Na podlagi tretjega odstavka 72. člena, četrtega odstavka 98. člena, 220. člena, prvega in tretjega odstavka 232. člena, drugega odstavka 234. člena in 242. člena Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (Uradni list RS, št. 110/06 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 40/09, 9/11 – ZP-1G, 96/12 – ZPIZ-2, 109/12, 54/15 in 11/18) minister za pravosodje izdaja
o izvrševanju nalog in pooblastil pravosodnih policistov
Ta pravilnik podrobneje ureja izvrševanje nalog in pooblastil pravosodnih policistov, določenih v zakonu, ki ureja izvrševanje kazenskih sankcij (v nadaljnjem besedilu: zakon), program usposabljanja in program strokovnega izpita za pravosodne policiste in kandidate za pravosodne policiste v Upravi Republike Slovenije za izvrševanje kazenskih sankcij (v nadaljnjem besedilu: uprava), zahtevano vsebino usposabljanja za pravosodne policiste, ki so status pooblaščene uradne osebe pridobili zunaj uprave, in obrazec posebne izkaznice pravosodnih policistov.
(1) Določbe tega pravilnika, ki urejajo izvrševanje nalog in pooblastil pravosodnih policistov v zavodu za prestajanje kazni zapora (v nadaljnjem besedilu: zavod), se smiselno uporabljajo tudi za izvrševanje nalog in pooblastil, ki jih pravosodni policisti opravljajo v drugih varovanih objektih.
(2) Določbe tega pravilnika, ki urejajo izvrševanje nalog in pooblastil pravosodnih policistov pri delu z obsojenci, se smiselno uporabljajo tudi za izvrševanje nalog in pooblastil pravosodnih policistov pri delu z drugimi varovanimi osebami.
(3) Določbe tega pravilnika, ki urejajo uporabo prisilnih sredstev pri delu z obsojenci, se smiselno uporabljajo tudi za uporabo prisilnih sredstev, kadar jih pravosodni policisti pri svojem delu smejo uporabiti zoper osebe, ki niso varovane osebe.
II. NALOGE PRAVOSODNIH POLICISTOV
(temeljna načela izvrševanja nalog)
(1) Pravosodni policist pri izvrševanju nalog ravna strokovno in dostojno, hkrati pa odločno, da se zagotovijo ter ohranjajo varnost, red in disciplina.
(2) Pravosodni policist ob izvrševanju nalog pri delu z mladoletnikom, ostarelim, vidno bolnim, onemoglim, vidno težkim invalidom in vidno nosečo žensko ravna še posebej obzirno ter pri tem upošteva njihovo osebnost in občutljivost.
(1) Pravosodni policist ne glede na svoj delovni čas ne zapusti delovnega mesta, na katerem se delo opravlja nepretrgoma, dokler ga ne zamenja drug pravosodni policist.
(2) Pravosodni policisti, ki delajo v različnih izmenah, so med seboj povezani tako, da si predajajo informacije, ki so ali bi lahko bile pomembne za izvrševanje njihovih nalog. Pravosodni policisti si informacije predajajo ustno ob menjavi izmene in z vnosom v informacijski sistem uprave.
(3) Zavod organizira delo tako, da se ohranjata nepretrganost dela in neposreden pretok informacij, potrebnih za delo.
(1) Pravosodni policist se tudi brez poziva takoj javi na delo, če izve, da je ogrožena varnost zavoda, če gre za upor, množični pasivni odpor ali beg večje skupine obsojencev, požar, elementarne ali druge hujše nesreče v zavodu.
(2) Pravosodni policist se izven delovnega časa javi na delo, če to zaradi zaostrenih varnostnih razmer odredi direktor zavoda oziroma v dislociranih oddelkih zavoda (v nadaljnjem besedilu: dislocirani oddelek) vodja dislociranega oddelka. V primeru njune odsotnosti prihod na delo odredi oseba, ki ju nadomešča.
Pravosodni policist praviloma opravlja delo v uniformi. Brez uniforme lahko opravlja naslednja dela:
1. varovanje v dislociranih polodprtih in odprtih oddelkih;
2. izvajanje zahtevnejših postopkov varovanja zunaj zavoda in
3. administrativna ali druga opravila po presoji predpostavljenega, če je pravosodni policist na to delo razporejen za daljše obdobje.
Strokovna izhodišča za izvrševanje nalog in pooblastil pravosodnih policistov predpiše generalni direktor uprave (v nadaljnjem besedilu: generalni direktor).
1. Varovanje zavoda in obsojencev
(varovanje zavoda in obsojencev)
(1) Pravosodni policist skrbi za varovanje zavoda in obsojencev.
(2) Varovanje zajema oblike zunanjega in notranjega varovanja, ki so stalno potrebne za zagotavljanje varnosti in vključujejo:
1. preprečevanje nepooblaščenega vstopa oseb v zavod ali na območje zavoda, na katerem je prepovedano ali omejeno gibanje (v nadaljnjem besedilu: varovano območje);
2. preprečevanje ali ustavitev nepooblaščenega zvočnega ali slikovnega snemanja v zavodu oziroma na njegovem varovanem območju;
3. odvračanje morebitnih napadov na zavod;
4. preprečevanje begov, množičnih pasivnih ali aktivnih odporov obsojencev;
5. zagotavljanje varnosti obsojencev in drugih oseb v zavodu ter
6. zagotavljanje varnosti posameznih delov zavoda in premoženja zavoda.
(1) Izredno varovanje zajema oblike notranjega in zunanjega varovanja, ki so za zagotovitev varnosti potrebne ob povečani nevarnosti zaradi izrednih dogodkov v zavodu, ob neposredni nevarnosti zunanjega napada na zavod ali iz drugih razlogov, ki lahko ogrozijo varnost zavoda.
(2) Izredno varovanje odredi direktor zavoda, v dislociranih oddelkih pa vodja posameznega dislociranega oddelka.
(3) Če v državi nastanejo take varnostne razmere, ki bi lahko vplivale tudi na varnost, red in disciplino v zavodih, generalni direktor odredi izredno varovanje v vseh ali nekaterih zavodih.
(4) Če pristojni državni organ razglasi izredne ali vojne razmere, pravosodni policisti opravljajo delo po načrtu varovanja kot vojaški obvezniki na delovni dolžnosti.
(število pravosodnih policistov)
(1) Za zagotavljanje varnosti sta v vsakem zavodu in vsakem dislociranem oddelku zavoda hkrati prisotna najmanj dva pravosodna policista.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek lahko v odprtem ali polodprtem dislociranem oddelku varovanje opravlja samo en pravosodni policist.
(3) Število pravosodnih policistov v posameznem zavodu oziroma njegovem oddelku je določeno v načrtu varovanja.
(1) Zagotavljanje varnosti je za vsak posamezen zavod podrobneje določeno v načrtu varovanja, ki je prilagojen vrsti in velikosti zavoda ter določa:
1. varovano območje zavoda,
2. vsebino in obseg varnostnih ukrepov,
3. število potrebnih pravosodnih policistov,
4. razpored pravosodnih policistov,
5. naloge pri varovanju in izrednem varovanju,
6. ukrepanje ob naravnih in drugih nesrečah,
7. vrsto in način tehnične podpore pri varovanju zavoda.
(2) Načrt varovanja za vsak posamezen zavod v skladu z usmeritvami generalnega direktorja pripravi direktor tega zavoda in ga predloži generalnemu direktorju v potrditev.
(3) Najmanj enkrat letno se oceni ustreznost načrta varovanja in se načrt dopolni oziroma spremeni, če je to potrebno zaradi spremenjenih razmer. Za spremenjene razmere se štejejo:
1. arhitekturne spremembe posameznih objektov, ki vplivajo na potrebe po varovanju zavoda;
2. nova dejstva ali spremembe okoliščin, ki se nanašajo na varovanje zavoda;
3. spremembe na področju tehničnega varovanja zavoda;
4. spremembe predpisov, ki vsebinsko vplivajo na načrt varovanja zavoda.
(4) Ob arhitekturnih spremembah se načrt varovanja spremeni v štirih mesecih po začetku uporabe objektov. Ob drugih spremenjenih razmerah se načrt varovanja spremeni v dveh mesecih po nastanku spremenjenih razmer.
(5) Načrt varovanja je uradni dokument z oznako tajnosti »interno«.
(6) Določbe prvega do petega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo tudi za načrt varovanja drugih varovanih objektov, ki niso zavodi.
(7) Načrt varovanja za varovane objekte iz prejšnjega odstavka pripravi direktor zavoda, iz katerega so pravosodni policisti, ki izvajajo varovanje, in ga po predhodni pridobitvi mnenja predstojnika varovanega objekta predloži generalnemu direktorju v potrditev.
(8) Pravosodni policist se pred začetkom opravljanja nalog in ob vsaki spremembi ali dopolnitvi načrta varovanja seznani z načrtom varovanja in spremembami ali dopolnitvami načrta varovanja zavoda, v katerem opravlja naloge, in svojo seznanitev potrdi s podpisom.
(9) Pravosodni policist mora ob zaznavi sprememb razmer iz tretjega odstavka tega člena predlagati dopolnitve in spremembe načrta varovanja zavoda.
(10) Pri pripravi in spremembah načrta varovanja zavoda lahko direktor zavoda ali delavec zavoda, ki ga ta pooblasti, sodeluje s policijo pri tistih vprašanjih, ki so povezana z zunanjim varovanjem in ogroženostjo zavoda ter sodelovanjem pri iskanju pobeglih obsojencev.
