stroški predvidene komunalne opreme na dan 31. avgusta 2018 po posameznih vrstah komunalne opreme in po obračunskih območjih so:

Predvidena komunalna oprema	Obračunsko območje predvidene komunalne opreme	Skupni in obračunski stroški (EUR)
Primarne ceste s pripadajočimi objekti	CE (primarne – predvideno)	34.226.290,75
Primarno vodovodno omrežje	VO (primarno – centralni – predvideno)	13.937,60
Sekundarno vodovodno omrežje	VO (sekundarno – centralni – predvideno)	195.928,50
Primarno kanalizacijsko omrežje	KA (primarno – centralni – predvideno)	2.069.419,81
Sekundarno kanalizacijsko omrežje	KA (sekundarno – centralni – predvideno)	125.390,44
Primarno vročevodno omrežje	VR (primarno – predvideno)	2.047.249,90
Sekundarno vročevodno omrežje	VR (sekundarno – predvideno)	153.235,54
Skupaj		38.831.452,54

(2) Skupni in obračunski stroški obstoječe komunalne opreme po posameznih vrstah komunalne opreme in po obračunskih območjih so opredeljeni v PO MOL.

(3) Skupni in obračunski stroški za ceste s pripadajočimi objekti, vročevodno omrežje in druge javne površine vključujejo DDV. Skupni in obračunski stroški za vodovodno omrežje, kanalizacijsko omrežje in objekte za ravnanje z odpadki ne vključujejo DDV.

(1) Obračunski stroški predvidene komunalne opreme, preračunani na m² parcele (v nadaljnjem besedilu: Cp) in na m² neto tlorisne površine stavbe (v nadaljnjem besedilu: Ct), po posameznih vrstah komunalne opreme in po obračunskih območjih, so:

Predvidena komunalna oprema	Obračunsko območje predvidene komunalne opreme	Cp (EUR/m²)	Ct (EUR/m²)
Primarne ceste s pripadajočimi objekti	CE (primarne – predvideno)	103,76	167,55
Primarno vodovodno omrežje	VO (primarno – centralni – predvideno)	0,04	0,07
Sekundarno vodovodno omrežje	VO (sekundarno – centralni – predvideno)	0,59	0,96
Primarno kanalizacijsko omrežje	KA (primarno – centralni – predvideno)	6,27	12,94
Sekundarno kanalizacijsko omrežje	KA (sekundarno – centralni – predvideno)	0,38	0,78
Primarno vročevodno omrežje	VR (primarno – predvideno)	6,21	12,80
Sekundarno vročevodno omrežje	VR (sekundarno – predvideno)	0,46	0,96
Skupaj		117,71	196,06

(2) Za preračun obračunskih stroškov predvidene komunalne opreme na enoto mere se upoštevajo površine parcel in neto tlorisne površine iz prvega odstavka 52. člena tega odloka.

(3) Obračunski stroški obstoječe komunalne opreme, Cp in Ct, po posameznih vrstah komunalne opreme in po obračunskih območjih, so opredeljeni v PO MOL.

(4) Obračunski stroški obstoječe komunalne opreme iz prejšnjega odstavka se indeksirajo na dan 31. avgusta 2018 ob uporabi povprečnega letnega indeksa cen za posamezno leto, ki ga objavlja Združenje za gradbeništvo v okviru Gospodarske zbornice Slovenije, pod »Gradbena dela – ostala nizka gradnja«, in je 1,189554.Indeksirani obračunski stroški obstoječe komunalne opreme na enoto mere se za posamezno komunalno opremo zmanjšajo za obračunske stroške iste vrste predvidene komunalne opreme na enoto mere. Če je razlika negativna, se komunalni prispevek za posamezno obstoječo komunalno opremo ne plača.

(5) Indeksirani in zmanjšani obračunski stroški obstoječe komunalne opreme na enoto mere, ki se upoštevajo pri izračunu komunalnega prispevka, so:

Obstoječa komunalna oprema	Obračunsko območje	Cp (EUR/m²)	Ct (EUR/m²)
Primarne ceste s pripadajočimi objekti	CE (primarne)	0,00	0,00
Sekundarne ceste s pripadajočimi objekti	CE (sekundarne)	21,94	27,55
Primarno vodovodno omrežje	VO (primarno – centralni)	2,89	3,06
Sekundarno vodovodno omrežje	VO (sekundarno – centralni)	4,05	4,81
Primarno kanalizacijsko omrežje	KA (primarno – centralni)	0,00	0,00
Sekundarno kanalizacijsko omrežje	KA (sekundarno – centralni)	8,18	9,26
Primarno vročevodno omrežje	VR (primarno)	1,94	0,00
Sekundarno vročevodno omrežje	VR (sekundarno)	11,23	10,44
Objekti za ravnanje z odpadki	OD	0,54	0,58
Primarne druge javne površine	JP (primarne)	3,40	3,68
Sekundarne druge javne površine	JP (sekundarne)	1,92	2,37
Skupaj		56,09	61,75

