Na podlagi 13. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 16/08, 123/08, 8/11 – ORZVKD39, 90/12, 111/13, 32/16 in 21/18 – ZNOrg) Vlada Republike Slovenije izdaja
o razglasitvi Vile Tomšičeva 12 v Ljubljani za kulturni spomenik državnega pomena
(1) Za kulturni spomenik državnega pomena se razglasi enota dediščine: Ljubljana – Vila Tomšičeva ulica 12 (Vila Ebenspanger), EŠD 15437.
(2) Enota iz prejšnjega odstavkaima izjemen kulturni pomen za Republiko Slovenijo. Je lokacija pomembnega zgodovinskega dogajanja v času osamosvajanja Slovenije in ena od značilnih vil v četrti med državnimi kulturnimi institucijami. Je izjemna arhitektura s kakovostnimi prvinami historicizma in funkcionalizma.
(3) Enota iz prvega odstavka tega člena je kulturni spomenik z zgodovinskimi, umetnostnozgodovinskimi, arhitekturnimi in vrtno-arhitekturnimi vrednotami.
(4) Objekt se razglasi z namenom, da se ohranijo njegove kulturne vrednote, prepoznavnost vile in njena sedanja javna kulturna raba.
Vrednote, ki utemeljujejo razglasitev za spomenik državnega pomena, so:
– Vila je del vilske četrti ob Prešernovi cesti, urejeni po letu 1875 po urbanističnih načrtih Adolfa Wagnerja. Četrt odlikujejo kakovostne stavbe, ki jih obdajajo urejene in z drevoredi obsajene ceste.
– Ohranjeni so obseg in formalna zasnova vrta s starejšimi drevesi, kot sta platana in lipa, ter osnovno razmerje med zelenimi in utrjenimi površinami vrta, kovinska ograja vrta in vrtna uta.
– Na vrtu pred vhodom stoji spominska herma, delo Draga Tršarja, posvečena pisateljici in predsednici PEN Miri Mihelič (1912–1985).
– Stavbo je dala zgraditi Kranjska stavbna družba leta 1879 po načrtih A. Wagnerja kot prvo najemniško enodružinsko vilo v Ljubljani. Vila je bila tipološka novost in pomembna prelomnica v razvoju stanovanjske arhitekture v Sloveniji.
– Ohranjene so konstrukcija vile, oblika in podoba strehe nad osnovnim gabaritom ter gradbena in tlorisna zasnova (etaže, razporeditev nosilnih sten, stopnišče), dodatno funkcionalistična fasada z vsemi prvinami (fasadni detajli z okni, ometi, barvna podoba, stavbno pohištvo).
– Ohranjena je materialna substanca notranjosti vile s konca 19. stoletja v pritličju (ometi, stavbno pohištvo s tlaki, peči, stopnišče in ograje, opaži, leseni kasetirani stropi, štukature, barvna podoba).
– V klubskih prostorih v nadstropju je delno ohranjen interier iz šestdesetih let 20. stoletja, ki ga dopolnjuje umetniško delo Nikolaja Omerze, nastalo namensko za ta prostor leta 1967.
– Vila je bila last različnih družin. Družina Oskarja Ebenspangerja je vilo v tridesetih letih prenovila. Po maju 1945 je v stavbi nekaj let živel takratni predsednik slovenske vlade Boris Kidrič z družino, za njim pa politik Boris Ziherl; leta 1957 je vila postala sedež Društva slovenskih pisateljev. Ti so v vežo postavili spominsko ploščo, posvečeno padlim pisateljem v drugi svetovni vojni. Vila že več kot šest desetletij nudi prostor za klubska druženja in javne razprave tvorcev slovenske kulture. Vila je tudi sedež slovenskega združenja PEN.
– Večji zgodovinski pomen je imela vila v predosamosvojitvenem času Slovenije konec osemdesetih let 20. stoletja. Tedaj je Društvo slovenskih pisateljev prevzelo pobudo v družbenopolitičnih polemikah, ki so pripeljale do ideje o samostojni slovenski državi; v vili je v salonu v pritličju ob Prešernovi cesti nastal osnutek prve slovenske ustave.