Pravosodni policist skrbi za varnost obsojencev tako, da spremlja razmere med njimi ter nadzoruje in varuje obsojence pri delu in bivanju v zavodu in zunaj njega, pri spremljanju zunaj zavoda in ob drugih priložnostih. Pri tem preprečuje spore med obsojenci, samomore in poskuse samomorov, samopoškodbe, povzročanje materialne škode, storitve disciplinskih prestopkov, prekrškov, kaznivih dejanj in drugih nedovoljenih dejavnosti.
Pravosodni policisti redno preverjajo številčno stanje obsojencev in v ta namen najmanj dvakrat dnevno (zjutraj in zvečer), če je treba, tudi večkrat, s štetjem ali na drug način preverjajo njihovo prisotnost.
(spremljanje varnosti zavoda)
(1) Pravosodni policist je pozoren na vse okoliščine, ki bi lahko ogrozile varnost zavoda, jih zapisuje in o njih poroča ter ukrepa, kadar je to potrebno.
(2) Pravosodni policist, ki vodi izmeno (v nadaljnjem besedilu: operativni vodja), obvesti vodjo oddelka za varnost v zavodu, v dislociranem oddelku pa vodjo referata za varnost o vsakem dogodku, ki ogroža varnost zavoda, in vseh zadevah, ki so povezane s splošno varnostjo. Vodja oddelka za varnost zavoda in vodja referata za varnost v dislociranem oddelku (v nadaljnjem besedilu: poveljnik) o tem obvestita direktorja zavoda. O vseh pomembnejših varnostnih in drugih dogodkih direktor zavoda obvesti generalnega direktorja.
(3) Obveščanje se praviloma izvaja z vnosom podatkov v informacijski sistem uprave. Podrobnejšo vsebino in način obveščanja iz tega člena določi generalni direktor z navodilom.
(namestitev obsojenca v samsko sobo s posebno opremo)
(1) Obsojenec, za katerega je verjetno, da v telesu skriva ali prenaša nedovoljene psihoaktivne snovi ali druge nedovoljene stvari, se namesti v samsko sobo s posebno opremo, ki onemogoča uničevanje telesnih izločkov.
(2) Ob namestitvi se obsojencu ponudi možnost, da prostovoljno zaužije odvajalna sredstva, pristojni zdravnik ali zdravstveni delavec pa ga takoj, ko je to mogoče, obvezno pa v 24 urah, seznani z možnimi nevarnimi posledicami skrivanja ali prenašanja stvari v telesu.
(3) Zaradi onemogočanja izmenjave nedovoljenih stvari se obsojencu v času namestitve v skladu s prvim odstavkom tega člena zagotavljajo bivanje na prostem, ločeno od drugih obsojencev, in obiski za stekleno pregrado, onemogočeni pa so mu delo, udeleževanje skupinskih dejavnosti in stiki z drugimi obsojenci.
(obveščanje in pomoč policije)
(1) Direktor zavoda ali poveljnik, v njuni odsotnosti pa operativni vodja, o dogodkih, ki ogrozijo varnost zavoda, takoj obvesti operativno-komunikacijski center policije, na območju katerega je zavod.
(2) V primeru ugrabitve ali ogrožanja človeškega življenja ali če se to utemeljeno pričakuje, direktor zavoda oziroma vodja dislociranega oddelka, v njegovi odsotnosti pa poveljnik, zaprosi za pomoč policijo. V odsotnosti direktorja, vodje dislociranega oddelka in poveljnika policijo zaprosi za pomoč operativni vodja.
(3) Direktor zavoda oziroma vodja dislociranega oddelka o zaprosilu za pomoč policije v zavodu takoj obvesti generalnega direktorja.
(1) Pravosodni policisti opravljajo stražarsko službo, če je ta določena v načrtu varovanja zavoda.
(2) Če je za zagotovitev varnosti, reda in discipline to potrebno, lahko poveljnik odredi, da se stražarska služba opravlja na določenih mestih, tudi če to ni določeno v načrtu varovanja zavoda.
(označba varovanega območja)
Obvestilo o omejitvi ali prepovedi gibanja na varovanem območju zavoda se postavi na vidna mesta povsod, kjer je mogoč neoviran vstop na varovano območje.
2. Spremljanje obsojenca zunaj zavoda
(1) Poveljnik, v času njegove odsotnosti pa operativni vodja, z odredbo o spremljanju:
1. določi način spremljanja obsojenca;
2. določi pravosodnega policista, ki naj spremljanje opravi;
3. če spremljanje opravlja več kot en pravosodni policist, določi vodjo spremljanja in voznika;
4. zapiše kraj in namen spremljanja;
5. določi način vklepanja obsojenca za čas spremljanja, če je vklepanje potrebno;
6. določi opremo pravosodnega policista za spremljanje;
7. določi druge ukrepe, ki so potrebni za varno izvedbo spremljanja.
(2) Odredba za spremljanje lahko vsebuje tudi fotografijo obsojenca.
(način spremljanja obsojenca)
(1) Pravosodni policist spremljanje obsojenca opravi s prevozom ali peš.
(2) Če je za izvedbo spremljanja potreben prevoz obsojenca, pravosodni policist to opravi s službenim vozilom zavoda ali javnim prevoznim sredstvom. Prevoz obsojenca lahko opravi tudi z vozili, ki niso last zavoda, razen z zasebnim vozilom.
(1) Ukrepi, ki jih poveljnik oziroma operativni vodja v odredbi za spremljanje določi glede spremljanja obsojenca, zajemajo zlasti:
1. odreditev potrebnega števila pravosodnih policistov glede na število, begosumnost ali nevarnost spremljanih obsojencev;
2. odreditev, da se pravosodni policist pred začetkom spremljanja seznani z varnostno oceno obsojenca;
3. določitev načina zagotavljanja, da je pravosodni policist pred začetkom spremljanja seznanjen s podatki, ki so pomembni za varno izvedbo spremljanja, če seznanitev pravosodnega policista z varnostno oceno obsojenca pred začetkom spremljanja ni mogoča ali če varnostna ocena obsojenca ne vsebuje vseh podatkov, pomembnih za varno izvedbo spremljanja;
4. odreditev dodatne opreme.
(2) Spremljanje enega obsojenca praviloma izvedeta dva pravosodna policista.
(3) Ne glede na prejšnji odstavek spremljanje izvede en pravosodni policist, če prisotnost drugega pravosodnega policista glede na trajanje spremljanja ni potrebna in za spremljanega obsojenca vklepanje ni odrejeno oziroma poveljnik z odredbo oceni, da za spremljanje, ki ga izvede en pravosodni policist, ni varnostnih zadržkov.
(4) Spremljanje obsojenca izvede več pravosodnih policistov, če obstajajo znaki, da bi obsojenec skušal pobegniti z zunanjo pomočjo, ali če obstaja nevarnost, da bi bila varnost obsojenca v času spremljanja ogrožena s strani drugih oseb. V takih okoliščinah so pravosodni policisti lahko opremljeni z dodatno opremo, poveljnik pa o načrtovanem spremljanju obvesti policijo.
(1) Zdravnik, ki opravlja zdravniško službo v zavodu (v nadaljnjem besedilu: zdravnik), da predhodno mnenje o obsojenčevi zdravstveni sposobnosti za vnaprej predvideno pot, če je treba opraviti spremljanje bolnega, težje invalidnega, poškodovanega ali onemoglega obsojenca. Če zdravnik oceni, da bi potovanje ogrozilo njegovo življenje ali znatno poslabšalo njegovo zdravstveno stanje, o tem obvesti osebo, ki je spremljanje odredila.
(2) Predhodno mnenje o zdravstveni sposobnosti za pot da zdravnik tudi pred spremljanjem noseče obsojenke.
(oprema pravosodnega policista med spremljanjem)
(1) Pravosodni policist izvaja spremljanje praviloma v uniformi.
(2) Pravosodni policist spremlja obsojenca v civilni obleki in z opremo, ki je prilagojena za prikrito nošenje, če je to potrebno iz varnostnih ali etičnih razlogov ali če gre za spremljanje obsojenca, ki prestaja kazen v odprtem režimu.
(3) Med spremljanjem ima pravosodni policist praviloma s seboj naslednjo opremo: palico, sredstva za vklepanje, plinski razpršilec, pištolo in sredstva za brezžično komunikacijo. Za zagotovitev varnosti se oprema lahko dopolni z dodatno opremo.
(ravnanje pred spremljanjem)
(1) Pred začetkom spremljanja pravosodni policist obsojencu odvzame stvari, ki jih ima pri sebi in bi mu lahko koristile za beg, samopoškodbo ali napad. Obsojenec sme imeti v času spremljanja pri sebi le stvari, ki jih v času spremljanja nujno potrebuje in ne ovirajo izvedbe spremljanja.
(2) Pravosodni policist pred začetkom spremljanja opozori obsojenca, naj se ravna po ukazih, in ga opozori na posledice neupoštevanja ukazov. Opozori ga tudi, da med spremljanjem brez dovoljenja ne sme komunicirati (verbalno ali neverbalno) ali izmenjavati predmetov oziroma stvari z drugimi osebami.
(delo pravosodnega policista med spremljanjem)
(1) Pravosodni policist med spremljanjem:
1. skrbi, da obsojenec ne pobegne, napade drugih oseb ali se samopoškoduje;
2. preprečuje poskuse drugih, da bi osvobodili obsojenca;
3. varuje obsojenca pred morebitnimi napadi, zlasti oseb, ki jih je prizadelo obsojenčevo kaznivo dejanje;
4. preprečuje žalitve, zasmehovanje in poniževanje obsojenca;
5. se izogiba nepotrebnemu izpostavljanju obsojenca okoliščinam, ki pritegnejo pozornost javnosti, oziroma to onemogoča;
6. preprečuje fizične stike in komunikacijo obsojenca z drugimi osebami.
