Na podlagi sedmega odstavka 15. člena, drugega odstavka 18. člena, prvega odstavka 19. člena in drugega odstavka 20. člena Zakona o veterinarskih merilih skladnosti (Uradni list RS, št. 93/05, 90/12 – ZdZPVHVVR, 23/13 – ZZZiv-C, 40/14 – ZIN-B in 22/18) izdaja ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
o ukrepih za ugotavljanje, preprečevanje in zatiranje atipične kokošje kuge
(1) Ta pravilnik določa ukrepe za nadzor, ki se izvajajo ob izbruhu atipične kokošje kuge (v nadaljnjem besedilu: AKK) pri perutnini, golobih in drugih pticah, ki se gojijo v ujetništvu, v skladu z Direktivo Sveta 92/66/EGS z dne 14. julija 1992 o uvedbi ukrepov Skupnosti za nadzor atipične kokošje kuge (UL L št. 260 z dne 5. 9. 1992, str. 1), zadnjič spremenjeno z Direktivo (EU) 2018/597 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. aprila 2018 o spremembi Direktive Sveta 92/66/EGS o uvedbi ukrepov Skupnosti za nadzor atipične kokošje kuge (UL L št. 103 z dne 23. 4. 2018, str. 4), (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 92/66/EGS).
(2) Ta pravilnik se ne uporablja, če se ugotovi AKK pri prostoživečih divjih pticah. Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (v nadaljnjem besedilu: Uprava) o kakršnih koli izvedenih ukrepih ob ugotovitvi atipične kokošje kuge pri prostoživečih divjih pticah obvesti Evropsko komisijo (v nadaljnjem besedilu: Komisija).
(1) Posamezni izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, pomenijo:
1. okužena perutnina je perutnina, pri kateri je bila po preiskavi v odobrenem laboratoriju uradno potrjena prisotnost virusa AKK ali so v primeru sekundarnega in nadaljnjih izbruhov prisotni klinični znaki oziroma patomorfološke spremembe, ki so značilni za AKK;
2. perutnina, za katero se sumi, da je okužena, je perutnina, ki kaže klinične znake ali patomorfološke spremembe, na podlagi katerih se lahko utemeljeno sumi na prisotnost virusa AKK;
3. perutnina, za katero se sumi, da je kontaminirana, je perutnina, za katero obstaja možnost, da je bila neposredno ali posredno izpostavljena virusu AKK;
4. tekmovalni golob je golob, ki se prevaža ali je namenjen za prevoz iz svojega golobnjaka z namenom izpustitve, da bo prosto letel nazaj v svoj golobnjak ali proti drugemu cilju;
5. golobnjak je kateri koli objekt, ki se uporablja za nastanitev ali vzrejo tekmovalnih golobov.
(2) Za potrebe tega pravilnika se uporabljajo tudi izrazi iz pravilnika, ki ureja veterinarske pogoje za trgovanje s perutnino, enodnevnimi piščanci in valilnimi jajci na teritoriju Evropske unije ter uvoz iz tretjih držav.
Vsak sum ali pojav AKK je treba nemudoma prijaviti v skladu s pravilnikom, ki ureja bolezni živali.
II. SUM IN POTRDITEV AKK PRI PERUTNINI
(1) Veterinar, ki posumi na AKK, izda imetniku živali pisno navodilo, s katerim določi ukrepe, potrebne za preprečevanje širjenja AKK, v skladu z zakonom, ki ureja veterinarska merila skladnosti.
(2) Obveščanje o sumu na AKK poteka v skladu s pravilnikom, ki ureja bolezni živali.
(1) Če Uprava na podlagi preiskav za potrditev bolezni oziroma izključitev suma v skladu s pravilnikom, ki ureja bolezni živali, prisotnosti AKK na gospodarstvu ne more izključiti, skliče generalni direktor Državno središče za nadzor bolezni (v nadaljnjem besedilu: DSNB) v skladu s pravilnikom, ki ureja bolezni živali. Uprava v skladu s sklepi DSNB uradno postavi sum AKK na gospodarstvu in obvesti pristojni območni urad Uprave.
