Na podlagi drugega odstavka 21. člena Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 77/07 – uradno prečiščeno besedilo, 56/08, 4/10, 20/11, 111/13, 8/16, 1/17 in 21/18 – ZNOrg) minister za kulturo izdaja
Ta pravilnik določa število, sestavo, trajanje mandata, naloge, način dela in financiranje strokovnih komisij (v nadaljnjem besedilu: komisije) za posamezna področja oziroma vidike kulture.
Komisije so pri oblikovanju svojega mnenja samostojne.
(1) Za obravnavanje vprašanj, ki se nanašajo na področja oziroma vidike kulture, se lahko imenuje ena ali več stalnih komisij za:
– uprizoritvene umetnosti,
– glasbene umetnosti,
– vizualne umetnosti, arhitekturo in oblikovanje,
– intermedijske umetnosti,
– slovenski jezik,
– sofinanciranje občinskih investicij,
– področje knjige,
– knjižnično dejavnost,
– premično kulturno dediščino,
– nepremično kulturno dediščino,
– promocijo in mednarodno sodelovanje,
– arhivsko dejavnost,
– ljubiteljske kulturne dejavnosti,
– kulturne dejavnosti posebnih skupin v RS,
– medije,
– avdiovizualno kulturo,
– podeljevanje štipendij,
– za obravnavo vlog za vpis v razvid samozaposlenih v kulturi in priznavanje pravic na podlagi zakona, ki ureja uresničevanje javnega interesa za kulturo.
(2) Komisijo sestavlja od pet do sedem članov. Omejitev števila članov komisije ne velja za komisiji iz 17. in 18. alineje prejšnjega odstavka.
(3) Člane komisij po njihovem predhodnem soglasju imenuje minister, pristojen za kulturo (v nadaljnjem besedilu: minister), za štiri leta in so po preteku mandata lahko ponovno imenovani. Prvo sejo novoimenovane komisije skliče pristojni uslužbenec, ki ga s sklepom o imenovanju komisije določi minister (v nadaljnjem besedilu: uslužbenec), in jo vodi do izvolitve predsednika. Člani komisije na prvi seji izmed sebe izvolijo predsednika in namestnika predsednika.
(4) Pri sestavi komisije se zasledujejo uravnotežena strokovnost, zastopanost obeh spolov in enakomerna pokritost ozemlja Republike Slovenije.
(1) Kandidat za člana komisije mora izkazovati poznavanje stroke na področju dela komisije.
(2) Kandidat izkazuje strokovnost s svojim delovanjem v zadnjih desetih letih in strokovnim znanjem s področja dela strokovne komisije. Kandidatova strokovnost se presoja na podlagi življenjepisa, ki vsebuje bibliografijo in reference.
(3) Reference se lahko izkazujejo z izpisi iz zbirk podatkov nacionalnih agregatorjev, medijskimi zapisi, kritiškimi objavami, študijami, monografijami, dokazili o delovanju oziroma sodelovanju, delovnimi izkušnjami, z izpisi iz mednarodnih specializiranih zbirk podatkov, izobrazbo ali drugimi relevantnimi dokazili za posamezno področje.
(4) Če je za opravljanje dejavnosti oziroma dela na področju posamezne kulturne dejavnosti, ki jo pokriva posamezna komisija, zahtevana predpisana izobrazba ali reguliran poklic, mora kandidat izpolnjevati ta pogoj.
Če mandat stalne komisije preneha v času, ko minister opravlja le tekoče posle, lahko minister imenuje stalno komisijo samo za čas do nastopa mandata novega ministra, ki bo opravljal funkcijo ministra s polnimi pooblastili.