(1) Površine parcel in neto tlorisne površine, upoštevane v Programu opremljanja, so:

Prostorska enota	Stavba	Površina parcele (m²)	Neto tlorisna površina stavbe brez delov stavbe v kleti, ki so namenjeni parkiranju in servisnim prostorom (m²)	Neto tlorisna površina delov stavbe v kleti, ki so namenjeni parkiranju in servisnim prostorom (m²)
PE1	M1	13.257	19.505	26.701
PE1	M2	110.053	71.007	5.528
PE2	K1, K3	14.155	2.707	0
PE3	K4	5.945	5.677	4.067
PE5	T1	8.351	8.300	8.051
	T2	178.090	17.787	0
	T3	0	7.321	0
	T4	0	27.622	0
Skupaj		329.851	159.926	44.347

(2) Razmerje med deležem parcele (Dp) in deležem neto tlorisne površine (Dt) na vseh obračunskih območjih in za vse vrste komunalne opreme je 0,3:0,7.

(3) Faktor dejavnosti je 0,7 za:

– enostanovanjske stavbe (CC-SI 11100), dvostanvoanjske stavbe (CC-SI 11210), industrijske stavbe (CC-SI 12510) in nestanovanjske kmetijske stavbe (CC-SI 1271),

– stavbe, katerih investitor je Mestna občina Ljubljana,

– dele stavb v kleti, ki so namenjeni parkiranju in servisnim prostorom (garaže, kolesarnice in prostori za inštalacije).

(4) Ostale stavbe, ki niso navedene v prejšnjem odstavku, imajo faktor dejavnosti, odvisen od faktorja izrabe (v nadaljnjem besedilu: FI), in:

– je 1,0 za vse stavbe, ki imajo FI manjši od 1,00,

– je 1,3 za vse stavbe, ki imajo FI enak ali večji od 2,00,

– se za vse stavbe, ki imajo FI enak ali večji od 1,00 in manjši od 2,00, izračuna po formuli:

Kdejavnost = (0,2 * FI) + 0,9.

(5) FI je razmerje med bruto tlorisno površino stavbe in celotno površino parcele, namenjene gradnji. V izračunu FI se ne upoštevajo bruto tlorisne površine kleti, ki so namenjene servisnim prostorom stavbe (garaže, kolesarnice in prostori za inštalacije). FI se vedno izračuna na dve decimalni mesti natančno.

(1) Komunalni prispevek se izračuna kot vsota komunalnih prispevkov za vsako posamezno komunalno opremo, na katero lahko zavezanec priključi svojo stavbo ali mu je omogočena uporaba določene vrste komunalne opreme.

(2) Komunalni prispevek za vsako posamezno komunalno opremo se izračuna kot vsota komunalnih prispevkov po posameznih obračunskih območjih te vrste komunalne opreme, v katerih se nahaja stavba.

(3) Komunalni prispevek za posamezno vrsto komunalne opreme na posameznem obračunskem območju se izračuna na naslednji način:

KP_ij = (A_(parcela) * Cp_ij * Dp) + (K_(dejavnost) * A_(tlorisna) * Ct_ij * Dt)

Zgornje oznake pomenijo:

KP_ij	znesek dela komunalnega prispevka, ki pripada posamezni vrsti komunalne opreme na posameznem obračunskem območju,
A_(parcela)	površina parcele,
Cp_ij	obračunski stroški opremljanja kvadratnega metra parcele oziroma njenega dela z določeno komunalno opremo na določenem obračunskem območju,
Dp	delež parcele pri izračunu komunalnega prispevka,
K_(dejavnost)	faktor dejavnosti,
A_(tlorisna)	neto tlorisna površina objekta,
Ct_ij	obračunski stroški opremljanja kvadratnega metra neto tlorisne površine objekta z določeno komunalno opremo na določenem obračunskem območju,
Dt	delež neto tlorisne površine objekta pri izračunu komunalnega prispevka,
i	posamezna vrsta komunalne opreme,
j	posamezno obračunsko območje.

(4) Pri izračunu komunalnega prispevka se za površino parcele upošteva površina parcele iz prvega odstavka 52. člena tega odloka.

