Na podlagi 8. člena, tretjega odstavka 9. člena ter drugega in četrtega odstavka 11. člena Zakona o mednarodnem razvojnem sodelovanju in humanitarni pomoči Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 30/18) izdaja Vlada Republike Slovenije
o izvajanju mednarodnega razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči Republike Slovenije
Ta uredba podrobneje določa oblike in načine izvajanja mednarodnega razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči, pravice in obveznosti javnih uslužbencev, ki izhajajo iz njihovega sodelovanja pri izvajanju projektov mednarodnega razvojnega sodelovanja, javni poziv, postopke ter pogoje in merila za financiranje ali sofinanciranje programov ali projektov izvajanja dvostranskega razvojnega sodelovanja.
(oblike in načini izvajanja dvostranskega razvojnega sodelovanja)
(1) Dvostransko razvojno sodelovanje se izvaja predvsem v naslednjih oblikah:
1. zagotavljanje finančnih storitev, posojil in poroštev;
2. prispevki izobraževalnim, zdravstvenim, raziskovalnim, družbenim, kulturnim ali drugim sorodnim institucijam in pravnim osebam javnega prava v partnerskih državah;
3. namenski prispevki prek mednarodnih organizacij, institucij in skladov;
4. prispevki drugim donatoricam z namenom skupnega izvajanja dvostranskega razvojnega sodelovanja v partnerski državi;
5. načrtovanje, izvajanje in financiranje projektov, opravljanja storitev in dobave blaga;
6. izvajanje dvostranske tehnične pomoči;
7. sodelovanje strokovnjakov iz Republike Slovenije, napotenih v mednarodne organizacije, pri čemer sta vnaprej opredeljena namen in ciljna država ali regija, ali v partnersko državo ali regijo, pri čemer se smiselno uporablja zakon, ki ureja napotitev oseb v mednarodne civilne misije in mednarodne organizacije;
8. sodelovanje pri mirovnih in humanitarnih operacijah in misijah ter napotitev strokovnjakov iz Republike Slovenije zaradi sodelovanja v mednarodnih razvojnih in humanitarnih operacijah v posameznih partnerskih državah, pri čemer se smiselno uporablja zakon, ki ureja napotitev oseb v mednarodne civilne misije in mednarodne organizacije, in upošteva strategija, ki ureja sodelovanje Republike Slovenije v mednarodnih operacijah in misijah;
9. napotitev uslužbenca državnega ali drugega organa v ustanovo, katere ustanoviteljica ali soustanoviteljica je Republika Slovenija, pri čemer se smiselno uporablja zakon, ki ureja napotitev oseb v mednarodne civilne misije in mednarodne organizacije;
10. izobraževanje in usposabljanje posameznikov ter zaposlenih pri organizacijah ali institucijah iz partnerskih držav, vključno z nudenjem štipendij in oprostitvami šolnin;
11. prenos znanja in tehnologij v partnerske države;
12. odpis in reprogramiranje dolgov.
(2) Dvostransko razvojno sodelovanje poteka v obliki financiranja, izvajanja posameznih aktivnosti ali projektov, z oblikovanjem programa kot sklopa aktivnosti ali projektov za posamezno geografsko območje, državo ali za vsebinsko področje.
(oblike in načini izvajanja večstranskega razvojnega sodelovanja)
(1) Večstransko razvojno sodelovanje se izvaja predvsem v naslednjih oblikah:
– prispevki za redno delovanje, članarine, druga nepovratna sredstva in vplačila kapitala Evropski uniji, drugim mednarodnim organizacijam in institucijam, mednarodnim finančnim institucijam in skladom, ki so upravičeni izvajati mednarodno razvojno sodelovanje v skladu s pogoji Odbora za razvojno pomoč Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj;
– sodelovanje strokovnjakov iz Republike Slovenije, napotenih v mednarodne organizacije in institucije, mednarodne finančne institucije in sklade, ki so upravičeni izvajati mednarodno razvojno sodelovanje v skladu s pogoji Odbora za razvojno pomoč Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj, za splošno podporo delovanju tem organizacijam, pri čemer se smiselno uporablja zakon, ki ureja napotitev oseb v mednarodne civilne misije in mednarodne organizacije.