(2) Pravosodni policist opravi spremljanje obsojenca brez prekinitve. Če je potovanje treba prekiniti zaradi višje sile, gospodarnosti, varnostnih ali drugih upravičenih razlogov, se to praviloma stori v kraju, v katerem je kateri od zavodov. Če to ni mogoče, je treba zaprositi za pomoč policijo.
(3) Če se pri obsojencu med spremljanjem pojavijo zdravstvene težave, ki zahtevajo takojšnje ukrepanje, pravosodni policist spremljanje prekine in takoj poskrbi, da je obsojencu nudena zdravstvena oskrba.
(4) V primeru smrti obsojenca med spremljanjem pravosodni policist na najhitrejši možni način obvesti policijo in zavod.
(5) Pravosodni policist o zdravstvenih težavah obsojenca med spremljanjem takoj obvesti zavod.
(1) Pravosodni policist preda obsojenca in njegove stvari organu ali ustanovi, če je bil to namen spremljanja.
(2) Posebnosti vedenja obsojenca med spremljanjem, zlasti njegovo neupoštevanje ukazov, poskus pobega ali napada in upiranje, se vnesejo v informacijski sistem uprave.
(zapisovanje podatkov o opravljenem spremljanju)
Zavod v zvezi z opravljenim spremljanjem vodi naslednje podatke: ime in priimek obsojenca, kraj in namen spremljanja, ime in priimek pravosodnega policista, ki ga je spremljal, način spremljanja in način vklepanja obsojenca za čas spremljanja ter druge podatke, pomembne za izvedbo spremljanja.
(varovanje obsojencev zunaj zavoda)
(1) Pravosodni policisti skrbijo za varovanje obsojencev na sodišču in obsojencev, ki so začasno nameščeni v zdravstvenem zavodu ali drugi ustanovi zunaj zavoda (v nadaljnjem besedilu: varovanje obsojenca zunaj zavoda).
(2) Varovanje obsojenca zunaj zavoda izvajajo pravosodni policisti tistega zavoda, na območju katerega je ustanova ali državni organ, če je to gospodarnejša rešitev in ima zavod, na območju katerega je ustanova ali državni organ, razpoložljive kadrovske vire.
(3) Določbe tega pravilnika, ki urejajo spremljanje obsojenca zunaj zavoda, se smiselno uporabljajo tudi za varovanje obsojenca zunaj zavoda.
(4) Obsojenec v času varovanja zunaj zavoda, razen v enoti za forenzično psihiatrijo, od drugih oseb ne sme prejemati predmetov, razen izvoda dnevnega časopisa.
3. Druge naloge pravosodnih policistov
Pravosodni policisti zagotavljajo, da življenje in delo obsojencev v zavodu potekata po hišnem redu zavoda, pri čemer zlasti:
1. seznanjajo obsojence s hišnim redom zavoda;
2. opozarjajo obsojence na odstopanje od hišnega reda zavoda;
3. sodelujejo z drugimi delavci zavoda, da se prepreči nastanek sporov med obsojenci ter sporov med obsojenci in delavci zavoda;
4. usmerjajo in spodbujajo obsojence, da opravijo potrebna opravila za vzdrževanje reda in čistoče;
5. spodbujajo obsojence pri njihovem delu in izobraževanju ter drugih dejavnostih, ki so vsebina osebnega načrta;
6. preprečujejo nastanek škode na premoženju zavoda in odkrivajo povzročitelje škode;
7. zagotavljajo razmere za počitek obsojencev;
8. poročajo operativnemu vodji o dogodkih in opažanjih, ki so pomembni za varnost, red in disciplino življenja in dela obsojencev v zavodu.
(motenje in onesposobitev brezpilotnih letalnih naprav)
(1) Zavodi lahko za motenje brezpilotnih letalnih naprav, ki se neupravičeno zadržujejo v varovanem območju zavoda, uporabljajo stacionarne ali prenosne motilce.
(2) Za onesposobitev brezpilotnih letalnih naprav se lahko uporabljajo različna sredstva, kot so brezpilotna letala, ki izstreljujejo mrežo, strelivo z mrežo ali strelno orožje z gumijastimi naboji.
(3) Pred onesposobitvijo brezpilotne letalne naprave morajo pravosodni policisti opozoriti vse druge osebe v varovanem območju, da se umaknejo v varno območje.
(1) V primeru požara, elementarnih in drugih nesreč v zavodu pravosodni policisti ukrenejo vse potrebno, da se preprečijo pobegi obsojencev, da se ohranijo varnost, red in disciplina, odvrnejo posledice nesreče in da se čim prej vzpostavi prejšnje stanje.
(2) Pravosodni policist mora poznati ukrepe ob nesrečah in biti seznanjen z navodili o ravnanju v primerih takih nesreč.
(3) Obsojenci, ki kazen prestajajo v posebnem strožjem režimu, in obsojenci, za katere iz varnostne ocene izhaja, da so nevarni, se namestijo v varne prostore v zavodu ali zunaj njega in zavarujejo. Če to ni mogoče, se začasno zastražijo ter se jim z ustreznimi ukrepi in sredstvi onemogoči pobeg.
(4) Obsojence, ki niso begosumni, je treba takoj vključiti v dela, ki so potrebna za preprečitev škode oziroma za odpravo posledic nesreče.
(5) Ukrepe iz tretjega in četrtega odstavka tega člena odreja direktor zavoda.
(1) V primeru požara v zavodu pravosodni policist ravna v skladu z načrtom požarnega varovanja.
(2) Pravosodni policist mora poznati protipožarne ukrepe in biti usposobljen za uporabo naprav za gašenje.
(3) Poveljnik skrbi za redno usposabljanje in preverjanje usposobljenosti pravosodnih policistov za izvajanje protipožarnih ukrepov.
(zavarovanje kraja nesreče)
(1) V primeru samomora, poskusa samomora obsojenca ali dejanja, ki ima znake kaznivega dejanja, pravosodni policisti zavarujejo kraj nesreče oziroma dejanja in obvestijo policijo.
(2) Pravosodni policist nudi policistom strokovno pomoč in informacije pri odkrivanju kaznivih dejanj ali priprav nanje.
(3) Zavarovanje kraja nesreče oziroma dejanja pomeni izvedbo ukrepov, ki so potrebni, da se na kraju dogodka nič ne spremeni oziroma da se izvedejo le najnujnejši varnostni ukrepi ter se pri tem ne uničijo ali poškodujejo sledi in materialni dokazi.
(4) Pravosodni policist zagotovi, da se poškodovanim obsojencem in drugim osebam, ki so poškodovane, nudi prvo pomoč.
(1) Pravosodni policisti opravljajo dejavnosti in postopke, ki so potrebni, da se obsojenci v sprejemnem obdobju ustrezno vključijo v življenje v zavodu, ter dejavnosti in postopke, ki so potrebni za pripravo prve varnostne ocene obsojenca in ustrezno upoštevanje varnostnih razlogov pri izdelavi osebnega načrta obsojenca.
(2) Pravosodni policist ob sprejemu takoj oziroma najpozneje v osmih urah: pridobi podatke o obsojencu, opravi uvodni razgovor, oceni nujne potrebe in tveganja, izdela varnostno oceno, oceni samomorilno ogroženost, pridobi podatke in izjavo o obveščanju v primeru smrti ali hospitalizacije ter vse to vnese v informacijski sistem uprave.
(programi obravnave obsojencev)
Pravosodni policisti usklajeno z drugimi delavci zavoda sodelujejo pri izvajanju programov obravnave obsojencev tako, da sodelujejo zlasti pri:
1. preprečevanju samopoškodb in samomorov obsojencev,
2. pripravah predlogov za ugodnosti,
3. obravnavi vedenja obsojencev,
4. organizaciji dela ter poklicnega in delovnega usposabljanja obsojencev,
5. organizaciji ter izvedbi rekreativnih in drugih prostočasnih dejavnosti,
6. organizaciji ter izvedbi dejavnosti in del skupnega pomena.
(1) Pravosodni policisti zbirajo in v informacijski sistem uprave vnašajo podatke, ki so pomembni za obravnavo obsojenca in se nanašajo na njegovo vedenje, ter podatke, ki so potrebni za pripravo poročil v zvezi s pomilostitvijo, pogojnim in predčasnim odpustom ter premestitvijo obsojenca.
(2) Pravosodni policisti podatke iz prejšnjega odstavka pošljejo tudi strokovnim delavcem in drugim pooblaščenim uradnim osebam.
III. POOBLASTILA PRAVOSODNIH POLICISTOV
(1) Posamezno pooblastilo za izvršitev naloge pravosodni policist uporabi pod pogoji, ki jih določa zakon, in na način, ki ga določa ta pravilnik.
(2) Uporaba pooblastila ne sme povzročiti škode, ki ni sorazmerna z namenom in cilji uporabe pooblastil.
(3) Pooblastilo zoper osebo se izvrši tako, da ne prizadene njenega dostojanstva in se po nepotrebnem ne ogrožajo življenja ali varnost drugih prisotnih oseb.
(načela uporabe pooblastil)
Pravosodni policist pri uporabi pooblastil upošteva naslednja načela:
1. načelo varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin,
2. načelo ustavnosti in zakonitosti,
3. načelo nekonfliktnega in pomirjujočega pristopa,
4. načelo sorazmernosti,
5. načelo postopnosti,
6. načelo strokovnosti,
7. načelo varnega izvajanja postopka,
8. načelo odločnosti,
9. načelo natančnosti in temeljitosti,
10. načelo presenečenja,
11. načelo vztrajnosti,
12. načelo sistematičnosti.