(2) Uradni veterinar na sumljivem gospodarstvu odredi oziroma izvede naslednje ukrepe:
1. popis vseh kategorij perutnine na gospodarstvu, v katerem je za vsako kategorijo zabeleženo število poginulih živali, živali, ki kažejo klinične znake, in živali, ki znakov bolezni ne kažejo. Popis se sproti dopolnjuje, da zajame živali, ki so izvaljene ali poginule med obdobjem, v katerem obstaja sum na bolezen. Podatki se morajo redno posodabljati. Za potrebe nadzora morajo biti ti podatki pri imetniku živali stalno na razpolago;
2. izolacija perutnine, kar pomeni, da je vsa perutnina na gospodarstvu vhlevljena ali zaprta na katerem drugem mestu, kjer se lahko osami in kjer nima stika z drugo perutnino;
3. prepoved premikov perutnine z in na gospodarstvo;
4. premiki oseb, drugih živali in vozil, mesa ali trupel perutnine, krme za živali, opreme, odpadkov, iztrebkov, gnoja, stelje ali česar koli drugega na ali z gospodarstva, s čimer bi se lahko prenašal virus AKK, se izvajajo na podlagi odobritve uradnega veterinarja;
5. prepoved odpreme jajc, razen jajc, ki so poslana neposredno proizvodnemu obratu, ki je odobren za proizvodnjo oziroma predelavo jajčnih izdelkov na podlagi tretjega odstavka 6. člena Uredbe (ES) št. 852/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o higieni živil (UL L št. 139 z dne 30. 4. 2004, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo Komisije (EU) št. 579/2014 z dne 28. maja 2014 o odobritvi odstopanja od nekaterih določb Priloge II k Uredbi (ES) št. 852/2004 v zvezi s prevozom tekočih olj in maščob po morju (UL L št. 160 z dne 29. 5. 2014, str. 14), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 852/2004/ES) in točke (b) prvega odstavka 4. člena Uredbe (ES) št. 853/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o posebnih higienskih pravilih za živila živalskega izvora (UL L št. 139 z dne 30. 4. 2004, str. 55), zadnjič spremenjene z Uredbo Komisije (EU) 2017/1981 z dne 31. oktobra 2017 o spremembi Priloge III k Uredbi (ES) št. 853/2004 Evropskega parlamenta in Sveta glede temperaturnih pogojev med prevozom mesa (UL L št. 285 z dne 1. 11. 2017, str. 10), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 853/2004/ES) in ki se prevažajo z dovoljenjem, ki ga izda Uprava. Takšno dovoljenje mora ustrezati zahtevam iz Priloge, ki je sestavni del tega pravilnika;
6. postavitev razkuževalnih barier na vhodu in izhodu z gospodarstva in v njegove posamezne objekte;
7. epizootiološko poizvedbo v skladu z 8. členom tega pravilnika.
(3) Do uveljavitve ukrepov iz prejšnjega odstavka veterinar ali imetnik perutnine, za katero obstaja sum bolezni, smiselno izvede ukrepe iz prejšnjega odstavka, razen ukrepa iz 7. točke prejšnjega odstavka.
(4) Uradni veterinar lahko uvede ukrepe iz drugega odstavka tega člena tudi na drugih gospodarstvih, če se na osnovi njihove lokacije, lege ali stikov s sumljivim gospodarstvom pojavi sum o kontaminaciji teh gospodarstev.
(5) Ukrepi iz prvega in drugega odstavka tega člena veljajo, dokler sum AKK ni uradno izključen.
(1) Prisotnost AKK uradno potrdi ali izključi Uprava na podlagi kliničnih znakov oziroma rezultatov laboratorijskih preiskav.