(2) Večstransko razvojno sodelovanje poteka v obliki članstva, strateškega partnerstva ali posameznih prispevkov za redno delovanje, z izvajanjem posameznih aktivnosti ali projektov ali z oblikovanjem programa kot sklopa aktivnosti ali projektov za posamezno geografsko območje, državo ali za vsebinsko področje.
(druge oblike in načini izvajanja mednarodnega razvojnega sodelovanja)
Drugi načini izvajanja mednarodnega razvojnega sodelovanja vključujejo predvsem:
1. sodelovanje s pravnimi osebami ali samostojnimi podjetniki v Republiki Sloveniji, ki delujejo na področju mednarodnega razvojnega sodelovanja, ki se izvaja v naslednjih oblikah:
– usposabljanje zaposlenih,
– zagotavljanje finančnih sredstev v skladu s predpisi in
– zagotavljanje materialnih možnosti za njihovo delovanje v skladu z določbami zakona, ki ureja stvarno premoženje države in samoupravnih lokalnih skupnosti;
2. pripravo analiz s področja mednarodnega razvojnega sodelovanja;
3. ozaveščanje v Republiki Sloveniji o pomenu mednarodnega razvojnega sodelovanja;
4. delo javne uprave na vsebinah mednarodnega razvojnega sodelovanja;
5. oskrbo beguncev v Republiki Sloveniji ali pri drugih donatoricah v prvih 12 mesecih njihovega bivanja.
(izvajanje dvostranske tehnične pomoči)
(1) Dvostranska tehnična pomoč je oblika dvostranskega razvojnega sodelovanja, namenjena krepitvi usposobljenosti javne uprave v partnerski državi.
(2) Sredstva za izvajanje programa dvostranske tehnične pomoči se zagotavljajo v državnem proračunu na postavki za mednarodno razvojno sodelovanje nacionalnega koordinatorja.
(3) Ministrstvo, organ v sestavi ministrstva ali vladna služba (v nadaljnjem besedilu: organ) sodeluje v programu dvostranske tehnične pomoči zlasti na podlagi mednarodne pogodbe, ki velja za Republiko Slovenijo in posamezno partnersko državo. Sodelovanje javnih uslužbencev se določi s sporazumom med predstojnikom organa, ki sodeluje v programu dvostranske tehnične pomoči, in predstojnikom nacionalnega koordinatorja (v nadaljnjem besedilu: sporazum).
(4) Predstojnik organa, ki sodeluje v programu dvostranske tehnične pomoči, v dogovoru z nacionalnim koordinatorjem določi javne uslužbence, zaposlene v organu, ki bodo sodelovali v programu dvostranske tehnične pomoči, in obseg njihovega dela.
(5) Posamezni javni uslužbenec lahko sodeluje v programu dvostranske tehnične pomoči največ 30 delovnih dni v koledarskem letu.
(6) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lahko javni uslužbenec v koledarskem letu sodeluje v programu dvostranske tehnične pomoči več kot 30 delovnih dni, če je to potrebno zaradi obsega in izvedbe programa dvostranske tehnične pomoči, pri čemer v okviru programa v povprečju na koledarsko leto ne sme preseči omejitve iz prejšnjega odstavka.
(7) Javni uslužbenec sodeluje v programu dvostranske tehnične pomoči v okviru rednega delovnega časa in ni razrešen rednih delovnih obveznosti.