1. Izdajanje ukazov
(1) Pravosodni policist izda ukaz jasno, razločno in nedvoumno.
(2) Pravosodni policist izda ukaz neposredno in ustno. Če je za korektno in nedvoumno posredovanje ukaza to potrebno, se ukaz izda tudi pisno ali z uporabo tehničnih pripomočkov.
2. Ugotavljanje istovetnosti obsojenca in odvzem prstnih odtisov
Pravosodni policist ugotovi istovetnost obsojenca, ko obsojenec nastopi kazen ter ob izhodu obsojenca iz zavoda in prihodu v zavod, v skladu z zakonom.
Prstni odtisi se obsojencu v primerih iz 29.a člena zakona odvzamejo z uporabo blazinice za jemanje prstnih odtisov ali z uporabo čitalnikov prstnih odtisov.
3. Ugotavljanje identitete
(identifikacija drugih oseb)
(1) Po izvedenem postopku identifikacije, ki jo pravosodni policist opravi v skladu z 235.e členom zakona, osebi vrne osebni dokument.
(2) Pravosodni policist v evidenco vstopov in izstopov vnese naslednje podatke: priimek in ime identificirane osebe, datum in uro prihoda ter namen prihoda v zavod, nahajanja ali zadrževanja na varovanem območju ter datum in uro odhoda.
(3) Osebi, ki odkloni identifikacijo ali njena identifikacija s predloženim dokumentom ni mogoča, pravosodni policist ne dovoli vstopa v zavod oziroma na varovano območje zavoda in ji ukaže, naj zapusti zavod oziroma varovano območje zavoda.
(4) Če pravosodni policist po opravljeni identifikaciji osebe, ki je ali se zadržuje na varovanem območju, ugotovi, da ta oseba nima dovoljenja za tako nahajanje ali zadrževanje, ji ukaže, naj zapusti varovano območje zavoda.
(5) Če oseba po ukazu, naj zapusti zavod oziroma varovano območje zavoda, tega ne želi storiti, in če ni mogoče drugače zagotoviti izvršitve ukaza, lahko pravosodni policist za odstranitev osebe uporabi prisilna sredstva.
(6) Pravosodni policist pisno poroča poveljniku o ukazu, izdanem osebi, za zapustitev zavoda oziroma varovanega območja, o identiteti te osebe, če je bila ugotovljena, ter ukrepih in okoliščinah v zvezi z izdanim ukazom.
4. Opravljanje preizkusov alkoholiziranosti in sodelovanje pri preizkusu prisotnosti nedovoljenih psihoaktivnih snovi
Preizkus alkoholiziranosti oziroma preizkus prisotnosti nedovoljenih psihoaktivnih snovi se opravi v ustreznem prostoru zavoda, pri čemer pravosodni policist posebno skrb posveča varstvu pravic in dostojanstva obsojenca.
Če se preizkus alkoholiziranosti ali preizkus prisotnosti nedovoljenih psihoaktivnih snovi ne opravi v skladu s tretjim odstavkom 235.f člena zakona, obsojenec odklonitev ali priznanje, da je zaužil alkohol ali nedovoljeno psihoaktivno snov, potrdi s podpisom izjave.
(1) Pravosodni policist pred izvedbo preizkusa alkoholiziranosti ali preizkusa prisotnosti nedovoljenih psihoaktivnih snovi obsojenca seznani z možnostjo izvedbe kontrolnega preizkusa v primeru obsojenčevega nestrinjanja z rezultatom testa.
(2) Stroške, nastale s kontrolnim preizkusom alkoholiziranosti ali kontrolnim preizkusom prisotnosti nedovoljenih psihoaktivnih snovi, ki se opravi na zahtevo obsojenca, poravna obsojenec. Obsojencu se stroški povrnejo, če je rezultat kontrolnega preizkusa negativen.
(navodilo o izvedbi preizkusov)
Podrobnejši način opravljanja preizkusa alkoholiziranosti in opravljanja preizkusa prisotnosti nedovoljenih psihoaktivnih snovi, ravnanja v primerih, v katerih obsojenec izjavi, da telesnih tekočin ne more oddati, in način izvedbe postopka kontrolnih preizkusov predpiše z navodilom generalni direktor.
(zapisnik o opravljenem preizkusu)
(1) O vsakem opravljenem preizkusu alkoholiziranosti, preizkusu prisotnosti nedovoljenih psihoaktivnih snovi in v primerih iz 44. člena tega pravilnika se sestavi zapisnik.
(2) V zapisniku se navedejo osebni podatki obsojenca, pri katerem je bil opravljen preizkus, datum in ura preizkusa ter morebitne posebnosti, v zapisniku o preizkusu alkoholiziranosti pa tudi rezultat preizkusa. Z rezultati preizkusa prisotnosti nedovoljenih psihoaktivnih snovi se obsojenec seznani po končanem preizkusu.
(3) Če obsojenec odkloni preizkus ali prizna, da je zaužil alkohol ali nedovoljeno psihoaktivno snov, se zapisniku priloži izjava iz 44. člena tega pravilnika.
(4) Zapisnik podpišeta pravosodni policist, ki je opravil preizkus alkoholiziranosti oziroma preizkus prisotnosti nedovoljenih psihoaktivnih snovi, in obsojenec, pri katerem je bil preizkus opravljen. Zapisnik po končanem preizkusu prisotnosti nedovoljene psihoaktivne snovi podpiše tudi oseba, ki je izvedla preizkus oddanega urina. Če obsojenec odkloni podpis, se to zapiše v zapisniku.
(podatki o opravljenem preizkusu)
Zavod v zvezi z opravljenim preizkusom alkoholiziranosti in preizkusom prisotnosti nedovoljenih psihoaktivnih snovi vodi naslednje podatke: ime in priimek obsojenca, ime in priimek oseb, ki so preizkus opravljale, razlog za opravljanje preizkusa in rezultat preizkusa.
5. Zbiranje operativnih informacij
(zbiranje operativnih informacij o obsojencu)
(1) Pravosodni policist sme operativne informacije zbirati le od oseb, ki želijo informacije prostovoljno dati. Pravosodni policisti zagotovijo varnost in anonimnost oseb, ki so dale informacije.
(2) Z zbiranjem operativnih informacij ni dopustno spodbujati, omogočati ali na druge načine dopustiti ali izzvati nedovoljene dejavnosti ali ravnanja obsojencev ali pravosodnih policistov.
(3) Zavod v zvezi s postopkom zbiranja operativnih informacij vodi zbrane informacije, način pridobitve informacij, druge dejavnosti v zvezi z zbiranjem informacij ter delovanje pravosodnih policistov v zvezi s preprečevanjem in odkrivanjem disciplinskih prestopkov.
(4) Direktor zavoda lahko po prejemu operativnih informacij odredi potrebne ukrepe za zagotovitev reda in discipline v zavodu.
6. Odstranitev in namestitev obsojenca v poseben prostor
(postopek odstranitve obsojenca)
Če je obsojenca treba odstraniti in odvesti v poseben prostor, pravosodni policist začne postopek tako, da obsojencu ukaže, naj odide z njim v poseben prostor. Če obsojenec odkloni izpolnitev ukaza in ni mogoče drugače zagotoviti izvršitve ukaza, ga pravosodni policist odstrani in odvede z uporabo prisilnih sredstev.
O namestitvi obsojenca v poseben prostor se takoj obvesti zdravstveno osebje, ki odredi potrebne ukrepe za zavarovanje življenja in zdravja obsojenca.
(namestitev obsojenca v poseben prostor)
(1) Neposredno pred namestitvijo obsojenca v poseben prostor se opravi osebni pregled obsojenca.
(2) V posebnem prostoru se zoper obsojenca smejo uporabiti sredstva za vklepanje in vezanje, če je to potrebno za preprečitev nadaljevanja napada na pravosodnega policista, nevarnosti nadaljevanja samopoškodbe ali povzročanja večje materialne škode.
(3) Obsojenca, ki je odstranjen v poseben prostor, pravosodni policist posebej nadzoruje ter skrbi za njegovo varnost in zdravje.
(4) Nadzor nad obsojencem v posebnem prostoru izvaja oseba istega spola.
(5) Nadzor se izvaja s stalnim videonadzorom, če te možnosti ni, pa z zadrževanjem pred posebnim prostorom in z opazovanjem skozi lino v vratih najmanj vsakih pet minut.
(6) Če osebnega pregleda glede na vedenje obsojenca ni mogoče opraviti, se opravi varnostni pregled obsojenca, osebni pregled pa se opravi takoj, ko je mogoče. V času do osebnega pregleda se nad obsojencem izvaja stalni videonadzor, če te možnosti ni, pa nadzor s stalnim zadrževanjem pravosodnega policista pred posebnim prostorom in z neprekinjenim opazovanjem skozi lino v vratih.
(7) Pravosodni policist, ki opravlja nadzor obsojenca v posebnem prostoru, operativnemu vodji sporoči vsako spremembo, ki bi lahko pomenila, da razlogov za namestitev ni več. Pravosodni policist izdela poročilo o nadzoru obsojenca v posebnem prostoru.
(8) Če je obsojenec v posebnem prostoru v času menjave izmene pravosodnih policistov, operativni vodji osebno preverita njegovo stanje in preverita, ali ob menjavi izmene še obstajajo razlogi za namestitev v poseben prostor.
(preverjanje upravičenosti namestitve)
(1) Direktor zavoda preveri, ali so izpolnjeni zakonski in drugi pogoji za odstranitev obsojenca in njegovo namestitev v poseben prostor. Preveri tudi utemeljenost morebitne uporabe prisilnih sredstev v postopku odstranitve in morebitne uporabe prisilnih sredstev zoper obsojenca, ko je ta že nameščen v posebnem prostoru.
