Na podlagi četrtega odstavka 1. člena Zakona o varnosti in zdravju pri delu (Uradni list RS, št. 43/11) izdaja ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti kemičnim snovem pri delu
V Pravilniku o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti kemičnim snovem pri delu (Uradni list RS, št. 100/01, 39/05, 53/07, 102/10, 43/11 – ZVZD-1 in 38/15) se 1. člen spremeni tako, da se glasi:
Ta pravilnik določa minimalne zahteve za zagotavljanje varnosti in varovanja zdravja delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti kemičnim snovem, ki se nahajajo v delovnem okolju ali so posledica katere koli dejavnosti, ki vključuje kemične snovi in zavezujoče mejne vrednosti za poklicno izpostavljenost v skladu z:
– Direktivo Komisije z dne 29. maja 1991 o določitvi indikativne mejne vrednosti v skladu z Direktivo Sveta 80/1107/EGS o varovanju delavcev pred tveganjem zaradi izpostavljenosti kemičnim, fizikalnim in biološkim dejavnikom pri delu (91/322/EGS) (UL L št. 177 z dne 5. 7. 1991, str. 22) zadnjič spremenjeno z Direktivo Komisije 2017/164/ES z dne 31. januarja 2017 o določitvi četrtega seznama indikativnih mejnih vrednosti za poklicno izpostavljenost v skladu z Direktivo Sveta 98/24/EU ter o spremembi Direktiv Komisije 91/322/EGS, 2000/39/ES in 2009/161/EU (UL L št. 27 z dne 1. 2. 2017, str. 115),
– Direktivo Sveta 98/24/ES z dne 7. aprila 1998 o varovanju zdravja in zagotavljanju varnosti delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti kemičnim dejavnikom pri delu (štirinajsta posebna direktiva v smislu člena 16(1) Direktive 89/391/EGS) (UL L št. 131 z dne 5. 5. 1998, str. 279), zadnjič spremenjeno z Direktivo 2014/27/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o spremembi direktiv Sveta 92/58/EGS, 92/85/EGS, 94/33/ES, 98/24/ES ter Direktive 2004/37/ES Evropskega parlamenta in Sveta z namenom prilagoditve Uredbi (ES) št. 1272/2008 o razvrščanju, označevanju in pakiranju snovi ter zmesi (UL L št. 65 z dne 5. 3. 2014, str. 1),
– Direktivo Komisije 2000/39/ES z dne 8. junija 2000 o določitvi prvega seznama indikativnih mejnih vrednosti za poklicno izpostavljenost pri izvajanju Direktive Sveta 98/24/ES o varovanju zdravja in zagotavljanju varnosti delavcev pred tveganjem zaradi izpostavljenosti kemičnim dejavnikom pri delu (UL L št. 142 z dne 16. 6. 2000, str. 47) zadnjič spremenjeno z Direktivo Komisije 2017/164/ES z dne 31. januarja 2017 o določitvi četrtega seznama indikativnih mejnih vrednosti za poklicno izpostavljenost v skladu z Direktivo Sveta 98/24/EU ter o spremembi Direktiv Komisije 91/322/EGS, 2000/39/ES in 2009/161/EU (UL L št. 27 z dne 1. 2. 2017, str. 115),
– Direktivo Komisije 2006/15/ES z dne 7. februarja 2006 o določitvi drugega seznama indikativnih mejnih vrednosti za poklicno izpostavljenost pri izvajanju Direktive Sveta 98/24/ES ter o spremembi Direktive 91/322/EGS in Direktive 2000/39/ES (UL L št. 38 z dne 9. 2. 2006, str. 36),
– Direktivo Komisije 2009/161/EU z dne 17. decembra 2009 o določitvi tretjega seznama indikativnih mejnih vrednosti za poklicno izpostavljenost pri izvajanju Direktive Sveta 98/24/ES in o spremembi Direktive 2000/39/ES (UL L št. 338 z dne 19. 12. 2009, str. 87) zadnjič spremenjeno z Direktivo Komisije 2017/164/ES z dne 31. januarja 2017 o določitvi četrtega seznama indikativnih mejnih vrednosti za poklicno izpostavljenost v skladu z Direktivo Sveta 98/24/EU ter o spremembi Direktiv Komisije 91/322/EGS, 2000/39/ES in 2009/161/EU (UL L št. 27 z dne 1. 2. 2017, str. 115),
– Direktivo 2014/27/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o spremembi direktiv Sveta 92/58/EGS, 92/85/EGS, 94/33/ES, 98/24/ES ter Direktive 2004/37/ES Evropskega parlamenta in Sveta z namenom prilagoditve Uredbi (ES) št. 1272/2008 o razvrščanju, označevanju in pakiranju snovi ter zmesi (UL L št. 65, z dne 5. 3. 2014, str. 1 in
