Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 – odl. US, 14/15 – ZUUJFO in 61/17 – ZUreP-2) v povezavi z 273. členom Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17 – ZUreP-2), 3.ea člena Zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list RS, št. 27/16) in 16. člena Statuta Občine Braslovče (Uradni list RS, št. 69/12, 22/17) je Občinski svet Občine Braslovče na 7. dopisni seji dne 15. 11. 2018 sprejel
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu na kmetijskih zemljiščih brez spremembe namenske rabe za gradnjo kmetijskih objektov – kmetija Vasle
(1) V skladu s Strategijo prostorskega razvoja občine in Prostorskim redom Občine Braslovče (Uradni list RS, št. 16/08, 46/11, 8/15) ter 119. členom Odloka o Občinskem prostorskem načrtu Občine Braslovče (Uradni list RS, št. 61/18) občinski svet sprejme Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu na kmetijskih zemljiščih brez spremembe namenske rabe za gradnjo kmetijskih objektov – kmetija Vasle (v nadaljevanju: OPPN) po projektu št. 146-2017, ki ga je izdelal biro URBANISTI, d.o.o., Celje.
(2) Pravna podlaga za pripravo OPPN je Zakon o kmetijskih zemljiščih (v nadaljevanju: ZKZ-E; Uradni list RS, št. 27/16) in Zakon o prostorskem načrtovanju (v nadaljevanju: ZPNačrt; (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 – odl. US, 14/15 – ZUUJFO in 61/17 – ZUreP-2) v povezavi z 273. členom Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17 – ZUreP-2) ter podzakonski predpisi.
(1) OPPN vsebuje tekstualni in grafični del.
(2) Tekstualni del obsega naslednje vsebine:
– območje OPPN
– opis prostorske ureditve, ki se načrtuje z OPPN
– umestitev načrtovane ureditve v prostor, ki vsebuje vplive in povezave prostorskih ureditev s sosednjimi območji, vrste dopustnih dejavnosti, rešitve načrtovanih objektov in površin in pogoje in usmeritve za projektiranje in gradnjo
– zasnova projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro
– rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine
– rešitve in ukrepi za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave
– rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom
– načrt parcelacije
– etapnost izvedbe prostorske ureditve
– velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev
– usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti OPPN.
(3) Grafični del obsega naslednje vsebine:
GRAFIČNI NAČRT 1: ''Izsek iz grafičnega dela prostorskega reda Občine Braslovče''
GRAFIČNI NAČRT 2: ''Območje podrobnega načrta z obstoječim parcelnim stanjem''
GRAFIČNI NAČRT 3: ''Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji''
GRAFIČNI NAČRT 4: ''Zazidalna situacija''
GRAFIČNI NAČRT 5: ''Zasnova gospodarske infrastrukture''.
(4) Sestavni del tega odloka so tudi naslednje priloge:
– izvleček iz hierarhično višjega prostorskega akta
– prikaz stanja prostora
– geodetski načrt s certifikatom
– Hidrološko-hidravlična študija za gradnjo kmetijskih objektov na kmetiji Vasle v Zaklu (Izvor d.o.o., št. proj. K63/18)
– Geološko-geomehansko poročilo (Blan d.o.o., št. proj. GM-111/2017)
– Načrt električnih inštalacij in el. opreme (Kota projekt d.o.o., št. proj. 12/17)
– smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora
– obrazložitev in utemeljitev
– povzetek za javnost.
(1) Območje izdelave OPPN se nahaja na območju kmetije Vasle, Zakl 13, 3303 Gomilsko v neposredni bližini že obstoječih stavb in zajema kmetijska zemljišča na delih naslednjih parc. št. 455 in delno 457, obe k.o. Trnava.
(2) Izdelava OPPN na kmetijskih zemljiščih je dopustna v skladu s 3.ea člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list RS, št. 27/16).