(2) Direktor zavoda opravi preveritve prvi naslednji delovni dan, če je bil obsojenec odstranjen v njegovi odsotnosti.
(podatki o opravljeni namestitvi v poseben prostor)
Zavod v zvezi z odstranitvijo obsojenca in njegovo namestitvijo v poseben prostor vodi naslednje podatke: ime in priimek obsojenca, datum in uro odstranitve oziroma namestitve, trajanje bivanja v posebnem prostoru in razloge za odstranitev oziroma namestitev obsojenca.
7. Pregledi osebnih stvari, vozil in prtljage
(seznanitev s potekom pregleda)
Pred začetkom pregleda osebnih stvari, vozil in prtljage pravosodni policist osebo, katere osebne stvari, vozilo in prtljago bo pregledal, seznani s potekom pregleda.
(1) Pravosodni policist opravi pregled osebnih stvari oziroma prtljage obsojenca tako, da obsojencu ukaže, naj mu izroči osebne stvari oziroma prtljago, in jih v njegovi prisotnosti pregleda.
(2) Osebne stvari se lahko pregledajo vizualno, s tipanjem ali uporabo tehničnih sredstev.
Pri pregledu vozila, s katerim se obsojenec pripelje v zavod ali odpelje iz njega, pravosodni policist pregleda njegovo notranjost, prtljažnik in druge prostore za prtljago in opremo vozila, kjer bi se lahko skrivale osebe, prepovedane psihoaktivne snovi ali drugi nedovoljeni predmeti.
(osebna prtljaga druge osebe)
(1) Oseba, ki ima pri sebi orožje, to pred vstopom v zavod odda v hrambo zavodu.
(2) Pravosodni policist lahko opravi pregled osebne prtljage, ki je oseba ni oddala v hrambo, oziroma pregled osebne prtljage, ki jo je oseba oddala v hrambo, če je to potrebno za zagotovitev varnosti, reda in discipline, pri čemer osebo najprej opozori na pregled. Pravosodni policist opravi pregled osebne prtljage v navzočnosti te osebe.
(3) Obvestilo o možnosti pregleda osebne prtljage je objavljeno tudi na vidnem mestu pri vstopu v zavod, da ga osebe lahko vidijo in se z njim seznanijo.
(4) Pravosodni policist osebi ob izstopu omogoči prevzem oddanih stvari oziroma jo opozori nanje.
(osebna prtljaga uradnih oseb)
(1) Ne glede na prvi odstavek prejšnjega člena direktor zavoda lahko dovoli vnos orožja osebi, ki po uradni dolžnosti nosi orožje in pride v zavod v okviru opravljanja svojih uradnih nalog.
(2) Če je druga oseba, ki prihaja v zavod v zvezi z opravljanjem nadzora, delavec uprave, druga uradna oseba državnih organov, sodišč, Varuha človekovih pravic ali mednarodnih nadzornih organov, se določbe prejšnjega člena, razen prvega odstavka, ne uporabljajo.
8. Pregled pošiljk
(postopek pregleda pošiljke)
Pregled pisemskih in drugih prejetih pošiljk opravi pravosodni policist tako, kot je določeno v 236.b členu zakona in pravilniku, ki ureja izvrševanje kazni zapora.
9. Pregled prostorov
(pregled bivalnih prostorov)
(1) Pregled bivalnega prostora obsojencev se opravi izven časa nočnega počitka obsojencev, v primerih, v katerih bi bilo odlašanje nevarno, pa se pregled bivalnih prostorov opravi v času nočnega počitka.
(2) V odredbi za pregled bivalnih prostorov se opiše razlog za pregled in zapiše datum pregleda.
(3) Pri vizualnem pregledu prostora pravosodni policist lahko pregleda prostor brez premikanja pohištva in predmetov.
10. Varnostni pregled osebe
(varnostni pregled drugih oseb)
Obvestilo o možnosti varnostnega pregleda je objavljeno na vidnem mestu pri vstopu v zavod, da ga osebe lahko vidijo in se z njim seznanijo.
11. Osebni pregled osebe
(osebni pregled obsojenca)
(1) Pravosodni policist opravi osebni pregled obsojenca tako, da mu ukaže, naj v pregled odda vse stvari in vsa oblačila, ki jih ima na sebi.
(2) Obsojencu se nato omogoči, da se za čas pregleda stvari in oblačil obleče v dvodelno nadomestno oblačilo.
(3) Ko pravosodni policist pregleda stvari in oblačila, pregleda obsojenčevo lasišče, nato obsojenec sleče zgornji del nadomestnega oblačila. Pravosodni policist nato pregleda površino zgornjega dela telesa.
(4) Po opravljenem pregledu iz prejšnjega odstavka se obsojenec lahko obleče v zgornji del svojih že pregledanih oblačil in sleče spodnji del nadomestnega oblačila. Pravosodni policist nadaljuje s pregledom površine spodnjega dela telesa.
(5) V pisni odredbi za osebni pregled obsojenca, izdani na podlagi petega odstavka 236.f člena zakona, se navede razlog za pregled in zapiše datum osebnega pregleda.
(6) Osebni pregled obsojencev se opravi izven časa za nočni počitek obsojencev, razen če bi bilo odlašanje z osebnim pregledom nevarno.
(podatki o opravljenem osebnem pregledu obsojenca)
Zavod v zvezi z opravljenim osebnim pregledom obsojenca vodi naslednje podatke: ime in priimek pregledanega obsojenca, ime in priimek pravosodnih policistov, ki so opravili pregled, datum in čas pregleda, razloge za opravljen pregled in ugotovitve po opravljenem pregledu.
(osebni pregled obiskovalcev obsojencev)
V pisni odredbi za osebni pregled obiskovalca obsojenca se navede razlog za pregled in zapiše datum pregleda.
12. Odvzem nedovoljenih stvari
(ravnanje z nedovoljenimi stvarmi)
Pravosodni policist ravna z nedovoljenimi stvarmi v skladu z 236.h členom zakona.
13. Zasledovanje pobeglega obsojenca
(1) Pravosodni policist takoj, ko ugotovi pobeg obsojenca, ukrene vse potrebno, da je ta čim prej prijet in pripeljan v zavod.
(2) Če pravosodni policist vidi pobeglega obsojenca ali je bil neposredno po pobegu obveščen o smeri njegovega bega, takoj steče za njim in ga zasleduje, dokler obstaja možnost prijetja, ter v okviru pooblastil in nalog ukrene vse potrebno, da prepreči pobeg.
(1) Če je obsojenec pobegnil med spremljanjem in pravosodni policist ugotovi, da ga sam ne bo mogel prijeti, o pobegu na najhitrejši možni način obvesti najprej operativno-komunikacijski center policije in nato zavod.
(2) Hkrati z obvestilom o pobegu policiji sporoči tudi razpoložljive podatke o obsojencu, ki so pomembni za njegovo izsleditev (osnovne osebne podatke, kratek osebni opis in oceno nevarnosti).
(1) Če je obsojenec pobegnil iz zavoda in pravosodni policist ugotovi, da ga sam ne bo mogel prijeti, o pobegu na najhitrejši možni način obvesti operativnega vodjo, ta pa operativno-komunikacijski center policije, na območju katerega je zavod, in poveljnika.
(2) Poveljnik, v njegovi odsotnosti pa operativni vodja, ob pobegu obsojenca iz zavoda takoj organizira in usklajuje zasledovanje, če je verjetno, da je obsojenec še v bližini zavoda, ter zavaruje morebitne dokaze o času in načinu pobega.
(3) Če je v neposredno zasledovanje pobeglega obsojenca vključena tudi policija, poveljnik, v njegovi odsotnosti pa operativni vodja, ki organizira in vodi zasledovanje, skrbi za usklajeno delo med pravosodnimi policisti in policijo.
(pregled prtljage in prostora pobeglega obsojenca)
Takoj ob ugotovitvi pobega poveljnik, v njegovi odsotnosti pa operativni vodja, odredi pregled bivalnega prostora obsojenca in njegovih stvari ter evidentiranje njegove lastnine, ki se shrani v skladišču.
(obveščanje o pobeglem obsojencu)
Če pravosodni policist ugotovi, da se obsojenec, ki je na begu in je za njim razpisana tiralica, nahaja ali skriva na določenem kraju, o tem obvesti zavod ali operativno-komunikacijski center policije, na območju katerega je zavod.
O pobegu pripornika se čim prej, najpozneje pa v eni uri obvesti tudi sodišče, ki je odredilo pripor.
(1) Za pobeglim obsojencem direktor zavoda nemudoma izda odredbo za razpis tiralice v skladu z zakonom, ki ureja kazenski postopek, in hkrati odloči, ali naj se razpiše tudi mednarodna tiralica in v katerih državah. Izven delovnega časa ali ob odsotnosti direktorja zavoda izda odredbo za razpis tiralice operativni vodja.
(2) Če je obsojenec pobegnil tako, da se ob določenem času ni vrnil s koriščenja ugodnosti zunaj zavoda ali z druge oblike dovoljenega izhoda iz zavoda, se odredba za razpis tiralice izda najpozneje v 12 urah. Izjemoma se ta rok lahko podaljša za 12 ur, če se utemeljeno pričakuje, da se bo obsojenec sam vrnil v zavod.
(analiza okoliščin pobega)
(1) Poveljnik po pobegu obsojenca opravi analizo okoliščin pobega in ravnanja ob pobegu, pri čemer ugotavlja pomembna dejstva o pobegu obsojenca ter presodi ustreznost in učinkovitost ravnanj za preprečitev in ravnanj ob pobegu.