(1) Stalne komisije opravljajo predvsem naslednje naloge:
– dajejo mnenja k podlagam za javne razpise in javne pozive ter k ciljem, pogojem in kriterijem javnih razpisov in javnih pozivov,
– strokovno presojajo in ocenjujejo vloge, prispele na neposredni poziv,
– strokovno presojajo in ocenjujejo vloge, prispele na javni razpis oziroma javni poziv za financiranje javnih kulturnih programov in javnih kulturnih projektov,
– obravnavajo vloge za vpis v razvid samozaposlenih v kulturi,
– obravnavajo vloge za pridobitev pravice do plačila prispevkov za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, za obvezno zdravstveno zavarovanje ter za starševsko varstvo in za zaposlovanje od najnižje pokojninske osnove za socialno in zdravstveno zavarovanje iz državnega proračuna,
– obravnavajo vloge za dodelitev republiških priznavalnin,
– obravnavajo vloge za dodelitev štipendij,
– obravnavajo vloge za pridobitev statusa organizacije v javnem interesu,
– kadar minister meni, da je to potrebno, predstavijo svoje strokovno delo in sklepe javnosti ter
– opravljajo druge naloge, določene s sklepom o imenovanju.
(2) Naloge komisij se podrobneje določijo s sklepom o imenovanju.
(1) Za izvedbo naloge, ki povezuje več področij oziroma vidikov kulture, se zaradi raznovrstnosti ali večjega obsega dela lahko imenuje začasna komisija.
(2) Začasna komisija se lahko imenuje tudi za izvedbo nalog, ki so enkratne narave.
(3) Komisija iz prvega in drugega odstavka tega člena se imenuje za čas izvedbe nalog, določenih s sklepom o imenovanju. Glede števila članov komisije ne velja omejitev iz drugega odstavka 3. člena tega pravilnika.
(1) Član komisije je razrešen pred potekom mandata, za katerega je imenovan, če:
– sam zahteva razrešitev,
– se ne udeležuje sej (praviloma treh zaporednih),
– pri svojem delu ne ravna v skladu s predpisi, ki se nanašajo na vsebino dela ali področje delovanja strokovnih komisij ter sklepom o imenovanju,
– ne opravlja svojih nalog, jih ne opravlja strokovno oziroma jih ne opravlja v dogovorjenih rokih,
– se ugotovi njegova kršitev v zvezi s podajanjem informacij, opredeljenih v četrtem odstavku 13. člena tega pravilnika,
– se ugotovi, da je kakorkoli poslovno ali osebno zainteresiran za pridobitev javnih sredstev, ki so predmet obravnave komisije, in sicer bodisi kot prosilec, odgovorna oseba prosilca, načrtovalec, izvajalec, organizator, soorganizator ali kot povezana oseba, pa se ni izločil iz postopka v posamezni zadevi,
– se ugotovi kršitev o dolžni izločitvi iz prvega odstavka 13. člena,
– minister presodi, da bi bilo za zagotovitev strokovnosti ali učinkovitosti delovanja posamezne komisije smiselno imenovati drugega člana.
(2) Član komisije ne more biti razrešen na podlagi osme alineje prejšnjega odstavka, če poteka obravnava vlog, prispelih na posamezni javni razpis oziroma javni poziv iz pristojnosti komisije.
(3) V primeru predčasne razrešitve člana se za čas do izteka mandata komisije imenuje nov član.
(4) Povezane osebe v skladu s tem pravilnikom so osebe, ki so med seboj upravljavsko, kapitalsko ali drugače povezane tako, da zaradi teh povezav skupaj oblikujejo poslovno politiko oziroma poslujejo usklajeno z namenom doseganja skupnih ciljev oziroma tako, da ima ena oseba možnost usmerjati drugo ali bistveno vplivati nanjo pri odločanju o financiranju in poslovanju. Za povezane osebe štejejo tudi pravne osebe, ki jih zastopa ista oseba.
(1) Strokovno-administrativna dela za posamezno komisijo opravlja uslužbenec. Strokovno pomoč s področja pravnih in finančnih vprašanj komisiji zagotavljata služba, pristojna za pravne zadeve, in služba, pristojna za finančne zadeve ministrstva.
(2) V primeru odsotnosti ali ugotovitve interesne povezanosti uslužbenca s predmetom odločanja minister imenuje njegovega namestnika.