(2) Uradni veterinar po uradni potrditvi AKK na gospodarstvu v skladu s sklepi DSNB poleg ukrepov iz prejšnjega člena odredi oziroma izvede še naslednje ukrepe:
1. vsa perutnina na gospodarstvu mora biti nemudoma pokončana na kraju samem. Poginula ali pokončana perutnina in vsa jajca se uničijo. Ti postopki se izvedejo na način, ki kar najbolj zmanjša nevarnost širjenja bolezni;
2. živalska krma, stelja, gnoj ali katerikoli drug predmet, ki bi lahko bil izpostavljen virusu AKK, se uniči ali ustrezno obdela. Ta obdelava, ki se opravi v skladu z navodili uradnega veterinarja, mora zagotoviti uničenje virusa AKK;
3. če je bila perutnina z gospodarstva med domnevno inkubacijsko dobo bolezni zaklana, je treba meso te perutnine, če je le mogoče, izslediti in uničiti;
4. valilna jajca, znesena med domnevno inkubacijsko dobo, ki so bila odpeljana z gospodarstva, se izsledijo in uničijo; za perutnino, ki se je že izvalila, se odredi nadzor; konzumna jajca, znesena med domnevno inkubacijsko dobo, ki so bila odpeljana z gospodarstva, se, če je le mogoče, izsledijo in uničijo, razen če so bila prej ustrezno razkužena;
5. po izvedbi ukrepov iz 1. in 2. točke tega odstavka se objekti, v katerih je bila nastanjena perutnina, njihova okolica, prevozna sredstva in vsa oprema, ki bi lahko bila izpostavljena virusu AKK, očistijo in razkužijo v skladu z določbami 14. člena tega pravilnika;
6. ponovna naselitev na gospodarstvo se lahko izvede ne prej kot 21 dni po izvedbi ukrepov iz prejšnje točke;
7. opravi se epizootiološka poizvedba v skladu z 8. členom tega pravilnika.
(3) Uradni veterinar lahko odredi ukrepe iz prejšnjega odstavka tudi na sosednjih gospodarstvih, če se na osnovi njihove lokacije, lege ali stikov z gospodarstvom, na katerem je bila bolezen potrjena, pojavi sum, da je prišlo do kontaminacije teh gospodarstev.
(4) Če se iz jate perutnine, ki ne kaže nobenih kliničnih znakov AKK, izolira sev virusa AKK, ki ima intracerebralni indeks patogenosti (v nadaljnjem besedilu: ICPI) večji kot 0,7 in manjši kot 1,2 in je bilo v referenčnem laboratoriju Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: EU) dokazano, da izolat pripada ateniuranu cepnemu sevu virusa AKK, lahko Uprava dovoli odstopanje od zahtev iz 1. do 6. točke prvega odstavka tega člena, če na zadevnem gospodarstvu za 30 dni uvede nadzor in zlasti zahteva:
– da se izvajajo ukrepi iz 1., 2., 4., 5. in 6. točke tretjega odstavka prejšnjega člena,
– da ne sme nobena perutnina zapustiti gospodarstva, razen v primeru neposrednega prevoza v klavnico, ki jo določi Uprava. Uradni veterinar, odgovoren za klavnico, mora biti obveščen o prevozu te perutnine v klavnico, ki jo je potrebno takoj po prihodu v klavnico nastaniti in zaklati ločeno od druge perutnine.
(5) Sveže meso perutnine iz prejšnjega odstavka mora imeti oznako o zdravstveni ustreznosti v skladu s pravilnikom, ki ureja pogoje zdravstvenega varstva živali, ki vplivajo na proizvodnjo, predelavo in distribucijo živil živalskega izvora.
(gospodarstva, sestavljena iz različnih epizootioloških proizvodnih enot)
Če je bolezen potrjena na gospodarstvu, ki je sestavljeno iz dveh ali več ločenih jat, lahko Uprava, v skladu z merili, ki jih je določila Komisija, za zdrave jate na okuženem gospodarstvu odobri odstopanje od zahtev iz prvega odstavka prejšnjega člena, če je uradni veterinar potrdil način reje, v katerem so jate popolnoma ločene, kar zadeva prostore, gojenje in krmljenje, ter da jih je oskrbovalo drugo osebje, tako da se virus AKK ne more razširiti z ene jate na drugo.