(2) Generalni direktor lahko odredi, da se v analizo okoliščin in ugotavljanja drugih pomembnih dejstev o pobegu obsojenca in ravnanju ob pobegu neposredno vključi delavec, ki je odgovoren za varnost, ali drug delavec generalnega urada.
14. Odvzem prostosti
Če pravosodni policist osebe iz 238. člena zakona ne more zadržati do prihoda policije, o tem takoj obvesti policijo.
15. Uporaba prisilnih sredstev
(1) Odpor obsojenca je pasiven ali aktiven.
(2) Za pasivni odpor se šteje, če:
1. se obsojenec skriva;
2. obsojenec ne izpolni zakonito izdanega ukaza;
3. se obsojenec spravi v položaj, ki onemogoča izvršitev naloge (leže, obstane in ne želi naprej, se oprime kakšnega predmeta in podobno).
(3) Za aktivni odpor se šteje, če:
1. obsojenec fizično napade drugo osebo ali se upira z orožjem ali drugimi predmeti, s katerimi ogroža varnost in življenje drugih ljudi;
2. se obsojenec s silo poskuša iztrgati pravosodnemu policistu, se z njim preriva ali kako drugače z uporabo sile ali grožnje poskuša pravosodnemu policistu onemogočiti izvršitev naloge;
3. obsojenec spodbuja ali poziva druge k upiranju;
4. obsojenec beži.
(4) Ob pasivnem odporu sme pravosodni policist uporabiti samo milejša prisilna sredstva.
(izogibanje občutljivim delom telesa)
Pri uporabi prisilnega sredstva se pravosodni policist izogiba povzročitvi poškodb po glavi, genitalijah in drugih občutljivih delih telesa obsojenca, razen če je ogroženo življenje ali zdravje oseb.
Pravosodni policist pri uporabi prisilnih sredstev pazi, da s tem ne ogroža življenja in varnosti oseb, zoper katere prisilno sredstvo ni uporabljeno.
(1) Zdravnik pri pregledu ugotavlja vrsto in lokacijo morebitnih poškodb ter njihov vzrok. Pri tem poškodbe opiše in jih po potrebi tudi dokumentira. Zdravnik zapiše trditve obsojenca o nastanku poškodb ter oceno skladnosti med zatrjevanim ravnanjem in ugotovitvami zdravstvenega pregleda. Zdravnik o morebitnih znakih nepravilne uporabe prisilnih sredstev obvesti direktorja zavoda.
(2) Zdravstveni pregled se opravi zunaj vidnega in slušnega polja delavcev zavoda, razen če je prisotnost delavca nujno potrebna za ohranitev varnosti, reda in discipline.
(3) Če obsojenec pregled odkloni, se pozove, naj o tem napiše izjavo. Če obsojenec izjave ne želi napisati, se o tem napiše uradni zaznamek.
(1) Če je glede na načelo sorazmernosti in načelo postopnosti to potrebno, lahko direktor zavoda oziroma vodja dislociranega oddelka, v njegovi odsotnosti pa poveljnik, odredi uporabo prisilnih sredstev v obliki intervencije skupine pravosodnih policistov.
(2) Med intervencijo skupine pravosodni policisti uporabljajo opremo za dodatno zaščito svojega življenja in zdravja. Vrsto in količino posebne opreme odredi poveljnik.
(3) Če je ogroženo življenje ali zdravje oseb ter sta direktor zavoda oziroma vodja dislociranega oddelka in poveljnik odsotna, intervencijo skupine odredi operativni vodja.
(1) V primeru ugrabitve ali ogrožanja človeškega življenja ali če se to utemeljeno pričakuje, direktor zavoda oziroma vodja dislociranega oddelka, v njegovi odsotnosti pa poveljnik, zaprosi za pomoč policijo.
(2) Direktor zavoda oziroma vodja dislociranega oddelka o zaprosilu za pomoč policije v zavodu takoj obvesti generalnega direktorja.
(3) Če je ogroženo življenje ali zdravje oseb in sta direktor zavoda oziroma vodja dislociranega oddelka in poveljnik odsotna, zaprosi za pomoč policijo operativni vodja.
V odredbi za vklepanje se opredeli način vklepanja obsojenca.
(1) Sredstva za vklepanje se uporabijo po načelu postopnosti na naslednje načine: vklepanje rok spredaj, vklepanje rok spredaj in hkratna vklenitev na pas ter vklepanje rok za hrbtom.
(2) Pri izbiri načina vklepanja se upošteva načelo sorazmernosti, tako da se način vklepanja, ki je potreben za preprečitev bega, napada, samopoškodbe ali povzročitve večje materialne škode, presoja glede na stopnjo begosumnosti, stopnjo agresivnosti, stopnjo samomorilne ogroženosti ter glede na telesne sposobnosti in spretnosti obsojenca.
(3) Če je obsojenec izrazito nevaren, izrazito begosumen, ima posebne telesne sposobnosti ali spretnosti ali je izrazito samomorilno ogrožen, se lahko izjemoma vklene tudi tako, da se mu vklenejo roke spredaj ali zadaj in se mu hkrati vklenejo tudi noge, ali tako, da se sredstva za vklepanje na rokah spredaj povežejo s sredstvi za vklepanje na nogah, pri čemer so sredstva povezana na sprednji strani obsojenca.
(4) Vklepanje rok za hrbtom se ne uporablja med časovno daljšim spremljanjem, ki se opravlja z vozilom.
(5) Vklepanje obsojenca za predmete je dopustno le, kadar mora pravosodni policist zaradi nujnih trenutnih in kratkotrajnih potreb zapustiti obsojenca ter je to nujno potrebno za preprečitev bega, napada, samopoškodbe ali povzročitve večje materialne škode.
(6) Vklepanje na načine, ki niso določeni s tem členom, ni dopustno.
Pravosodni policist pri vklepanju skrbi, da je obsojencu onemogočena osvoboditev, obenem pa mu ne povzroča nepotrebnih bolečin in poškodb.
(vklepanje na sodišču in pri zdravniku)
(1) Za čas pregleda pri zdravniku zunaj zavoda, zaslišanja ali obravnave na sodišču se obsojenec ne vklene, razen če se oceni, da bi to lahko izrabil za pobeg, napad, samopoškodbo ali povzročitev večje materialne škode, in takega naklepa ni mogoče preprečiti z milejšim ukrepom.
(2) O vklepanju obsojenca na sodišču in razlogih za vklepanje se predhodno pisno obvesti sodnik.
(3) Zdravnika o vklepanju ustno obvesti pravosodni policist, ki vodi spremljanje obsojenca.
(4) Sodnik na zaslišanju ali obravnavi lahko odredi, da se vklenjeni obsojenec odklene.
(5) Med pregledom pri zdravniku se vklenjeni obsojenec odklene na zahtevo zdravnika. Če zdravnik zahteva, da se obsojenec odklene, pravosodni policist najprej seznani zdravnika z razlogi za vklepanje obsojenca in o zahtevi zdravnika obvesti poveljnika, v času njegove odsotnosti pa operativnega vodjo, da ta odredi, ali se obsojenec odklene, oziroma da odredi druge ukrepe za zagotovitev varnosti v času pregleda obsojenca pri zdravniku.
(1) Strokovne mete in strokovne udarce pravosodni policist uporabi v primerih aktivnega odpora obsojenca, če ugotovi, da z milejšimi oblikami telesne sile ni mogoče doseči namena ukrepanja.
(2) Tehnični pripomoček je ščit ali palica.
(3) Ščit se lahko uporabi pri potiskanju, odrivanju ali razdvajanju oseb.
(4) Palica kot tehnični pripomoček za izvedbo davljenja ni dovoljena.
(uporaba plinskega razpršilca)
Pravosodni policist lahko uporabi plinski razpršilec z različnimi načini razprševanja, kot so pena, balistični curek, megla in podobno.
(1) Palice, ki se lahko uporabijo kot prisilno sredstvo, so: gumijasta palica, palica z ročajem (tonfa) in teleskopska palica.
(2) Za obvladovanje obsojenca lahko pravosodni policist, kadar mu palica ni dosegljiva, uporabi tudi druge dosegljive predmete, ki onemogočijo neposredni telesni stik z obsojencem.
(3) Pravosodni policisti s palico ne smejo usmerjeno udarjati po vitalnih delih telesa, kot so glava, vrat ali genitalije, razen če je to nujno, ker oseba neposredno ogroža življenje drugih oseb.
(1) Pri uporabi službenega psa pravosodni policist še posebej skrbi za preprečitev nepotrebnega nastanka poškodb oseb.
(2) Službeni pes se uporabi za izvedbo spremljanja obsojenca zunaj zavoda, če iz varnostne ocene obsojenca izhaja, da je to najmilejši ukrep, s katerim je mogoče preprečiti napad ali pobeg. Službeni pes je med spremljanjem na povodcu in se ne vodi v zgradbe, razen v primeru izrednega dogodka in nujne potrebe po intervenciji.
(uporaba strelnega orožja)
(1) Pravosodni policist obsojenca pred uporabo strelnega orožja, če okoliščine to dopuščajo, opozori s klicem »Stoj, streljal bom!«.
(2) Pravosodni policist sme po opozorilnem klicu izjemoma opustiti opozorilni strel, če obstajajo okoliščine, kot so nepregleden teren, bežanje proti gozdu ali druge podobne okoliščine, ki onemogočajo poznejše uspešno ukrepanje, in bi odlašanje z uporabo strelnega orožja onemogočilo preprečitev bega.
(3) Pravosodni policist sme po opozorilnem klicu izjemoma opustiti opozorilni strel, če bi ta povzročil tveganje za neposredni napad na pravosodnega policista ali druge osebe.