(3) V kolikor prihaja do odstopanj med navedbo parcel v prejšnjem odstavku tega odloka ter med grafičnimi načrti, velja podatek o parcelah iz grafičnega načrta.
(4) Območje OPPN obsega 0,55 ha.
IV. OPIS PROSTORSKE UREDITVE
(opis prostorske ureditve, ki se načrtuje z OPPN)
(1) Kmetija deluje že vrsto let in ima v ta namen izgrajenih vrsto objektov, ki uspešno služijo kmetijski dejavnosti. Z leti pa je kmetija širila obseg del in zato potrebuje tudi nove stavbe, vse v luči trajnostnega razvoja podeželja.
(2) Znotraj območja OPPN so dovoljene gradnje kmetijskih stavb, vendar brez spremembe namenske rabe zemljišča.
(3) V skladu s tem se načrtujejo prostorske ureditve, ki ob upoštevanju danosti in omejitev obravnavanega območja ter veljavnih normativov podajajo pogoje za prostorsko umestitev kmetijskih objektov ter za umestitev potrebne infrastrukture.
(4) Pri zasnovi prostorske ureditve so smiselno upoštevana priporočila Prostorskega reda Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04).
V. UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR
(opis vplivov in povezav prostorske ureditve s sosednjimi območji)
(1) Obravnavano območje se nahaja znotraj območja kmetije, in sicer na njenem severovzhodnem delu. Kmetija je na jugu, severu in vzhodu omejena s kmetijskimi površinami, na zahodu pa z že zgrajenimi stavbami. V skrajnem severozahodnem vogalu se stika s stavbami sosednje kmetije. Tako sama kmetija in načrtovana gradnja stavbe za rejo živali praktično nima negativnih vplivov na okolico, saj je območje že od nekdaj pretežno kmetijsko in ga kot takega obravnavana kmetija znotraj OPPN ohranja.
(2) Območje je v celoti že opremljeno s potrebno gospodarsko javno infrastrukturo.
(vrste dopustnih dejavnosti)
(1) Znotraj ureditvenega območja OPPN so predvidene naslednje dejavnosti oziroma gradnje stavb, ki so po Uredbi o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov in o določitvi objektov državnega pomena (Uradni list RS, št. 109/11; v nadaljevanju: uredba) uvrščene v posamezne skupine.
(2) Vrste stavb:
– 12712 – stavbe za rejo živali.
(3) Znotraj ureditvenega območja OPPN je dovoljena gradnja gradbeno inženirskih objektov (šifra 2 v prilogi uredbe), ki predstavljajo komunalno opremljanje zemljišč ali služijo dejavnostim in niso v nasprotju z namensko rabo območja.
(opis rešitev načrtovanih objektov in površin, pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo)
(1) Vrste dopustnih gradenj in izvedbe drugih del
Na območju je dopustna:
– gradnja novega objekta,
– rekonstrukcija, pri čemer se prostornina stavb ne spremeni za več kakor 10 %; povečanje prostornine ob rekonstrukciji ni možno, če obstoječa stavba dosega maksimalne prostorske izvedbene pogoje glede velikosti, ki so predpisani za nove stavbe – v tem primeru se rekonstrukcija izvaja v okviru obstoječih gabaritov obstoječe stavbe,
– odstranitev objekta in
– vzdrževanje.