(8) Nacionalni koordinator z javnim uslužbencem sklene pogodbo o sodelovanju v programu dvostranske tehnične pomoči, s katero se določijo pravila sodelovanja ter medsebojne pravice in obveznosti na podlagi sporazuma. S pogodbo se določi tudi višina plačila, ki znaša 150 eurov bruto za dan dela v partnerski državi. Javnemu uslužbencu pripada tudi povračilo stroškov v zvezi z delom v znesku, ki ga določajo predpisi, ki urejajo povračilo stroškov za službena potovanja v tujino. Nalog za službeno potovanje izda organ, ki sodeluje v programu dvostranske tehnične pomoči.
(9) Javni uslužbenec, ki sodeluje v programu dvostranske tehnične pomoči, ki se izvaja v Republiki Sloveniji, je za sodelovanje upravičen do plačila delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela v skladu s predpisi, ki urejajo sistem plač v javnem sektorju.
(10) Plačilo iz osmega odstavka tega člena, razen povračila stroškov za službeno potovanje v tujino, in plačilo iz prejšnjega odstavka (v nadaljnjem besedilu: plačilo) se izvede ob izplačilu plače. Organ, v katerem je javni uslužbenec zaposlen, vnese podatke, potrebne za izplačilo, na podlagi pisnega zahtevka nacionalnega koordinatorja. Plačilo se izvede v breme proračunske postavke nacionalnega koordinatorja. Kadar plačila ni mogoče izvesti v breme proračunske postavke, nacionalni koordinator organu, v katerem je javni uslužbenec zaposlen, povrne znesek plačila.
(11) Organ, ki sodeluje v programu dvostranske tehnične pomoči, lahko izjemoma povabi k sodelovanju tudi zunanjega izvajalca, ki je pravna oseba zasebnega prava ali samostojni podjetnik. Organ lahko zunanjega izvajalca k sodelovanju povabi le v delu programa dvostranske tehnične pomoči, kjer sam nima zadostnega znanja ali zmogljivosti. Sodelovanje zunanjega izvajalca mora biti vnaprej dogovorjeno v sporazumu. Organ zunanjega izvajalca povabi k sodelovanju v skladu z zakonom, ki ureja javno naročanje. Sredstva za sodelovanje zunanjega izvajalca se zagotavljajo na postavki iz drugega odstavka tega člena.
(12) Kadar v programu dvostranske tehnične pomoči sodeluje Državni zbor Republike Slovenije, Državni svet Republike Slovenije, Računsko sodišče Republike Slovenije, Varuh človekovih pravic, pravosodni organ ali drug državni organ, ki ni organ državne uprave, javni zavod ali javna agencija, se smiselno uporabijo določbe tega člena.
(1) Proračunski uporabnik lahko izvede javni poziv za sofinanciranje projektov mednarodnega razvojnega sodelovanja izvajalcev, kot so opredeljeni v zakonu, ki ureja mednarodno razvojno sodelovanje (v nadaljnjem besedilu: prijavitelji). Pri izvedbi javnega poziva se smiselno uporabljajo določbeo javnem razpisu, ki jih določa pravilnik, ki ureja postopke za izvrševanje proračuna Republike Slovenije.
(2) Proračunski uporabnik pri odločanju o sofinanciranju projektov zagotovi, da so ti v skladu z resolucijo, strateškimi dokumenti in vsebinskimi izhodišči mednarodnega razvojnega sodelovanja. Pri ugotavljanju izpolnjevanja pogoja, da projekt na dan objave javnega poziva še ni zaključen, proračunski uporabnik upošteva, da je projekt zaključen, ko se izteče obdobje trajanja projekta, ki je določeno v pogodbi prijavitelja s tujim sodelujočim financerjem.