(epizootiološka poizvedba)
Epizootiološka poizvedba se izvede na podlagi predloge obrazca iz načrta ukrepov ob pojavu AKK, ki je objavljen na spletni strani Uprave in zajema najmanj naslednje podatke:
1. trajanje obdobja, v katerem bi lahko bila AKK prisotna na gospodarstvu ali v golobnjaku;
2. možen izvor AKK na gospodarstvu ali v golobnjaku in popis drugih gospodarstev ali golobnjakov, v katerih so perutnina, golobi ali druge ptice, gojene v ujetništvu, ki bi lahko bile okužene ali izpostavljene virusu AKK iz istega izvora;
3. premike ljudi, perutnine, golobov ali drugih v ujetništvu gojenih ptic ali drugih živali, prevoznih sredstev, jajc, mesa, trupel in katere koli opreme oziroma snovi, ki bi lahko prenašale virus AKK na ali z zadevnega gospodarstva ali golobnjaka.
(ukrepi na kontaktnih gospodarstvih)
(1) Če obstaja sum, da je bila perutnina na katerem koli gospodarstvu zaradi premikov oseb, živali, prevoznih sredstev ali na kateri koli drug način izpostavljena virusu AKK, odredi uradni veterinar v skladu s sklepi DSNB na tem gospodarstvu nadzor.
(2) Namen nadzora je takojšnje odkritje kakršnega koli suma AKK, popis perutnine, spremljanje njenih premikov in, če je potrebno, odreditev ukrepov iz tretjega odstavka tega člena.
(3) Ko je za gospodarstvo odrejen nadzor iz tega člena, uradni veterinar prepove premike perutnine z gospodarstva, razen v primeru neposrednega prevoza v klavnico pod nadzorom za takojšnji zakol. Pred izdajo dovoljenja za premik mora uradni veterinar opraviti klinični pregled vse perutnine in izključiti prisotnost AKK na gospodarstvu. Omejitve premikov iz tega člena se uvedejo za obdobje 21 dni od zadnjega dne možne izpostavljenosti virusu AKK in morajo veljati najmanj sedem dni.
(4) Uradni veterinar lahko, če to dovoljujejo razmere, omeji ukrepe iz tega člena na del gospodarstva in perutnino na njem, če je bila ta perutnina vhlevljena, rejena in krmljena popolnoma ločeno in jo je oskrbovalo drugo osebje.
(5) Če uradni veterinar sumi, da so bili tekmovalni golobi ali golobnjak izpostavljeni virusu AKK, za golobnjak odredi nadzor iz tega člena in prepove premike tekmovalnih golobov izven golobnjaka za 21 dni.
(okuženo in ogroženo območje)
(1) Ko je prisotnost AKK uradno potrjena, uradni veterinar v skladu s sklepi DSNB okrog okuženega gospodarstva določi okuženo območje s polmerom najmanj treh kilometrov, ki je znotraj ogroženega območja s polmerom najmanj desetih kilometrov. Pri določitvi teh območij je treba upoštevati geografske, upravne, ekološke in epizootiološke dejavnike, povezane z atipično kokošjo kugo, ter sistem nadzora.
(2) Uprava pri določitvi okuženega in ogroženega območja, če ti območji segata tudi na ozemlje drugih držav članic, sodeluje z njihovimi pristojnimi organi.
(3) Če se z epizootiološko poizvedbo iz 8. člena tega pravilnika potrdi, da je izbruh povzročila okužba, pri kateri ni dokazov o lateralnem širjenju, lahko Uprava zaprosi Komisijo, da odloči o zmanjšanju velikosti okuženih in ogroženih območij ter trajanju ukrepov.