(2) Stavbe
Območje OPPN se v skladu s Prostorskim redom Občine Braslovče nahaja delno znotraj prostorske enote PE 28 (odprt prostor funkcionalne enote obrobno gričevje) ter delno znotraj PE 11 (Zakl). S tem za območje OPPN veljajo enaka merila in pogoji za gradnjo kot veljajo za PE 28, dodatno pa še naslednje:
Stavba mora biti umeščena tako, da omogoča normalno funkcioniranje kmetije ter da ima zagotovljene zadostne površine za manipulacije s kmetijsko mehanizacijo. Odmiki stavbe od parcelne meje na severu morajo znašati najmanj 6,00 metra ter od plinovoda najmanj 5,00 metra. Objekt je okvirnih dimenzij 100,00 x 20,00 metrov in z izrastkom 14,00 x 6,00 metra, v kolikor dopušča prostor je lahko tudi večji, vendar ne sme posegati v varovalni pas prenosnega plinovoda in v območje državnega prostorskega načrta. Višina objekta je okvirno do 10,00 metrov. Streha mora biti obvezno dvokapnica z usmerjenostjo slemena v daljši smeri objekta, zaradi velike širine stavbe je lahko naklon tudi manjši od 30°. Na streho je dovoljena postavitev sončnih celic. Vsi ostali pogoji naj sledijo skupnim pogojem. Zaradi tehnoloških zahtev so možna tudi manjša odstopanja od navedenih vsebin in dimenzij objekta. Dovoljena je gradnja tudi ostalih objektov, ki služijo neposredno funkciji osnovnega objekta. Objekt je lahko grajen ali montažen oziroma kombinacija obojega. Zaradi strnjenosti kmetije faktorji glede izrabe zemljišč znotraj območja OPPN ne veljajo.
(3) Zunanja ureditev
Okolica stavb naj bo ozelenjena s travo in posameznimi drevesi, dvorišča med stavbami naj bodo urejena.
(4) Pogoji za postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov
Na območju OPPN je dovoljena postavitev vseh nezahtevnih in enostavnih objektov, ki se vežejo na kmetijsko dejavnost, in sicer v skladu z dopustnimi vrstami stavb iz tega odloka. Odmiki od sosednjih meja morajo biti minimalno 2,00 metra. Gradijo se lahko kot prizidek k osnovnemu objektu ali samostojno. Oblikovani morajo biti usklajeni z osnovnim objektom.
(5) Geomehanski pogoji in usmeritve
Za vsako gradnjo, za katero je potrebna statična presoja, je potrebno pridobiti predhodno geološko mnenje. Za ostale gradnje geološkega mnenja ni potrebno pridobiti, vendar je v primeru nastanka škode na objektu ali njegovi okolici v času gradnje ali kasneje, ki je posledica erozije ali drugih vplivov, ki bi jih bilo mogoče predvideti s predhodno geološko raziskavo tal, za kritje škode odgovoren investitor gradnje oziroma za kritje škode ni odgovorna Občina Braslovče. Objekti morajo biti načrtovani varno glede na stopnjo potresne ogroženosti območja.
(6) Gradnja v varovalnem pasu plinovoda
Načrtovani posegi se nahajajo v varovalnem pasu obstoječega prenosnega plinovoda. Pri nadaljnjem načrtovanju je potrebno upoštevati prenosni sistem zemeljskega plina z omejitvami v pripadajočem varovalnem pasu (2 x 65 metrov) oziroma varnostnem pasu in pridobiti projektne pogoje in soglasja operaterja. V tem pasu se lahko dela izvajajo le pod posebnimi pogoji in pod nadzorstvom pooblaščenca operaterja družbe Plinovodi d.o.o. Za poseganja v varovalni pas prenosnega plinovoda se upošteva Pravilnik o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z delovnim tlakom nad 16 barov ter o pogojih za posege v območjih varovalnih pasov in Sistemska obratovalna navodila za prenosni sistem zemeljskega plina.
VI. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV IN POGOJEV GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO
(prometna infrastruktura)
(1) Ceste
Dostop do predvidene ureditve je omogočen neposredno preko obstoječe lokalne ceste Šentrupert–Zakl–Gomilsko. Uvoz na kmetijo je že izveden in se vanj ne posega.
(2) Mirujoči promet
Znotraj območja kmetije je potrebno zagotoviti vse potrebne površine za mirujoči promet, tako za osebna vozila kot za kmetijsko mehanizacijo.