(3) Proračunski uporabnik sredstva za sofinanciranje nameni le za stroške, ki so bili plačani iz lastnih sredstev, tj. niso bili uveljavljeni iz sredstev, ki jih je prispeval drug sodelujoči financer, iz državnega proračuna ali lokalnih proračunov ali iz drugih javnih virov ali zasebnih sredstev, namenjenih za določen projekt (namenskih donacij ipd.), temveč jih mora zagotoviti prijavitelj sam. Razpoložljiva sredstva vsakokratnega javnega poziva se prijaviteljem razdelijo v enakem deležu od vrednosti upravičenih stroškov posameznega prijavitelja. Delež se določi glede na razmerje med vrednostjo razpoložljivih sredstev in skupno vrednostjo upravičenih stroškov vseh prijavljenih projektov prijaviteljev, ki izpolnjujejo pogoje vsakokratnega javnega poziva.
(4) Prijava za sofinanciranje projekta mora biti ustrezno dokumentirana. Vsebovati mora najmanj:
– podatke o prijavitelju,
– pogodbe z drugimi sodelujočimi financerji, iz katerih sta razvidna celoten znesek projekta in znesek, ki ga krije prijavitelj in sodelujoči financerji, ter finančno dokumentacijo za želen znesek sofinanciranja (ustrezna dokazila),
– podatke z vidika prijavitelja o projektu s področja mednarodnega razvojnega sodelovanja, ki ga prijavlja,
– informacijo o postopku, v skladu s katerim so drugi sodelujoči financerji izbrali projekt,
– časovno opredelitev aktivnosti in finančno vrednotenje.
(5) Prijavitelji vložijo prijave v roku, ki ga določi proračunski uporabnik v vsakokratnem javnem pozivu in ne sme biti krajši od 15 dni od objave javnega poziva.
(postopek izbire predlogov projektov za programe dela ustanov ali zavodov)
(1) Ustanova ali zavod pripravi predlog programa dela na podlagi vsebinskih izhodišč, ki jih pripravi ministrstvo, ki ima v svojem finančnem načrtu predvidena sredstva za mednarodno razvojno sodelovanje in ki ima namen skleniti neposredni dogovor o financiranju ali sofinanciranju delovanja in programa dela ustanove ali zavoda na področju mednarodnega razvojnega sodelovanja (v nadaljnjem besedilu: potencialni financer). Če je potencialnih financerjev več, prevzame koordinacijo vsebinskih izhodišč nacionalni koordinator.
(2) Vsebinska izhodišča iz prejšnjega odstavka so usmeritve za pripravo predloga programa dela oziroma zasnove projektov, ki so v skladu z resolucijo, strateškimi dokumenti in drugimi dokumenti mednarodnega razvojnega sodelovanja. Za zagotovitev skladnosti je pristojen nacionalni koordinator.
(3) Predlog programa dela, ki ga pripravi ustanova ali zavod ob upoštevanju pogojev in meril iz 8. člena te uredbe, mora potencialni financer uskladiti z nacionalnim koordinatorjem.Usklajen predlog programa dela ustanove ali zavoda potrdi organ ustanove ali zavoda, pristojen za sprejemanje finančnih načrtov in programov dela.
(4) Potencialni financer v soglasju z nacionalnim koordinatorjem iz potrjenega programa dela ustanove ali zavoda naredi nabor projektov po državah in opredeli višino sredstev za sofinanciranje.
(5) Potencialni financer na podlagi potrjenega nabora projektov z ustanovo ali zavodom sklene pogodbo in o tem obvesti nacionalnega koordinatorja. Nacionalni koordinator obvesti partnersko državo o izbranih projektih.
(6) Določbe tega člena se smiselno uporabljajo tudi, kadar je izvajalec mednarodnega razvojnega sodelovanja mednarodna organizacija, ki ji Republika Slovenija nameni finančna sredstva, v primeru sklenitve strateških partnerstev in pri drugih načrtovanih projektih s področja mednarodnega razvojnega sodelovanja, ki se financirajo iz proračunskih sredstev.