– Direktivo Komisije 2017/164/ES z dne 31. januarja 2017 o določitvi četrtega seznama indikativnih mejnih vrednosti za poklicno izpostavljenost v skladu z Direktivo Sveta 98/24/EU ter o spremembi Direktiv Komisije 91/322/EGS, 2000/39/ES in 2009/161/EU (UL L št. 27 z dne 1. 2. 2017, str. 115).«
Drugi odstavek 4. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(2) Poleg zavezujočih mejnih vrednosti iz priloge I tega pravilnika je mejna vrednost za prah 10 mg/m3 za inhalabilno frakcijo in 1,25 mg/m3 za alveolarno frakcijo, v primeru, da prah nima rakotvornih, mutagenih, teratogenih, fibrogenih, strupenih ali alergičnih učinkov. V primeru, da ima prah kateregakoli od naštetih lastnosti, je treba za prah upoštevati mejno vrednost posamezne nevarne snovi iz priloge I tega pravilnika.«
V tretjem odstavku se za piko doda nov drugi stavek, ki se glasi:
»Zavezujoče biološke mejne vrednosti za rakotvorne snovi so določene v prilogi IV tega pravilnika.«
V četrtem odstavku 8. člena se za piko doda nov drugi stavek, ki se glasi:
»Delodajalec mora pri izvajanju meritev nevarnih kemičnih snovi v zraku na delovnem mestu upoštevati periodiko, določeno v standardu SIST EN 689.«
12. člen se spremeni tako, da se glasi:
(1) Delodajalec mora zagotoviti zdravstveni nadzor tistih delavcev, za katere rezultati ocene tveganja iz 6. člena tega pravilnika pokažejo, da obstaja tveganje za njihovo zdravje.
(2) Nadzorovanje zdravja, katerega rezultati se upoštevajo pri uporabi preventivnih ukrepov na nekem delovnem mestu, se izvaja:
– kadar je izpostavljenost delavca nevarnim kemičnim snovem takšna, da se ugotovljena bolezen ali negativni učinek na zdravje lahko pripišejo izpostavljenosti,
– kadar obstaja verjetnost, da se bolezen ali učinek lahko pojavi pod posebnimi pogoji dela,
– kadar obstajajo veljavne tehnike za odkrivanje znakov bolezni ali učinkov in diagnostični postopek predstavlja nizko tveganje za zdravje delavca.
(3) Biološki monitoring se obvezno izvaja pri delavcih, ki so pri delu izpostavljeni svincu ali njegovim spojinam. Biološki monitoring se izvaja tudi kadar, so delavci pri delu izpostavljeni nevarnim kemičnim snovem, za katere je uvedena zavezujoča mejna vrednost iz priloge II tega pravilnika. Biološki monitoring se izvaja po zahtevah za kakovost in kompetentnost medicinskih laboratorijev.
(4) Delodajalec delavce obvesti o rezultatih ocene tveganja, v kateri je opredeljena tudi zahteva po zdravstvenem nadzoru z biološkim monitoringom, preden jih razporedi na delo s temi nevarnimi kemičnimi snovmi.
(5) Kadar se z zdravstvenim nadzorom ugotovi, da ima delavec določeno bolezen ali negativni učinek na zdravje, ki je po mnenju izvajalca medicine dela posledica izpostavljenosti nevarnim kemičnim snovem pri delu ali da je bila presežena zavezujoča biološka mejna vrednost, izvajalec medicine dela obvesti delavca o rezultatu zdravstvenega nadzora ter ga obvesti in mu svetuje o zanj primernem zdravstvenem nadzoru po koncu izpostavljenosti. V takem primeru mora delodajalec:
– preveriti oceno tveganja,
– preveriti ukrepe, ki so določeni za odpravo ali zmanjšanje tveganja v skladu s 7. in 8. členom tega pravilnika,
– upoštevati mnenje izvajalca medicine dela pri izvajanju ukrepov, ki so potrebni za odpravo ali zmanjšanje tveganja v skladu z 8. členom tega pravilnika, vključno z možnostjo prerazporeditve delavca na drugo delovno mesto, kjer ni tveganja za nadaljnjo izpostavljenost, ter
– poskrbeti za stalni zdravstveni nadzor in oceno zdravstvenega stanja drugih delavcev, ki so bili podobno izpostavljeni in na predlog izvajalca medicine dela napotiti izpostavljene osebe na zdravstveni pregled.