(energetska infrastruktura)
(1) Za potrebe oskrbe z električno energijo je za načrtovane ureditve bil izdelan načrt električnih instalacij in električne opreme (Kota projekt d.o.o., št. proj. 12/17), ki ga je potrebno upoštevati v nadaljnjih fazah projektiranja.
(2) Porabnike električne energije v objektih bo napajal novi razdelilnik PMO v prosto stoječi omarici ob novem lesenem NN drogu, kjer bodo vgrajene meritve el. energije. Porabnike v obstoječem objektu bo napajal razdelilnik R1 v pritličju za gospodinjski odjem, v novem objektu pa je predviden razdelilnik RG1 za ostali odjem.
(3) Ob obstoječi konzoli NN omrežja se na parceli 456/3 postavi nov lesen NN drog višine 8 m. Obstoječi NN SKS vod se s fasadne konzole pritrdi na nov NN drog. Napajanje obstoječega gospodinjskega odjema se z obstoječe konzole skupaj z obstoječim števcem el. energije iz objekta prestavi v novo PS PMO.
(4) Ob novem NN drogu se postavi nova PS PMO z 2 merilnima mestoma in prenapetostnimi odvodniki. Z SKS na novem NN drogu do predvidene PS PMO bo NN vod izveden z zemeljskim kablom, ki bo položen na drogu in predpisano zaščiten.
(5) Pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja si je potrebno od Elektra Celje d.d. pridobiti projektne pogoje in soglasje za priključitev na distribucijsko omrežje.
(telekomunikacijska infrastruktura)
Pri vseh posegih v prostor je potrebno upoštevati trase obstoječega TK omrežja Telekom Slovenije. Trase obstoječih naročniških TK kablov se določijo z zakoličbo. Glede na pozidavo oziroma komunalno ureditev jih je potrebno ustrezno zaščititi ali prestaviti, kar se izvede pod nadzorom in po navodilih predstavnika Telekom Slovenije. Za trase novih TK vodov naj se predvidi kabelska kanalizacija s PVC cevmi premera 110 mm ali 125 mm in pomožnimi jaški.
(meteorna in fekalna kanalizacija)
(1) Na obravnavanem območju je izgrajeno javno kanalizacijsko omrežje, ki se zaključuje s čistilno napravo. Fekalne vode je potrebno odvajati v javno kanalizacijo skladno z Uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode, Uredbo o varstvu voda pred onesnaženjem z nitrati iz kmetijskih virov in Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo. Za odpadne vode je potrebno izvesti projektantski izračun enot obremenitve glede na predvideno število živali. Na podlagi tega je potrebno izdelati projekt ustrezne interne kanalizacije, odgovarjajoče kanalizacijske objekte ter predvideti ustrezno obdelavo odpadnih vod. Upoštevati je potrebno Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz objektov reje domačih živali.
(2) Čiste meteorne vode se ponikajo lokalno v podtalje, onesnažene pa je potrebno pred tem očistiti preko lovilcev olj in maščob. Ponikovalnice morajo biti locirane izven vpliva povoznih in manipulativnih površin.
Oskrba obstoječih in načrtovanih objektov z vodo na obravnavanem območju je možna preko izgrajenega javnega vodovoda v izvedbi PE Ø 160 mm, ki poteka zahodno od obravnavanega območja. Upoštevati je potrebno obstoječo poselitev na področju nove pozidave. Minimalni odmik novih objektov od javnega vodovoda mora znašati 3,0 m. vodomeri se vgradijo v zunanje vodomerne jaške. Montažo vodovodnega priključka lahko izvrši le JKP Žalec d.o.o., ali za to registrirano podjetje, ki ga pooblasti JKP Žalec d.o.o.
(obveznost priključevanja)
Vsi predvideni objekti se morajo priključiti na načrtovano gospodarsko infrastrukturo pod pogoji upravljalcev.
VII. REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE
Na območju OPPN se ne nahaja nobeno od območij varstva kulturne dediščine.