(4) Uporaba strelnega orožja proti živali ali za vadbo se ne šteje kot uporaba prisilnega sredstva.
Pravosodni policist lahko uporabi strelno orožje za zavarovanje življenja le, če je treba odvrniti ali preprečiti protipraven napad, zaradi katerega je v življenjski nevarnosti pravosodni policist ali druge osebe.
(neposredni napad na pravosodnega policista)
(1) Neposredni napad na pravosodnega policista, s katerim je ogroženo njegovo življenje, je:
1. napad s strelnim orožjem, poteg ali poskus potega strelnega orožja, napad z nevarnim orodjem ali orožjem, drugimi stvarmi ali sredstvi, zaradi katerih je ogroženo njegovo življenje;
2. fizični napad dveh ali več oseb v okoliščinah, v katerih pravosodni policist ne more pričakovati pomoči, napada ne more drugače odvrniti in je s tem v nevarnosti človeško življenje;
3. napad ene osebe v okoliščinah iz prejšnje točke, če je ta fizično močnejša kot pravosodni policist ali obvlada posebne spretnosti za napad, in je s tem v nevarnosti njegovo življenje.
(2) Za odvrnitev neposrednega napada nase pravosodni policist lahko uporabi druge dosegljive predmete ali sredstva, če ne more uporabiti strelnega orožja.
Napad na zavod, pri katerem sme pravosodni policist uporabiti strelno orožje, če je pri tem ogroženo življenje ljudi v zavodu, je vsako dejanje, namenjeno hujšemu poškodovanju ali uničenju zavoda, njegovih posameznih objektov ali delov, varnostnih in drugih vitalnih infrastrukturnih naprav zavoda ali osvoboditvi obsojencev.
Napad na obsojenca, pri katerem sme pravosodni policist uporabiti strelno orožje, je napad, s katerim je življenje obsojenca ogroženo z:
1. uporabo strelnega orožja, nevarnega orodja ali orožja ali drugega nevarnega sredstva;
2. napadom dveh ali več napadalcev ali
3. napadom enega napadalca, ki je močnejši ali pri napadu uporablja posebne spretnosti.
Če obsojenec, zoper katerega bi bilo lahko uporabljeno strelno orožje, beži proti skupini ljudi in obstaja nevarnost, da bi bil ustreljen kdo od njih, pravosodni policist ne strelja.
(1) Pravosodni policist poroča o uporabi prisilnega sredstva takoj, ko je to mogoče, z vnosom podatkov v informacijski sistem uprave. V zaznamku o dogajanju navede datum, čas in kraj uporabe prisilnega sredstva, vrsto uporabljenega prisilnega sredstva, podatke o osebi, proti kateri ga je uporabil, vzrok in način uporabe, posledice in druge okoliščine, ki so pomembne za oceno zakonitosti in strokovnosti uporabe prisilnega sredstva.
(2) Pravosodni policist ne zapusti delovnega mesta, dokler ne vnese podatkov o uporabi prisilnih sredstev v informacijski sistem uprave oziroma dokler mu predpostavljeni tega ne dovoli.
(3) Pravosodni policist, ki je kakor koli sodeloval pri uporabi prisilnega sredstva ali je tak dogodek opazoval, mora o tem vnesti zaznamek v informacijski sistem uprave.
(4) Poveljnik oceni, ali je bilo prisilno sredstvo upravičeno ter strokovno in pravilno uporabljeno, in o tem poroča direktorju zavoda.
(poročanje generalnemu direktorju)
(1) Zavod generalnemu direktorju pisno poroča o uporabi vseh prisilnih sredstev, razen o vklepanju, ki ga je pravosodni policist opravil po odredbi. Poročilo vsebuje: opis dogodka, natančno navedbo udeleženih obsojencev, pravosodnih policistov in drugih oseb, vzroke za nastali dogodek, posledice in ukrepe po dogodku, navedbo in opis morebitnih poškodb, podatek o tem, kdo je z obsojencem, proti kateremu so bila uporabljena prisilna sredstva, opravil razgovor, in oceno direktorja zavoda o zakonski upravičenosti uporabe prisilnega sredstva. Poročanje se izvede v obliki vnosa podatkov v informacijski sistem uprave.
(2) V primeru suma o neupravičeni ali nestrokovni uporabi prisilnih sredstev generalni direktor imenuje posebno komisijo, ki oceni uporabo prisilnih sredstev. Komisijo sestavljajo: delavec generalnega urada in delavca uprave, ki nista zaposlena v zavodu, v katerem je bilo uporabljeno prisilno sredstvo. Vsaj en od članov komisije je pravosodni policist, ki je opravil usposabljanje za uporabo prisilnih sredstev.
(3) Generalni direktor v postopku priprave ocene od direktorja zavoda zahteva dodatna pojasnila ali opravi potrebne poizvedbe, če je to potrebno za oceno upravičenosti, strokovnosti in primernosti uporabe prisilnega sredstva.
IV. USPOSABLJANJE IN STROKOVNI IZPIT KANDIDATOV ZA PRAVOSODNE POLICISTE
(izvajanje usposabljanja)
(1) Usposabljanje zagotavlja generalni urad po programu iz tega pravilnika.
(2) Predmetnik za izvajanje programa usposabljanja predpiše generalni direktor.
Nadzor nad izvajanjem programa usposabljanja izvaja generalni urad, nadzor nad deli programa, ki se izvajajo v zavodu, pa tudi zavod.
1. Program usposabljanja kandidatov za pravosodne policiste
(programski sklopi usposabljanja)
(1) Usposabljanje kandidatov za pravosodne policiste traja praviloma devet mesecev, vendar največ 18 mesecev in je razdeljeno v naslednje programske sklope:
1. spoznavanje izvrševanja kazni zapora in pripora ter še posebej naloge pravosodnih policistov pri izvrševanju kazni zapora in pripora;
2. pridobivanje osnovnih teoretičnih in praktičnih znanj in veščin;
3. praktično usposabljanje v zavodu.
(2) Prvi in tretji programski sklop trajata skupaj štiri mesece, drugi programski sklop pet mesecev.
Prvi programski sklop je namenjen osnovnemu spoznavanju sistema izvrševanja kazenskih sankcij ter spoznavanju dejavnosti in dela uprave.
(1) Drugi programski sklop je namenjen pridobivanju znanj, ki so potrebna za opravljanje nalog na področju izvrševanja kazenskih sankcij, zlasti znanj s teh področij:
1. predpisov, ki urejajo izvrševanje kazenskih sankcij, izvrševanje pripora, splošni upravni postopek in varovanje podatkov;
2. kriminologije, kriminalistike in penologije;
3. izvrševanja nalog in pooblastil pravosodnih policistov;
4. varnosti in zdravja pri delu, požarne varnosti in nudenja prve pomoči;
5. tehničnega in elektronskega varovanja in komunikacije;
6. tehnike obvladovanja oseb, uporabe strelnega orožja in drugih podobnih spretnosti;
7. vodenja evidenc in informatike;
8. varovanja varovanih objektov in oseb;
| 9. | komunikacije in socialnih veščin; |
| 10. | kodeksa etike in integritete; |
11. programov obravnave zaprtih oseb in
12. dejavnikov tveganja in potreb zaprtih oseb.
(2) Podrobnejšo vsebino posameznih vrst znanj in veščin opredeli generalni direktor v predmetniku usposabljanja.
(tretji programski sklop)
(1) Tretji programski sklop se pod nadzorom poveljnika izvaja v zavodu in je namenjen:
1. poglobljenemu praktičnemu spoznavanju znanj, ki jih je kandidat za pravosodnega policista pridobil v okviru drugega sklopa usposabljanja;
2. učenju komunikacijskih veščin in praktičnega dela z obsojenci;
3. utrjevanju pridobljenega teoretičnega znanja.
(2) Tretji programski sklop usposabljanja kandidatov za pravosodne policiste, ki bodo opravljali varovanje varovanih objektov, ki niso zavodi, se najmanj mesec dni izvaja v teh varovanih objektih.
(1) O priznavanju vsebin iz tretjega odstavka 232. člena zakona odloči generalni direktor na podlagi prošnje pravosodnega policista, ki predloži dokazila o uspešno opravljenem usposabljanju iz vsebin programa usposabljanja iz tega pravilnika.
(2) Prošnji se ugodi, če sta vsebina in obseg usposabljanja v drugem državnem organu primerljiva z vsebino usposabljanja kandidatov za pravosodne policiste. Podatke o tem pridobi generalni urad.
2. Program strokovnega izpita kandidatov za pravosodne policiste
(program strokovnega izpita)
(1) Program strokovnega izpita je sestavljen iz:
1. delnih preizkusov znanja,
2. preizkusa praktične usposobljenosti in
3. preizkusa s pisnim in ustnim delom.
(2) Kandidat za pravosodnega policista opravi strokovni izpit, ko pridobi zaključno oceno »uspešno«.
(1) Kandidat za pravosodnega policista pridobljeno znanje v času usposabljanja dokazuje z delnimi preizkusi znanja.
(2) Generalni urad organizira in izvede preizkuse znanja v času usposabljanja kandidatov za pravosodne policiste v drugem programskem sklopu. Število preizkusov znanja, vsebinske sklope posameznega preizkusa in termine preizkusov znanja določi generalni direktor.
(3) Generalni direktor imenuje izpraševalce za delne preizkuse znanja izmed uslužbencev generalnega urada, pravosodnih policistov – specialistov, operativnih vodij ali zunanjih izvajalcev.
(4) Šteje se, da je kandidat za pravosodnega policista posamezni preizkus znanja opravil uspešno, če je pri vseh vsebinskih sklopih preizkusa prejel oceno »uspešno«.