(6) Za vsakega delavca, za katerega se izvaja zdravstveni nadzor, je treba voditi evidenco in stalno dopolnjevati podatke o času izpostavljenosti in koncentracijah kemičnih snovi, katerim je delavec izpostavljen ter o njegovem zdravstvenem stanju. Podatki o izpostavljenosti morajo vsebovati rezultate meritev in periodičnih preiskav, ki jih mora delodajalec posredovati izvajalcu medicine dela. Biološki monitoring in z njim povezane zahteve so del zdravstvenega nadzora. Izvajalec medicine dela je dolžan rezultate biološkega monitoringa, ki je pokazatelj ustreznosti, zadostnosti in učinkovitosti uvedenih ukrepov za varovanje zdravja delavcev, posredovati delodajalcu.
(7) Podatki o izpostavljenosti in zdravstvenem stanju se hranijo v primerni obliki, ki mora zagotavljati možnost kasnejšega vpogleda, ob upoštevanju obvezne zaupnosti osebnih podatkov. Posameznemu delavcu je treba zagotoviti, da ima na svojo zahtevo dostop do lastnih osebnih podatkov o zdravstvenem stanju in izpostavljenosti.
(8) Na zahtevo pristojnega organa je delodajalec dolžan posredovati poročilo o zdravstvenem nadzoru delavcev. Pred prenehanjem dejavnosti mora delodajalec pristojnemu organu posredovati podatke o izpostavljenosti delavcev in zdravstvenem stanju delavcev, ki so bili pod zdravstvenim nadzorom zaradi dela z nevarnimi kemičnimi snovmi.«.
Za 13. členom se doda nov 13.a člen, ki se glasi:
Pri uporabi nevarnih kemičnih snovi lahko delodajalci upoštevajo Praktične nezavezujoče smernice o varovanju zdravja in zagotavljanju varnosti delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti kemičnim snovem pri delu, ki so objavljene v publikaciji Evropske komisije na spletni strani https://publications.europa.eu/en/publication-detail/-/publication/b8827eb0-bb69 4193-9d54- 8536c02080c1/language-sl, in sicer za:
– standardizirane metode za merjenje in vrednotenje koncentracij v zraku na delovnem mestu, skladno z mejnimi vrednostmi za poklicno izpostavljenost,
– določanje in oceno tveganja, za njihovo revizijo in, če je potrebno, njihovo prilagoditev,
– preventivne ukrepe za nadzorovanje tveganja in
– varnostne in preventivne ukrepe za nadzorovanje tveganja.«.
Priloga I se nadomesti z novo Prilogo I, ki je kot Priloga 1 sestavni del tega pravilnika.
Priloga II se nadomesti z novo Prilogo II, ki je kot Priloga 2 sestavni del tega pravilnika.
Za Prilogo III se doda nova Priloga IV, ki je kot Priloga 3 sestavni del tega pravilnika.
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
(1) Mejne vrednosti za dušikov monoksid, dušikov dioksid in ogljikov monoksid v podzemnem rudarstvu in gradnji predorov iz Priloge I pravilnika, se začnejo uporabljati 21. avgusta 2023, do takrat pa se uporablja mejna vrednost za dušikov monoksid 30 mg/m3 oziroma 25 ppm, za dušikov dioksid 9 mg/m3 oziroma 5 ppm in za ogljikov monoksid 33 mg/m3 oziroma 30 ppm.
(2) Za kemične snovi iz Priloge I pravilnika, ki v stolpcu Opombe nimajo navedene oznake EU, EU0, EU1, EU2, EU3 ali EU4 se začnejo mejne vrednosti uporabljati šest mesecev po uveljavitvi tega pravilnika. Do takrat se za te kemične snovi uporabljajo mejne vrednosti iz Priloge I Pravilnika o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti kemičnim snovem pri delu (Uradni list RS, št. 100/01, 39/05, 53/07, 102/10, 43/11 – ZVZD-1 in 38/15).
(3) Mejna vrednost za kremen iz Priloge I pravilnika se začne uporabljati 1. junija 2022. Od 1. junija 2019 se za kremen uporablja mejna vrednost 0,1 mg/m3, do takrat pa mejna vrednost 0,15 mg/m3.
Z dnem uveljavitve tega pravilnika prenehajo veljati:
– Praktične smernice za izvajanje zdravstvenega nadzora in biološkega monitoringa za svinec (Uradni list RS, št. 9/11),
– Praktične smernice za oceno tveganja pri delu z nevarnimi kemičnimi snovmi (Uradni list RS, št. 56/07),
– Praktične smernice za delo z nevarnimi kemičnimi snovmi (Uradni list RS, št. 50/03).
Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 0072-13/2018
Ljubljana, dne 20. novembra 2018
EVA 2018-2611-0057
mag. Ksenija Klampfer l.r.
Ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