VIII. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, NARAVNIH VIROV IN OHRANJANJE NARAVE
(1) Obravnavano območje se ne nahaja v območju vodovarstvenega pasu vodnih virov. Vsi predvideni objekti bodo imeli urejeno vodonepropustno odlaganje hlevskega gnoja. Čiste meteorne vode se ponikajo lokalno v podtalje, onesnažene pa je potrebno pred tem očistiti preko lovilcev olj in maščob. Meteorne in druge odpadne vode iz parcel, zunanjih ureditev ali objektov ne smejo biti speljane na cestni svet ali naprave za odvodnjavanje cestnega telesa.
(2) Projektna rešitev odvajanja in čiščenja odpadnih voda mora biti usklajena z Uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode, Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo ter Uredbo o varstvu voda pred onesnaženjem z nitrati iz kmetijskih virov.
(3) Vsi posegi v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vplivali na vodni režim ali stanje voda, se lahko izvedejo samo na podlagi vodnega soglasja, ki ga v sklopu postopka za pridobitev gradbenega dovoljenja izda Direkcija RS za vode.
(1) Na podlagi Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/05, 34/08, 109/09, 62/10) sodi obravnavano območje v naslednja območja varstva pred hrupom, za katera veljajo v oklepaju navedene mejne dnevne/mejne nočne vrednosti kazalcev hrupa:
– III. območje varstva pred hrupom na območju razpršene poselitve (60/50 dBA).
(2) Ukrepi za varovanje objektov in območij pred prekomernim hrupom morajo biti izvedeni v skladu s predpisi. Predvideni objekti oziroma njihovo obratovanje in uporaba po končani gradnji ne smejo presegati predpisane mejne ravni hrupa.
Predvideni objekti ne smejo predstavljati možnosti povečanja onesnaženja zraka. Za potrebe po toplotni energiji se naj uporabljajo obnovljivi viri energije ter ekološko nesporni viri. S tem bo kvaliteta zraka ostala na sprejemljivi ravni. Kot energent za ogrevanje hleva je predvidena lesna biomasa.
Za vse stavbe je potrebno zagotoviti zbirno mesto za odpadke, to je urejen skupen prostor ob skupnih zunanjih parkirnih površinah, kamor se postavijo zabojniki za ločene komunalne odpadke in odjemno mesto, kjer izvajalec javne službe odpadke prevzame. Odjemno mesto je lahko tudi zbirno mesto, če je zagotovljen nemoten dovoz vozilom za odvoz odpadkov. Predvideni način odvoza odpadkov mora ustrezati tehnologiji zbiranja in odvažanja odpadkov, ki jo uporablja izvajalec javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki.
Rodovitni del prsti, ki bo odstranjen med gradnjo, je potrebno ustrezno deponirati ter uporabiti za ureditev kmetijskih površin, zelenic ter ostalih zelenih površin.
IX. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM
Na območju OPPN ni obstoječih ali načrtovanih območjih ali objektov za obrambo.
Upoštevati je potrebno cono potresne ogroženosti ter temu primerno prilagoditi način gradnje. Po podatkih Agencije RS za okolje za območje OPPN velja projektni pospešek tal v (g): 0,15 (ARSO Metapodatkovni portal, http://gis.arso.gov.si/ mpportal/, Potresna nevarnost Slovenije – projektni pospešek tal za povratno dobo 475 let, datum podatka: 1. 2. 2010). Za nadaljnje projektiranje se uporablja naveden podatek iz karte projektnega pospeška tal in Evrokod 8.
(1) Pri pripravi OPPN so v skladu s predpisi s področja požarne varnosti upoštevani ustrezni prostorski, gradbeni in tehnični ukrepi. Z ustrezno razmestitvijo objektov in z odmiki med njimi so ustvarjeni pogoji za požarno ločitev objektov, zagotovljeni so pogoji za omejevanja širjenja ognja ob požaru ter pogoji za varen umik ljudi in premoženja. Urejene so prometne in delovne površine za intervencijska vozila. Oskrba za gašenje z vodo je predvidena preko nadzemnih hidrantov, izvedenih skladno s pravilnikom o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov. Pri nadaljnjem projektiranju je potrebno upoštevati predpise s področja požarne varnosti.