(3) Za komisijo, ki pokriva več področij, lahko minister imenuje uslužbence za vsako področje posebej.
(1) Komisija dela in odloča na sejah, ki jih sklicuje uslužbenec v dogovoru s predsednikom komisije oziroma v njegovi odsotnosti v dogovoru z namestnikom predsednika.
(2) Komisija deluje v prostorih ministrstva, pristojnega za kulturo (v nadaljnjem besedilu ministrstvo). Izjemoma je lahko seja sklicana tudi izven prostorov ministrstva.
(3) Stalne komisije se sestanejo praviloma najmanj enkrat na mesec.
(4) Komisija mora delo načrtovati tako, da lahko na posamezni seji obravnava čim več zadev iz svoje pristojnosti.
(1) Seja mora biti sklicana najmanj pet dni pred zasedanjem, razen če s krajšim rokom sklica soglaša večina članov komisije. Člani komisije, ki se seje ne morejo udeležiti, morajo svoj izostanek sporočiti uslužbencu vsaj dva dni pred sejo. Če uslužbenec ugotovi, da zaradi odsotnosti članov komisije seja ne bi bila sklepčna ali da bi bila ogrožena sklepčnost, se seja prestavi, vendar za največ pet delovnih dni.
(2) Vabilo z gradivom se pošlje po elektronski pošti. Izjemoma se gradivo pošlje po navadni pošti, če zaradi obsega ali narave gradiva elektronsko pošiljanje ni mogoče.
(3) Sejo komisije vodi predsednik komisije, v njegovi odsotnosti pa namestnik predsednika.
(4) Komisija je sklepčna, če je na seji prisotnih več kot polovica njenih članov. Komisija sprejema sklepe z večino glasov vseh članov, razen komisij iz 17. in 18. alineje prvega odstavka 3. člena tega pravilnika, ki sprejema odločitve z večino glasov prisotnih članov.
(1) Izjemoma, ko ni mogoče sklicati redne seje, se lahko skliče dopisna seja, ki jo v dogovoru s predsednikom komisije izpelje uslužbenec in poteka v elektronski obliki. Izjemoma se lahko za dopisno sejo uporabijo tudi druga komunikacijska sredstva, ki omogočajo trajen zapis ali arhiviranje poslanih sporočil.
(2) Predlog sklica dopisne seje se skupaj z gradivom pošlje članom komisije po elektronski pošti. V sklicu se navede, kako in do kdaj lahko člani med dopisno sejo pošljejo svoja mnenja, stališča in pripombe. Rok za podajo mnenj, stališč, pripomb ali glasovanje ne sme biti krajši od enega dneva in ne daljši od treh dni.
(3) Sporočila, prejeta med dopisno sejo, se pošljejo vsem članom komisije. Gradivo s predlaganimi sklepi, mnenji ali stališči je sprejeto, če je zanj v roku, določenim v skladu s prejšnjim odstavkom tega člena, glasovala več kot polovica članov komisije. Član komisije, ki je že glasoval, svojega glasu ne more več spremeniti, lahko pa sporoča svoja stališča in pojasnila k sporočilom, ki jih med dopisno sejo oblikujejo drugi člani.
(4) O dopisni seji se piše zapisnik. Za zapisnik dopisne seje se smiselno uporabljajo določbe 15. člena tega pravilnika.
(1) Član komisije ne sme sodelovati pri obravnavi in odločanju o zadevah, na katere je kakorkoli poslovno ali osebno vezan, in sicer kot avtor, izvajalec, odgovorna oseba izvajalca, načrtovalec, organizator, soorganizator ali kot povezana oseba, pa tudi zaradi drugih okoliščin, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti. Član komisije mora predsedniku komisije podati predlog za izločitev iz celotnega postopka v posamezni zadevi ter navesti okoliščine, zaradi katerih po njegovem mnenju obstaja kakšen razlog za izločitev. O izločitvi predsednika odloči njegov namestnik. V primeru izločitve predsednika sejo vodi njegov namestnik.