(ukrepi na okuženem območju)
(1) Na okuženem območju uradni veterinar v skladu s sklepi DSNB odredi oziroma izvede naslednje ukrepe:
1. popis vseh gospodarstev s perutnino na tem območju;
2. redne klinične preglede perutnine na vseh gospodarstvih, ki po potrebi vključujejo odvzeme vzorcev za laboratorijske preiskave; o pregledih in ugotovitvah je treba voditi evidenco;
3. zadrževanje vse perutnine v prostorih, v katerih je vhlevljena, ali na drugem mestu, kjer se jo lahko osami;
4. uporabo ustreznih sredstev za razkuževanje na vhodih in izhodih z gospodarstva;
5. nadzor nad premiki oseb, ki delajo s perutnino, trupel perutnine, jajc in prevoznih sredstev, ki prevažajo perutnino, trupla ali jajca na tem območju; prevoz perutnine se prepove, razen prevoza po glavnih cestah ali železnici;
6. prepoved premikov perutnine in valilnih jajc z gospodarstva, na katerem se redijo, razen če uradni veterinar dovoli prevoz:
– perutnine za takojšen zakol v odobreno klavnico znotraj okuženega območja ali, če to ni mogoče, v klavnico izven okuženega območja, ki jo določi Uprava. Tako meso perutnine mora biti označeno s posebno oznako o zdravstveni ustreznosti v skladu pravilnikom, ki ureja pogoje zdravstvenega varstva živali, ki vplivajo na proizvodnjo, predelavo in distribucijo živil živalskega izvora,
– enodnevnih piščancev ali perutnine pred začetkom nesnosti na gospodarstvo na ogroženem območju, na katerem ni druge perutnine. Če Uprava ne more zagotoviti ustreznega gospodarstva na ogroženem območju, lahko zaprosi Komisijo, da dovoli prevoz omenjenih živali na gospodarstvo, ki se nahaja izven ogroženega območja. Na tem gospodarstvu mora uradni veterinar uvesti nadzor iz 9. člena tega pravilnika,
– valilnih jajc v valilnico, ki jo določi Uprava; pred prevozom morajo biti jajca in njihova embalaža razkuženi;
7. prepoved odstranjevanja ali raztresanja stelje ali gnoja perutnine, razen če to dovoli uradni veterinar;
8. prepoved sejmov, razstav ali drugega zbiranja perutnine ali drugih ptic.
(2) Premiki iz 6. točke prejšnjega odstavka se opravijo neposredno do namembnega kraja pod nadzorom uradnega veterinarja. Dovolijo se šele, ko uradni veterinar opravi veterinarski pregled gospodarstva. Prevozna sredstva morajo biti pred in po uporabi očiščena in razkužena.
(3) Ukrepi na okuženem območju veljajo najmanj 21 dni po predhodnem čiščenju in razkuževanju na okuženem gospodarstvu, ki se opravi v skladu s 14. členom tega pravilnika. Po preteku roka iz prejšnjega stavka se okuženo območje šteje za del ogroženega območja.
(ukrepi na ogroženem območju)
(1) Na ogroženem območju uradni veterinar v skladu s sklepi DSNB odredi oziroma izvede naslednje ukrepe:
1. popis vseh gospodarstev s perutnino na tem območju;
2. nadzor nad premiki perutnine in valilnih jajc na tem območju;
3. prepoved premikov perutnine z območja v prvih 15 dneh, razen neposrednega prevoza v odobreno klavnico izven ogroženega območja, ki jo določi Uprava. Tako meso perutnine mora biti označeno s posebno oznako o zdravstveni ustreznosti v skladu pravilnikom, ki ureja pogoje zdravstvenega varstva živali, ki vplivajo na proizvodnjo, predelavo in distribucijo živil živalskega izvora;
4. prepoved premikov valilnih jajc z ogroženega območja, razen prevoza v valilnico, ki jo določi Uprava. Pred prevozom morajo biti jajca in njihova embalaža razkuženi;
5. prepoved premikov uporabljene stelje ali gnoja perutnine s tega območja;
6. prepoved sejmov, razstav ali drugega zbiranja perutnine in drugih ptic;
7. ne glede na 1. in 2. točko tega odstavka prepoved prevoza perutnine, razen prevoza po glavnih cestah ali železnici brez vmesnega ustavljanja.