(5) Kandidatu za pravosodnega policista, ki posameznega preizkusa znanja ni uspešno opravil ali se ga upravičeno ni udeležil, generalni urad zagotovi ponovitev preizkusa v 30 dneh po prvem preizkusu znanja.
(preizkus praktične usposobljenosti)
(1) Kandidat za pravosodnega policista dokazuje znanje, pridobljeno v času usposabljanja, tudi s preizkusom praktične usposobljenosti.
(2) S preizkusom praktične usposobljenosti se preverja usposobljenost kandidata za pravosodnega policista za opravljanje nalog v zavodu.
(3) Praktično usposobljenost kandidata za pravosodnega policista ocenjuje komisija, ki jo imenuje direktor zavoda ali generalni direktor uprave. Komisijo sestavljajo poveljnik in najmanj dva pravosodna policista.
(4) Komisija iz prejšnjega odstavka izvede preizkus praktične usposobljenosti kandidata za pravosodnega policista tako, da oceni ustreznost ravnanja kandidata za pravosodnega policista pri opravljanju nalog in dnevniške zapise kandidata za pravosodnega policista o njegovem delu.
(5) Šteje se, da je kandidat za pravosodnega policista opravil preizkus praktične usposobljenosti, če prejme oceno »uspešno«. Če kandidat za pravosodnega policista prejme oceno »neuspešno«, komisija oceno pisno utemelji.
(pisni in ustni preizkus)
(1) Kandidat za pravosodnega policista pristopi k pisnemu in ustnemu preizkusu, ko z oceno »uspešno« opravi vse delne preizkuse znanja in preizkus praktične usposobljenosti.
(2) S pisnim in ustnim preizkusom se preverjata usposobljenost kandidata za pravosodnega policista, da ob predstavljenih konkretnih okoliščinah predstavi ustrezen način ravnanja v okviru nalog pravosodnih policistov, in usposobljenost kandidata za pravosodnega policista, da svoje ravnanje teoretično utemelji. Preverjajo se tudi širše teoretično znanje s področja nalog in pooblastil kandidata za pravosodnega policista ter druga znanja, ki so del usposabljanja kandidatov za pravosodne policiste. Pisni in ustni preizkus se konča z oceno »uspešno« ali »neuspešno«.
(3) Pisni in ustni preizkus opravlja kandidat za pravosodnega policista pred komisijo. Generalni direktor imenuje člane komisije za pisni in ustni preizkus izmed uslužbencev generalnega urada in pravosodnih policistov.
(4) Če kandidat za pravosodnega policista preizkusa ne opravi ali se ga upravičeno ne udeleži, ga lahko znova opravlja v 30 dneh.
(5) Če kandidat za pravosodnega policista ne opravi dela preizkusa (pisni ali ustni del), lahko neopravljeni del ponavlja v roku iz prejšnjega odstavka.
(1) Zaključno oceno strokovnega izpita, ki je lahko »uspešno« ali »neuspešno«, poda komisija iz tretjega odstavka prejšnjega člena.
(2) Zaključno oceno »uspešno« pridobi kandidat za pravosodnega policista, ki je vse tri dele strokovnega izpita opravil z oceno »uspešno«.
(3) Z zaključno oceno »uspešno« kandidat za pravosodnega policista opravi strokovni izpit.
(razvid strokovnega izpita)
Generalni urad v zvezi s strokovnim izpitom vodi naslednje podatke: ime in priimek pravosodnega policista, njegove rojstne podatke in zaključno oceno strokovnega izpita z datumom.
(1) Pravosodni policist v skladu z zakonom zapriseže pred generalnim direktorjem.
(2) Generalni urad vodi evidenco pravosodnih policistov, ki so dali prisego. V evidenco se vnesejo ime in priimek, rojstni podatki, podpis pravosodnega policista, zavod, v katerem pravosodni policist opravlja naloge, in datum prisege.
(3) Po dani prisegi se pravosodnemu policistu izroči posebna izkaznica.
3. Preizkus poznavanja predpisov in strokovne usposobljenosti za delo
(1) Pravosodni policisti se redno usposabljajo z namenom obnavljanja in pridobivanja znanja o predpisih ter znanj in veščin za ustrezno usposobljenost za delo.
(2) Zavod zagotovi redno usposabljanje, ki obsega najmanj dve uri na mesec. Čas usposabljanja se šteje v redno delovno obveznost.
(3) Redno usposabljanje zagotovi in organizira direktor zavoda na podlagi programov usposabljanja, ki jih določi generalni direktor.
(komisija za preizkus usposobljenosti)
(1) Generalni direktor imenuje člane komisije za preizkus strokovne in psihofizične usposobljenosti pravosodnih policistov, ki niso uspešno opravili usposabljanja v skladu s sprejetimi programi usposabljanja, izmed uslužbencev generalnega urada, pravosodnih policistov specialistov in operativnih vodij.
(2) Šteje se, da je pravosodni policist uspešno opravil usposabljanje v skladu z 233.a členom zakona, če je:
– najmanj 90-odstotno prisoten pri posameznem predmetu in
– pozitivno ocenjen pri preverjanju znanja pri vseh predmetih.
V. POSEBNA IZKAZNICA PRAVOSODNIH POLICISTOV
(izdelava in izdaja izkaznice)
Posebna izkaznica pravosodnega policista (v nadaljnjem besedilu: izkaznica) je izdelana s tehnologijo, ki onemogoča ponarejanje.
Tehnična opravila pri izdaji izkaznic opravlja generalni urad.
(1) Izkaznica je v usnjenem dvodelnem ovitku temno modre barve.
(2) Velikost ovitka je 100 × 70 mm.
(3) Na sprednji strani ovitka je grb Republike Slovenije, velik 20 mm.
(4) Na sprednji strani ovitka je tudi napis z velikimi tiskanimi črkami, velikimi 5 mm: URADNA IZKAZNICA.
(5) V desnem delu ovitka je prostor za kovinski simbol uprave premera 65 mm in serijsko številko.
(6) V notranjem delu ovitka je v levem delu pod prozorno folijo prostor za izkaznico.
(7) Ovitek je obvezni sestavni del izkaznice in se po serijski številki ujema s serijsko številko izkaznice.
(vsebina in oblika izkaznice)
(1) Izkaznica je velika 90 × 60 mm.
(2) Na sprednji strani izkaznice je v levem kotu grb Republike Slovenije, pod njim pa napis »Republika Slovenija, Ministrstvo za pravosodje, Uprava Republike Slovenije za izvrševanje kazenskih sankcij«.
(3) Pod napisom je serijska številka izkaznice, pod njo pa datum izdaje, ime in priimek ministra, pristojnega za pravosodje, ter faksimile podpisa ministra, pristojnega za pravosodje.
(4) Na desni strani sprednje strani izkaznice je barvna fotografija pravosodnega policista, pod njo pa ime in priimek pravosodnega policista.
(5) Osnovna barva izkaznice je bela. Napis je modre barve, drugi napisi in faksimile podpisa so črne barve.
(6) Izkaznica po vsebini in obliki ustreza obrazcu.
Obrazec sprednje strani izkaznice iz priloge 1, obrazec hrbtne strani izkaznice iz priloge 2 in obrazec ovitka izkaznice iz priloge 3 so kot priloge sestavni del tega pravilnika.
Izkaznica velja dvajset let.
(1) Stara ali poškodovana izkaznica in izkaznica, ki ji je potekla veljavnost, se zamenjata.
(2) Staro ali poškodovano izkaznico pravosodni policist vrne, da se komisijsko uniči.
(1) Če pravosodni policist izgubi izkaznico ali je bila ta uničena, to takoj sporoči direktorju zavoda, ta pa generalnemu uradu.
(2) Pravosodni policist v poročilu direktorju zavoda navede vse okoliščine v zvezi z izgubo ali uničenjem izkaznice.
(3) Pravosodni policist, ki izgubi izkaznico ali je bila njegova izkaznica uničena po njegovi krivdi, povrne stroške izdaje nove izkaznice.
Ko pravosodni policist izgubi status pravosodnega policista ali mu ta preneha ali v primeru odločitve generalnega direktorja, da je pravosodni policist začasno odstranjen z dela, svojo izkaznico vrne zavodu. Ta izkaznico pošlje generalnemu uradu.
Generalni urad vodi evidenco izdanih, vrnjenih, izgubljenih ali uničenih izkaznic. Evidenca vsebuje podatke o: serijski številki izkaznice, datumu izdaje izkaznice, imenu in priimku pravosodnega policista, datumu vrnitve, izgube ali uničenja izkaznice.
VI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
Pravosodni policisti, ki se jim usposabljanje začne pred začetkom veljavnosti tega pravilnika, zaključijo usposabljanje v skladu s Pravilnikom o izvrševanju pooblastil in nalog pravosodnih policistov (Uradni list RS, št. 73/16).
Generalni direktor izda strokovna izhodišča iz 7. člena tega pravilnika v šestih mesecih po začetku veljavnosti tega pravilnika.
Generalni direktor podrobneje določi vsebino in način obveščanja iz 14. člena tega pravilnika v šestdesetih dneh po začetku veljavnosti tega pravilnika.
Generalni direktor izda navodilo iz 46. člena tega pravilnika v šestdesetih dneh po začetku veljavnosti tega pravilnika.
Z dnem, ko začne veljati ta pravilnik, prenehata veljati Pravilnik o izvrševanju pooblastil in nalog pravosodnih policistov (Uradni list RS, št. 73/16) in Navodilo o namestitvi obsojenca v samsko sobo (Uradni list RS, št. 84/09).
Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 007-129/2018
Ljubljana, dne 5. decembra 2018
EVA 2018-2030-0021
Andreja Katič l.r.