(2) Izpolnjevanje bistvenih zahtev varnosti pred požarom za požarno manj zahtevne objekte se dokazuje v elaboratu ''zasnova požarne varnosti'', za požarno zahtevne objekte pa v elaboratu ''študija požarne varnosti''. Požarno manj zahtevni objekti in zahtevni objekti so določeni v predpisu o zasnovi in študiji požarne varnosti.
(1) V skladu s Hidrološko-hidravlično študijo za gradnjo kmetijskih objektov na kmetiji Vasle v Zaklu (Izvor d.o.o., št. proj. K63/18) je načrtovani objekt za rejo živali predviden na območju sekundarnega poplavnega toka, tj. toka, ki zateka iz zaledja. Kljub nizkim globinam in majhnim hitrostim toka bi lahko imel načrtovani objekt zaradi svoje velikosti pomemben vpliv na vodni režim.
(2) Za izničenje negativnega vpliva mora biti izveden vsaj 4 m široki koridor ob objektu, po katerem bodo poplavne vode lahko neovirano obtekale objekt. Poleg koridorja je obvezno tudi znižanje terena zahodno od objekta, kar bo omogočilo lažje obtekanje v primeru pretokov nad Q100. Območje znižanja terena poteka tudi preko območja obstoječega kozolca, kjer pa v primeru znižanja terena ni pričakovati težav. Ob temeljnih kamnih je dopustno ohraniti teren na obstoječem nivoju v radiju 1 m. Po potrebi se obseg znižanja določi/prilagodi med samim izvajanjem del.
(3) Glede na rezultate hidravlične analize, značilnosti vodnega režima in samega območja obravnave, mora biti kota pritličja načrtovanega objekta postavljena vsaj 40 cm nad pričakovano koto Q100 severno od objekta, tj. 283.45 m n.v. + 0.4 m = 283.85 m n.v.. Ne glede na predlagani dvig pritličja objekta nad nivo pričakovanih 100 in tudi 500-letnih visokih vod, je sam objekt umeščen v razred preostale poplavne nevarnosti (upoštevana možnost redkega scenarija – poškodba nasipa na Braslovškem jezeru, zamašitev mostne odprtine ali struge nad Zaklom).
(4) V primeru izgradnje objekta, ki vključuje protipoplavno rešitev, se mora območje protipoplavne ureditve vzdrževati na tak način, da ureditev ohranja svojo funkcijo. Potrebno je dopustiti poplavni vodi prosto pot.
(5) Ob upoštevanju predlaganih usmeritev, izgradnja načrtovanega objekta ne bo imela negativnega vpliva na vodni režim in poplavno ogroženost, zato je s hidrotehničnega vidika sprejemljiva.
(varstvo pred škodljivim delovanjem visoke podtalnice)
(1) Pred kakršnimikoli posegi v prostor ter v nadaljnjih fazah projektiranja skladno s 7. členom tega odloka je potrebno pridobiti mnenje geologa in v skladu z njim prilagoditi način gradnje.
(2) Pri gradnji novih objektov je potrebno upoštevati najmanj naslednje lastnosti podtalnice na območju OPPN (vir podatkov: Agencija RS za okolje, ARSO Metapodatkovni portal, http://gis.arso.gov.si/mpportal/, Vodna telesa podzemne vode, 1. 2. 2010):
IME_VOD_TE | Savinjska kotlina |
VOD_OBMOCJ | Donava |
ST_VODONOS | 1 |
VOD_SKUP1 | Medzrnski, aluvialni – obširni in lokalni srednje do visoko izdatni, mestoma nizko izdatni vodonosniki |
VDOON_1 | Peščeno-prodni zasipi reke Savinje in njenih pritokov |
HIDRODIN1 | Odprt |
SRED_DEB1 | 16 |
LITO_OPIS1 | Debelozrnati terestrični sedimenti (pesek, prod, grušč)/Kvartar |
(varstvo pred škodljivim delovanjem erozije, varstvo pred plazovi)
Pred kakršnimikoli posegi v prostor ter v nadaljnjih fazah projektiranja je potrebno skladno s tem odlokom pridobiti mnenje geologa in v skladu z njim prilagoditi način gradnje.