(2) Ukrepi na ogroženem območju veljajo še najmanj 30 dni po predhodnem čiščenju in razkuževanju na okuženem gospodarstvu, ki se opravi v skladu s 14. členom tega pravilnika.
(premiki in promet z živalmi in živalskimi proizvodi)
(1) Uradni veterinar v skladu s sklepi DSNB določi ukrepe, ki omogočajo sledljivost premikov jajc, perutnine in ptic, gojenih v ujetništvu.
(2) Imetnik perutnine, tekmovalnih golobov oziroma v ujetništvu gojenih ptic na zahtevo uradnega veterinarja posreduje podatke o perutnini in jajcih, ki so prišla ali odšla z njegovega gospodarstva, kakor tudi podatke o tekmovanjih ali razstavah, na katerih so te živali sodelovale.
(3) Osebe, ki se ukvarjajo s prevozom ali prodajo perutnine, jajc, tekmovalnih golobov oziroma v ujetništvu gojenih ptic na zahtevo uradnega veterinarja zagotovijo podrobne podatke o premikih živali in jajc, ki so jih prevažale ali prodajale.
(čiščenje in razkuževanje)
(1) Čiščenje in razkuževanje predstavljata najmanjši obseg zdravstvenega varstva živali pred vnosom in širjenjem AKK, ki ga zagotavlja Republika Slovenija.
(2) Čiščenje in razkuževanje se izvaja samo pod nadzorom in v skladu z navodili uradnega veterinarja. Za razkuževanje se uporabijo učinkovine in koncentracije v skladu z načrtom ukrepov ob pojavu AKK, ki je objavljen na spletni strani Uprave.
(3) Postopki za čiščenje in razkuževanje se izvajajo v skladu s Prilogo II Direktive 92/66/EGS.
(4) Postopke čiščenja in razkuževanja opravi organizacija, ki ima koncesijo za opravljanje veterinarske dejavnosti dezinfekcije, dezinsekcije in deratizacije.
Odvzem vzorcev in laboratorijske preiskave na prisotnost virusa AKK se opravijo v skladu s Prilogo III Direktive 92/66/EGS.
Uprava o omejitvah, ki veljajo na okuženem in ogroženem območju, obvešča vse zainteresirane in zagotovi izvedbo odrejenih ukrepov.
III. REFERENČNI LABORATORIJI
(nacionalni referenčni laboratorij)
(1) Nacionalni referenčni laboratorij za AKK je določen v pravilniku, ki ureja bolezni živali.
(2) Pristojnosti nacionalnega referenčnega laboratorija so pristojnosti v skladu s 14. členom Direktive 92/66/EGS.
(1) Perutnina mora biti preventivno cepljena oziroma imuna proti AKK, kar velja za imetnike:
– jat kokoši, piščancev, puranov, japonskih prepelic in pegatk na gospodarstvu, ki ima skupaj nad 350 teh živali;
– matičnih jat fazanov in jerebic;
– rej nojev ter
– rej perutnine iz vrst oziroma kategorij iz prve alineje tega odstavka, ne glede na število živali, če se premeščajo z ene lokacije na drugo, razen neposredno za zakol.