(2) Pri presoji ali obravnavi o zadevi, ki spada tudi na drugo področje kulture, lahko komisija pridobi mnenje komisije, v katere pristojnost zadeva spada.
(3) Komisija iz 18. alineje prvega odstavka 3. člena tega pravilnika lahko zaprosi za dodatno mnenje katerokoli drugo komisijo iz prvega odstavka 3. člena tega pravilnika, v področje katere spada vsebina presoje.
(4) Člani komisije ne smejo dajati informacij o zadevah, za katere izvedo pri svojem delu, dokler o odločitvah v posameznih postopkih vlagatelji niso uradno obveščeni s sklepom ali odločbo. Po izdaji sklepa ali odločbe so člani komisije v zvezi s posredovanjem informacij še vedno dolžni spoštovati omejitve, ki izhajajo iz zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja in varstva osebnih podatkov.
Seje komisije se lahko udeleži minister ali drugi zaposleni na ministrstvu. V tem primeru se mora udeleženec držati omejitev iz četrtega odstavka prejšnjega člena.
(1) O delu komisije se vodi zapisnik, ki obsega najmanj:
– datum in kraj seje,
– imena in priimke navzočih in odsotnih članov komisije ter imena in priimke drugih navzočih,
– sprejeti dnevni red,
– podatke o delu na seji, kratko vsebino razprave in sprejete sklepe k posameznim točkam dnevnega reda.
(2) Vsak član ima pravico podati pisno ločeno mnenje, ki se priloži k zapisniku seje.
(3) Zapisnik vodi uslužbenec, izjemoma ga lahko vodi kdo drug. Če se seje udeležita dva ali več uslužbencev, se na začetku seje določi, kateri izmed njih bo vodil zapisnik.
(4) Zapisnik podpišejo vsi prisotni člani in uslužbenec.
(1) Po končanem postopku javnega razpisa ali javnega poziva o sofinanciranju javnih kulturnih programov ali kulturnih projektov se na spletni strani ministrstva poleg podatkov, ki jih določajo predpisi s področja posredovanja informacij javnega značaja v zvezi s postopki javnih razpisov, objavijo tudi strokovne ocene komisij o posameznem javnem kulturnem programu ali kulturnem projektu, sprejetem v sofinanciranje.
(2) Prejšnji odstavek ne velja za kulturne projekte, ki jih prijavljajo fizične osebe, ki niso registrirane za opravljanje poslovne dejavnosti.
(1) Člani komisije imajo pravico do nagrade za svoje pisne prispevke oziroma pisna mnenja, ki se ovrednotijo kot avtorsko delo.
(2) Minister vsako leto s sklepom določi višino honorarjev za predsednike in člane komisij.
(3) Člani komisij, ki so zaposleni v javni upravi in katerih delo v komisijah je del njihovih rednih delovnih nalog, niso upravičeni do nagrade.
(1) Člani komisij svoje delo izkažejo s strokovnimi mnenji, predlogi aktov, ocenami vlog ter predlogi za njihovo financiranje, sofinanciranje, priporočili in obrazložitvami.
(2) Podlaga za izplačilo honorarjev članom komisij so sklenjene pogodbe, predloženi dokumenti iz prejšnjega odstavka in podpisano ali sopodpisano delno ali zaključno poročilo o opravljenem delu.
PREHODNA DOLOČBA IN KONČNI DOLOČBI
Stalne komisije po tem pravilniku se imenujejo najpozneje v 60 dneh po uveljavitvi tega pravilnika. Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha mandat dosedanjim stalnim komisijam. Dosedanje stalne komisije opravljajo svoje naloge do imenovanja novih komisij.
Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o strokovnih komisijah (Uradni list RS, št. 38/12, 90/12 in 62/16).
Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 0070-19/2018/20
Ljubljana, dne 23. novembra 2018
EVA 2018-3340-0020
Dejan Prešiček l.r.