(pogoji in merila za financiranje ali sofinanciranje programov ali projektov dvostranskega razvojnega sodelovanja)
(1) Pogoji za financiranje ali sofinanciranjeprogramov ali projektov mednarodnega razvojnega sodelovanja so:
– skladnost programa ali projekta z resolucijo, strateškimi dokumenti in vsebinskimi izhodišči mednarodnega razvojnega sodelovanja,
– prispevek k odpravi revščine, zmanjšanju neenakosti ali k pospeševanju trajnostnega razvoja v partnerski državi ali regiji kot temeljnim ciljem mednarodnega razvojnega sodelovanja,
– skladnost programa ali projekta z izkazanimi potrebami partnerske države,
– spoštovanje obveznosti na podlagi pogodbe o financiranju ali sofinanciranju programov ali projektov mednarodnega razvojnega sodelovanja, ki jo je izvajalec sklenil s financerjem,
– program ali projekt ne prispeva k povečani rabi fosilnih goriv.
(2) Obvezna merila za financiranje ali sofinanciranje programov ali projektov mednarodnega razvojnega sodelovanja so:
1. umeščenost programa ali projekta v donatorsko okolje v partnerski državi ali regiji,
2. specifični, merljivi, dosegljivi, upoštevni in časovno opredeljeni cilji programa ali projekta,
3. opredelitev tveganj in scenarijev za odziv na ta tveganja,
4. trajnost učinkov projekta ali programa in spodbujanje lokalnega lastništva,
5. ustreznost finančne sestave programa ali projekta,
6. usposobljenost izvajalca in njegovih partnerjev,
7. vpliv programa ali projekta na enakost spolov,
8. vpliv programa ali projekta na varovanje okolja, vključno z blaženjem podnebnih sprememb in prilagajanjem nanje,
9. spoštovanje pristopa, ki temelji na človekovih pravicah.
(3) Za financiranje ali sofinanciranje programov ali projektov humanitarne pomoči se poleg obveznih meril iz prejšnjega odstavka uporabijo še naslednja dodatna merila:
– prispevek k pravočasnemu in učinkovitemu odzivu na humanitarne krize,
– zmanjševanje ranljivosti in tveganja za krize,
– preventivno delovanje in krepitev odpornosti.
(4) Glede na namen financiranih dejavnosti mednarodnega razvojnega sodelovanja v partnerskih državah lahko nacionalni koordinator ali potencialni financer določita dodatna merila, ki se objavijo na spletni strani nacionalnega koordinatorja in potencialnega financerja.
(5) Nacionalni koordinator pripravi način ocenjevanja projektov in programov glede na pogoje in merila iz prvega, drugega, tretjega in četrtega odstavka tega člena in ga uskladi s potencialnimi financerji.
(6) V soglasju z nacionalnim koordinatorjem in potencialnimi financerji lahko dodatna merila iz četrtega odstavka tega člena in način njihovega ocenjevanja oblikujejo tudi izvajalci, s katerimi se na podlagi tretjega odstavka 11. člena Zakona o mednarodnem razvojnem sodelovanju in humanitarni pomoči Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 30/18) sklenejo neposredni dogovori kot pogodbe o financiranju.
(7) Način ocenjevanja iz petega in šestega odstavka tega člena je objavljen na spletni strani nacionalnega koordinatorja in izvajalca iz prejšnjega odstavka.
Z dnem uveljavitve te uredbe prenehajo veljati 2. točka 2. člena ter III. poglavje s členi 28, 29 in 30 Uredbe o izvajanju projektov tesnega medinstitucionalnega sodelovanja in programov bilateralne tehnične pomoči (Uradni list RS, št. 51/09, 49/10, 26/12, 38/12, 54/14 in 40/17).
(začetek veljavnosti in uporabe)
Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, določbe 7. člena pa se začnejo uporabljati šest mesecev od njene uveljavitve.
Št. 00724-15/2018
Ljubljana, dne 22. novembra 2018
EVA 2017-1811-0027
Vlada Republike Slovenije
Marjan Šarec l.r.