(2) Cepljenje se opravi s cepivi, ki so v prometu v Republiki Sloveniji v skladu z zakonom, ki ureja zdravila, oziroma Uredbo (ES) št. 726/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o postopkih Skupnosti za pridobitev dovoljenja za promet in nadzor zdravil za humano in veterinarsko uporabo ter o ustanovitvi Evropske agencije za zdravila (UL L št. 136 z dne 30. 4. 2004, str. 1), zadnjič spremenjeno z Uredbo (EU) št. 1027/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o spremembi Uredbe (ES) št. 726/2004, kar zadeva farmakovigilanco (UL L št. 316 z dne 14. 11. 2012, str. 38), podatki pa se vpišejo v informacijski sistem za spremljanje, nadzor in poročanje o določenih boleznih živali v skladu s predpisom, ki ureja informacijski sistem za spremljanje, nadzor in poročanje o določenih boleznih živali.
(3) Uprava o preventivnem cepljenju proti AKK obvesti Komisijo in ostale države članice.
(4) Obvestilo iz prejšnjega odstavka vsebuje:
1. lastnosti in sestavo cepiva, ki naj bi se uporabljalo;
2. postopke za nadzor distribucije, shranjevanja in uporabe cepiv;
3. vrste in kategorije perutnine, ki se bodo cepile;
4. območja, na katerih se cepljenje izvaja;
5. razloge za izvajanje cepljenja.
(5) Organizator tekem oziroma razstav je dolžan zagotoviti, da so tekmovalni golobi, ki sodelujejo na tekmah oziroma razstavah, cepljeni proti AKK.
(cepljenje v nujnih primerih)
(1) Ob pojavu AKK se cepljenje lahko uporabi tudi kot dopolnitev ukrepov za obvladovanje bolezni iz tega pravilnika, o čemer v skladu z zakonom, ki ureja veterinarska merila skladnosti, odloči generalni direktor Uprave. Cepljenje se opravi s cepivi, ki izpolnjujejo pogoje iz drugega odstavka prejšnjega člena.
(2) Uprava ob potrditvi AKK kot dopolnitev drugih ukrepov za obvladovanje AKK iz tega pravilnika določi del ozemlja in obdobje, v katerem se pod nadzorom uradnega veterinarja opravi cepljenje določenih vrst perutnine v nujnih primerih. V tem primeru Uprava v okviru Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo obvesti Komisijo in druge države članice o stanju glede AKK in o programu cepljenja v nujnih primerih.
(3) V primeru iz prejšnjega odstavka je prepovedano cepljenje perutnine na gospodarstvu, ki je predmet omejitev iz 5. člena tega pravilnika.
(4) V primeru iz drugega odstavka tega člena:
1. se določene vrste perutnine čim prej cepijo;
2. se vsa perutnina določenih vrst, ki je bila izvaljena na gospodarstvu na območju cepljenja, cepi, tista, ki se na tako območje pripelje, pa mora biti predhodno cepljena;
3. med cepljenjem iz prvega odstavka tega člena mora vsa perutnina določenih vrst, ki se goji na gospodarstvih na območju cepljenja, tam tudi ostati, razen:
– enodnevnih piščancev, ki se premaknejo na gospodarstvo znotraj območja cepljenja, na katerem bodo cepljeni,
– perutnine, ki se prepelje neposredno v klavnico za takojšnji zakol. Če je klavnica izven območja cepljenja, se premiki perutnine dovolijo samo po opravljenem veterinarskem pregledu gospodarstva, ki ga opravi uradni veterinar;
4. po opravljenem cepljenju iz 1. točke tega odstavka se lahko dovolijo premiki z območja cepljenja za:
– enodnevne piščance, namenjene za proizvodnjo mesa, ki se lahko premaknejo na gospodarstvo, na katerem bodo cepljeni; zadevno gospodarstvo mora biti do zakola te perutnine pod nadzorom,
– perutnino, ki je bila cepljena več kot 21 dni prej in je namenjena za takojšnji zakol,
– valilna jajca, ki izvirajo iz matičnih jat perutnine, cepljene najmanj 21 dni prej; jajca in njihovo embalažo je treba pred premikom razkužiti.
(5) Ukrepi iz 2. in 4. točke prejšnjega odstavka se uporabijo za obdobje treh mesecev po dokončanju cepljenja iz drugega odstavka tega člena in se lahko podaljšajo za eno ali več trimesečnih obdobij.