(1) Spomenik obsega nepremičnine: stavbo št. 42, k. o. 1725 Ajdovščina; parcele št. 2864, 2865 in 2866, vse k. o. 1725 Ajdovščina.
(2) Meja spomenika je določena na digitalnem katastrskem načrtu (uveljavljen dne 20. decembra 2002, Uradni list RS, št. 5/03; datoteka z dne 3. julija 2018; izvorno merilo 1:1000) in vrisana na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1:5000.
(3) Izvirnika načrtov iz prejšnjega odstavka hranita ministrstvo, pristojno za kulturno dediščino, in Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Zavod).
Varovane sestavine spomenika so:
– kulturna namembnost,
– prostorska pojavnost vile (višina, volumen, gabariti),
– obseg in formalna zasnova vrta s starejšimi drevesi (platana, lipi),
– osnovno razmerje med zelenimi in utrjenimi površinami vrta,
– ograja vrta in vrtna uta v severozahodnem vogalu,
– konstrukcija, oblika in podoba strehe nad osnovnim gabaritom,
– gradbena in tlorisna zasnova (etaže, razporeditev nosilnih sten),
– materialna substanca notranjosti iz poznega 19. stoletja: ometi, stavbno pohištvo, tlaki, peči, stopnišče in ograje, opaži, leseni kasetirani stropovi, štukature, barvna podoba,
– fasade s prvinami funkcionalistične predelave: materiali, fasadni detajli, ometi, barvna podoba, stavbno pohištvo,
– spominska plošča, posvečena slovenskim pisateljem, padlim v drugi svetovni vojni,
– spominska herma pisateljice Mire Mihelič.
Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:
– ohranjanje kulturne namembnosti celote v skladu z varovanimi sestavinami spomenika,
– podreditev vseh posegov v spomenik ohranjanju varovanih sestavin vrtne arhitekturne zasnove,
– ohranjanje zunanjosti in notranjosti spomenika ter stavbnega pohištva, tlakov in peči v obliki, legi, gabaritih, konstrukciji, materialih, strukturi in barvni podobi,
– redno in strokovno vzdrževanje ter obnavljanje celote in varovanih sestavin spomenika,
– prepoved posegov, ki bi bistveno spremenili razmerje med stavbo in zelenimi površinami vrta,
– za celovite posege v spomenik ali za celovito prenovo je obvezna predhodna izdelava konservatorskega načrta,
– zagotavljanje strokovne prenove in vzpostavitev v stanje pred posegom na stroške povzročitelja v primeru okrnitve spomenika ali njegovega varovanega dela,
– prepoved postavljanja ali gradnje dodatnih trajnih ali začasnih objektov, vključno z nadzemno in podzemno infrastrukturo ter nosilci reklam ali drugih oznak, razen kadar so ti nujni za učinkovito ohranjanje in predstavitev ter delovanje spomenika ali njegovih delov in jih predhodno odobri pristojni Zavod.
Lastnik spomenika mora v sorazmerju s svojimi zmožnostmi omogočati javnosti dostop do spomenika in njegovo predstavljanje. Javni dostop ne sme ogrožati varovanih sestavin spomenika.
Kulturni spomenik se ob vhodu označi s predpisano oznako tako, da ta ne krni zgodovinske podobe ali posameznih delov spomenika. V primeru nevarnosti za oboroženi spopad se objekt dodatno označi.
Za vse posege v spomenik, razen če zakon ne določa drugače, je treba predhodno izpolniti kulturnovarstvene pogoje in pridobiti kulturnovarstveno soglasje Zavoda.
Izvajanje tega odloka nadzira inšpektorat, pristojen za kulturno dediščino.
Pristojno sodišče po uradni dolžnosti v zemljiški knjigi zaznamuje status kulturnega spomenika na nepremičninah, navedenih v prvem odstavku 3. člena tega odloka.
KONČNA DOLOČBA
11. člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 00716-7/2018
Ljubljana, dne 29. novembra 2018
EVA 2018-3340-0010
Vlada Republike Slovenije
dr. Andrej Bertoncelj l.r.