(5) Pri izračunu komunalnega prispevka se za neto tlorisno površino upošteva dejansko neto tlorisno površino stavbe iz projektne dokumentacije. Če je dejanska neto tlorisna površina stavbe manjša od neto tlorisne površine iz prvega odstavka 52. člena tega odloka, se pri izračunu komunalnega prispevka za predvideno komunalno opremo upošteva neto tlorisno površino iz prvega odstavka 52. člena tega odloka.

(1) Za dele stavb v kleti, ki so namenjeni parkiranju in servisnim prostorom (garaže, kolesarnice in prostori za inštalacije), se komunalni prispevek odmeri samo za ceste s pripadajočimi objekti in vodovodno omrežje.

(2) Zavezanec za plačilo komunalnega prispevka lahko pri odmeri komunalnega prispevka uveljavlja:

– v preteklosti plačani komunalni prispevek za objekte, ki se odstranijo in se nahajajo znotraj parcele, na kateri se gradi stavba, za katero se odmerja komunalni prispevek,

– v preteklosti plačane stroške za opremljanje parcele, na kateri se nahaja stavba, za katero se odmerja komunalni prispevek, na podlagi dokazil o plačilih.

(3) O upoštevanju predloženih dokazil o plačilih iz prejšnjega odstavka odloči organ Mestne uprave Mestne občine Ljubljana, pristojen za odmero komunalnega prispevka.

(4) Obračunski stroški opremljanja kvadratnega metra parcele oziroma njenega dela v določenem obračunskem območju z določeno komunalno opremo (Cpij) in stroški opremljanja kvadratnega metra neto tlorisne površine stavbe z določeno komunalno opremo na določenem obračunskem območju (Ctij) se pri odmeri komunalnega prispevka indeksirajo ob uporabi povprečnega letnega indeksa cen za posamezno leto, ki ga objavlja Združenje za gradbeništvo v okviru Gospodarske zbornice Slovenije pod »Gradbena dela – ostala nizka gradnja«.

(5) Izhodiščni datum za indeksiranje je datum uveljavitve tega odloka.

Plačilo komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo se oprosti za gradnjo neprofitnih stanovanj in stavb za izobraževanje in znanstveno raziskovalno delo (CC-SI 12630) in gradnjo stavb za zdravstvo (CC-SI 12640), če je 100-odstotni lastnik in investitor teh stavb Mestna občina Ljubljana ali Javni stanovanjski sklad Mestne občine Ljubljana. Če je Mestna občina Ljubljana ali Javni stanovanjski sklad Mestne občine Ljubljana lastnik in investitor samo dela stavbe, se lahko oprostitev upošteva le za ta del stavbe.

(1) Gradnjo predvidene komunalne opreme, ki je upoštevana v Programu opremljanja, lahko Mestna občina Ljubljana s pogodbo o opremljanju odda zavezancu za plačilo komunalnega prispevka.

(2) S pogodbo o opremljanju se zavezanec za plačilo komunalnega prispevka in Mestna občina Ljubljana dogovorita, da zavezanec za plačilo komunalnega prispevka sam zgradi del ali celotno komunalno opremo za opremljanje parcele, na kateri namerava graditi stavbo. V tem primeru se v pogodbi o opremljanju natančno opredelijo pogodbene obveznosti obeh strank.

Dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev so:

1. višinske kote terena in pritličja:

– dopustno odstopanje višinskih kot pritličja in terena je največ ±1,00 m, razen pri višinski koti pritličja stavb M2, K3, T2, T3 in T4, kjer je odstopanje lahko večje,

2. parcelacija:

– dopustno je odstopanje zakoličbenih točk objektov skladno s spremembami v okviru dopustnih odstopanj tlorisnih gabaritov objektov,

3. oglaševanje:

– pri umeščanju objekta za oglaševanje na točkovnih lokacijah je dopustna toleranca ±2,00 m od oznake na grafičnem načrtu št. 4.4. »Prometno-tehnična situacija, idejna višinska regulacija in prikaz ureditev, potrebnih za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami«,

4. prometne, komunalne in energetske ureditve:

– dopustne so spremembe intervencijskih poti v skladu s tehničnimi rešitvami in z upoštevanjem pogojev pristojnih nosilcev urejanja prostora ter njihovim soglasjem,

– dopustna so odstopanja od poteka tras, dimenzij, ureditev objektov, naprav in priključkov posamezne prometne, komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture, če so pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju pridobljene rešitve, ki ne poslabšujejo prostorskih, oblikovnih in okoljskih razmer. Ta odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi in morajo z njimi soglašati organi in organizacije, ki jih ta odstopanja zadevajo, oziroma upravljavci posameznega voda.