(6) Ne glede na 1. in 2. točko četrtega odstavka tega člena lahko Uprava določene jate zaradi njihove znanstvene vrednosti izvzame iz cepljenja, če sprejme ukrepe za zaščito njihovega zdravja in jih redno kontrolira s serološkimi preiskavami.
V. UKREPI PRI GOLOBIH IN V UJETNIŠTVU GOJENIH PTICAH
(ukrepi ob sumu in po potrditvi pri golobih ali v ujetništvu gojenih pticah)
(1) Uradni veterinar ob sumu na AKK pri tekmovalnih golobih in drugih v ujetništvu gojenih pticah v skladu s sklepi DSNB uvede postopke za potrditev ali prijavo prisotnosti bolezni in predvsem za odvzem ustreznih vzorcev za laboratorijsko preiskavo ali poskrbi za njihov odvzem.
(2) Uradni veterinar takoj ob prijavi suma uvede na gospodarstvu ali v golobnjaku nadzor, tako da noben golob ali v ujetništvu gojena ptica in vse, kar bi lahko preneslo AKK, ne sme zapustiti golobnjaka ali gospodarstva.
(3) Ukrepi iz prvega in drugega odstavka tega člena veljajo, dokler sum AKK ni uradno izključen.
(4) Uradni veterinar nemudoma po uradni potrditvi prisotnosti AKK v skladu s sklepi DSNB odredi oziroma izvede:
1. ukrepe za obvladovanje iz 1., 2., 5. in 6. točke prvega odstavka 6. člena tega pravilnika za tekmovalne golobe ali druge v ujetništvu gojene ptice in golobnjake, okužene z AKK, ali
2. vsaj:
– prepoved premikov golobov ali v ujetništvu gojenih ptic izven golobnjakov ali gospodarstev za najmanj 60 dni po prenehanju kliničnih znakov AKK in
– uničenje ali obdelavo kakršnih koli snovi ali odpadkov, ki bi lahko bili izpostavljeni virusu AKK. Obdelava mora zagotoviti uničenje prisotnega virusa AKK in vseh odpadkov, ki so se nabrali v 60-dnevnem obdobju iz prejšnje alineje;
3. epizootiološko poizvedbo v skladu z 8. členom tega pravilnika.
(5) Uprava predloži Komisiji na Stalnem odboru za rastline, živali, hrano in krmo informacije o stanju bolezni in izvedenih ukrepih nadzora.
(1) Uprava pripravi načrt ukrepov, v katerem določi način izvajanja nacionalnih ukrepov ob pojavu AKK, in ga objavi na spletni strani Uprave.
(2) Načrt ukrepov opredeljuje dostop do objektov, opreme, osebja in vsega drugega ustreznega materiala, potrebnega za hitro in učinkovito izkoreninjenje AKK. Vključevati mora navedbo potreb po cepivu, ki jih vsaka država članica šteje za potrebne pri cepljenju v nujnih primerih.
(3) Uprava predloži načrt ukrepov Komisiji.
VII. PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA
(prenehanje veljavnosti in podaljšanje uporabe)
Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o ukrepih za ugotavljanje, preprečevanje in zatiranje atipične kokošje kuge (Uradni list RS, št. 62/05 in 42/10), določbe 17. člena, petega odstavka 20. člena in Priloge IV Pravilnika o ukrepih za ugotavljanje, preprečevanje in zatiranje atipične kokošje kuge (Uradni list RS, št. 62/05 in 42/10) pa se uporabljajo do 1. januarja 2019.
(začetek veljavnosti in zamik uporabe)
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, določbe prvega odstavka 18. člena, petega odstavka 20. člena in 21. člena tega pravilnika pa se začnejo uporabljati 1. januarja 2019.
Št. 007-144/2018
Ljubljana, dne 20. novembra 2018
EVA 2018-2330-0065
dr. Aleksandra Pivec l.r.
za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