(dopolnilna in druga zaščita)
(1) Pri načrtovanju objektov, kjer obstaja možnost razlitja nevarnih snovi, je potrebno predvideti tehnične rešitve in način gradnje, ki bodo preprečili razlitje nevarnih snovi.
(2) Dostopi in dovozi morajo omogočati dovoz in delovne površine interventnih vozil in izpolnjevati pogoje za varen umik ljudi in premoženja.
Ker je območje OPPN lastniško enovito in ker gre za stavbe, ki so si medsebojno soodvisne, parcelacija ni predvidena. Se pa lahko izvede za potrebe gradenj oziroma za kakršnekoli druge potrebe, ki so v skladu s pogoji tega odloka.
XI. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE
Izgradnja stavbe je možna tudi postopoma.
XII. DOPUSTNA ODSTOPANJA OD NAČRTOVANIH REŠITEV
(velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev)
(1) Dopustna so odstopanja od posameznih tehničnih rešitev gospodarske infrastrukture, če se pri nadaljnjem podrobnejšem načrtovanju poiščejo primernejše rešitve, ki pa ne smejo vplivati na izvedbo podrobnega načrta in ne smejo poslabšati prostorskih in okoljskih razmer.
(2) Dovoljena so odstopanja od tras vodov gospodarske infrastrukture, kolikor to zahteva prilagoditev terenu, obstoječim trasam vodov in naprav in sami tehnologiji izvedbe.
(3) Odstopanja od rešitev določenih s tem odlokom ne smejo biti v nasprotju z javnim interesom. Z odstopanji morajo soglašati organi in organizacije, ki jih le-ta zadevajo.
(4) Možni so tudi manjši odmiki od sosednjih parcel, vendar zgolj pod pogojem soglasja lastnikov le teh.
(5) Dopustne so tudi drugačne dimenzije stavbe tako tlorisne kot višinske v kolikor to zahteva sam tehnološki proces. Vendar je potrebno upoštevati določila o minimalnih odmikih od plinovoda in sosednjih zemljišč.
XIII. USMERITVE ZA DOLOČITEV MERIL IN POGOJEV PO PRENEHANJU VELJAVNOSTI OPPN
(usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti OPPN)
OPPN preneha veljati, ko je izveden, o čemer s sklepom odloči Občina Braslovče. Na območju OPPN po prenehanju njegove veljavnosti velja hierarhično višji prostorski akt. Merila in pogoji za enoto urejanja prostora, v katero sodi območje OPPN, se po prenehanju njegove veljavnosti določijo v hierarhično višjem prostorskem aktu tako, da se smiselno povzamejo merila in pogoji za posege v prostor iz tega odloka.
(pogoji, ki niso predpisani)
Pogoje za gradnjo in druge posege v prostor, ki s tem odlokom niso predpisani, določajo Prostorski red Občine Braslovče in predpisi s področja urejanja prostora, predpisi s področja graditve objektov, predpisi s področja varstva kulturne dediščine, ohranjanja biotske raznovrstnosti in varstva naravnih vrednot, varstva gozdov in varstva okolja, urejanja voda ter drugi predpisi.
Projekt iz 1. člena tega odloka je na vpogled pri pristojnih službah Občine Braslovče in na Upravni enoti Žalec.
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe za posamezna področja.
Odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 35050-9/2016-10
Braslovče, dne 15. novembra 2018
Branimir Strojanšek l.r.