Za zagotavljanje prometne varnosti med gradnjo objektov ter zagotavljanje kakovosti bivalnega okolja med gradnjo in po njej imajo investitor in izvajalci naslednje obveznosti:

– promet med gradnjo je treba organizirati tako, da prometna varnost zaradi gradnje ni slabša in da ne prihaja do zastojev na obstoječem cestnem omrežju,

– zagotoviti je treba nemoteno komunalno oskrbo prek vseh obstoječih infrastrukturnih vodov in naprav; infrastrukturne vode je treba takoj obnoviti, če so ob gradnji poškodovani,

– območje gradbišča ne sme posegati na zemljišča izven območja OPPN, z izjemo začasnega sidranja zaščite gradbene jame v primeru, da je pridobljeno soglasje lastnika zemljišča,

– zagotoviti je treba sanacijo zaradi gradnje poškodovanih objektov, pripadajočih ureditev in naprav,

– pred pričetkom gradnje objekta je treba raziskati geološko sestavo tal na parceli, namenjeni gradnji, in s projektom za pridobitev gradbenega dovoljenja zagotoviti ustrezno zaščito gradbene jame pred vplivi gradnje na okoliške objekte,

– v času gradnje je treba zagotoviti ustrezen strokovni nadzor, vključno z nadzorom stanja sosednjih objektov in terena,

– investitor mora pri zemeljskih delih omogočiti izvedbo strokovnega arheološkega konservatorskega nadzora in mora v primeru odkritja arheoloških ostalin gradbena dela ustaviti,

– uporaba gradbenega materiala, iz katerega se lahko izločajo snovi, škodljive za vodo, je prepovedana,

– za ravnanje z gradbenimi odpadki na gradbišču je v celoti odgovoren investitor,

– gradbeni odpadki se morajo na gradbišču začasno skladiščiti ločeno po posameznih vrstah odpadkov in ločeno od drugih odpadkov tako, da ne onesnažujejo okolja, z njimi pa je treba ravnati tako, da jih je mogoče predati v nadaljnjo obdelavo,

– investitor mora zagotoviti oddajo gradbenih odpadkov zbiralcu gradbenih odpadkov ali izvajalcu obdelave teh odpadkov, naročilo pa mora zagotoviti pred začetkom izvajanja gradbenih del,

– za viške zemeljskega izkopa, ki jih ne bo možno uporabiti v okviru zunanjih ureditev, mora investitor zagotoviti izdelavo dokumentacije s podatki o prostornini zemeljskega izkopa, vključno s podatki o njegovi sestavi ali s podatki analiz zemeljskega izkopa s preskusnimi metodami v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki. To dokumentacijo mora uporabiti pri izdelavi poročila o nastalih gradbenih odpadkih in o ravnanju z njimi in jo hraniti še najmanj tri leta po pridobitvi uporabnega dovoljenja,

– gradbeni odpadki se na gradbišču lahko začasno skladiščijo največ do konca gradbenih del, vendar ne več kot eno leto,

– v primeru začasnega skladiščenja viška zemeljskega izkopa, je začasno deponijo treba urediti tako, da se ne pojavlja erozija in da ni oviran odtok zalednih voda, po končani gradnji pa jo je treba v celoti odstraniti, vse z gradnjo prizadete površine pa krajinsko ustrezno urediti,

– postavitev sanitarij na gradbišču, razen če se uporabljajo kemična stranišča ali če je urejeno odvajanje iz stranišč v javno kanalizacijo, je prepovedana.

Po izvedbi z OPPN načrtovanih ureditev so na celotnem območju dopustni naslednji posegi:

– odstranitev naprav in objektov,

– vzdrževalna dela, rekonstrukcije in novogradnje na mestu odstranjenih stavb v skladu s pogoji za lego, velikost in oblikovanje stavb, ki jih določa ta odlok,

– postavitve enostavnih in nezahtevnih objektov, ki so dopustni v območju OPPN,

– spremembe namembnosti v okviru dejavnosti, ki so dopustne za novogradnje na območju OPPN, če je na parceli, namenjeni gradnji, zagotovljeno zadostno število PM in zelenih površin.

OPPN je stalno na vpogled pri:

– Mestni upravi Mestne občine Ljubljana, Oddelku za urejanje prostora,

– Upravni enoti Ljubljana – Izpostavi Moste-Polje,

– četrtnih skupnostih Jarše in Moste.

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Uradni list RS, št. 71/2018 z dne 9. 11. 2018

3500. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu 412 Železniška tovorna postaja – del, stran 11010.