Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
o razglasitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2018 in 2019 (ZIPRS1819-A)
Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2018 in 2019 (ZIPRS1819-A), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 13. decembra 2018.
Št. 003-02-7/2018-2
Ljubljana, dne 21. decembra 2018
Borut Pahor l.r.
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O IZVRŠEVANJU PRORAČUNOV REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETI 2018 IN 2019 (ZIPRS1819-A)
1. člen
V Zakonu o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2018 in 2019 (Uradni list RS, št. 71/17 in 13/18 – ZJF-H) se za tretjim odstavkom 8. člena doda nov četrti odstavek, ki se glasi:
»(4) Spremembe, nastale pri poslih, povezanih z uravnavanjem obrestnih tveganj dolga državnega proračuna, ki so sklenjeni skladno z drugim odstavkom 82. člena ZJF in ki se odražajo v spremenjenih obrestnih merah novih tovrstnih poslov, pod pogojem, da je bila poravnava izvedena brez denarnega toka, se evidentirajo le na kontih bilance stanja.«.
V prvem odstavku 21. člena se 9. točka spremeni tako, da se glasi:
| »9. | prihodki po prvem odstavku 142. člena Zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 9/11 – ZUKD-1, 9/12 – odl. US, 24/12, 30/12, 40/12 – ZUJF, 75/12, 94/12, 52/13 – odl. US, 96/13, 29/14 – odl. US, 50/14, 23/15, 55/15, 63/16 in 69/17; v nadaljnjem besedilu: ZDoh-2), ki se uporabijo za namene, določene v navedenem zakonu, in namene, določene v 28. členu Zakona o nevladnih organizacijah (Uradni list RS, št. 21/18; v nadaljnjem besedilu: ZNOrg);«. |
16. in 17. točka se spremenita tako, da se glasita:
»16. prihodki iz dajatev po prvem odstavku 35. člena Zakona o izgradnji, upravljanju in gospodarjenju z drugim tirom železniške proge Divača–Koper (Uradni list RS, št. 51/18; v nadaljnjem besedilu: ZIUGDT), ki se uporabijo za namene, določene v tretjem oziroma četrtem odstavku 36. člena navedenega zakona;
17. prihodki takse iz 39. člena ZIUGDT, ki se uporabijo za namene, določene v navedenem zakonu.«.
V 42. členu se za 8. točko, na koncu katere se pika nadomesti z vejico, doda nova 9. točka, ki se glasi:
»9. podračun, ustanovljen na podlagi prvega odstavka 28. člena ZNOrg.«.
Peti odstavek 46. člena se črta.
Za 46. členom se doda nov 46.a člen, ki se glasi:
(upravljanje kapitalskih naložb Republike Slovenije)
(1) Vlada sprejme letni načrt upravljanja kapitalskih naložb Republike Slovenije, za upravljanje katerih je pristojna (v nadaljnjem besedilu: letni načrt upravljanja) na podlagi druge alineje drugega odstavka 19. člena ZSDH-1, prvega odstavka 6. člena ZIUGDT, 14. člena ZGGLRS, 38. člena Zakona o Kobilarni Lipica (Uradni list RS, št. 6/18) in drugega odstavka 36. člena Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o cestah (Uradni list RS, št. 10/18). V letnem načrtu upravljanja se opredelijo podrobni cilji vlade pri upravljanju posameznih naložb, ukrepi in usmeritve za doseganje teh ciljev, pričakovani denarni tokovi iz upravljanja in vpliv doseganja ciljev na proračun.
(2) Vlada sprejme letni načrt iz prejšnjega odstavka na predlog ministrstva najpozneje do konca decembra za naslednje koledarsko leto. Vsebino letnega načrta upravljanja določi ministrstvo, pri čemer ministrstva, na delovna področja katerih sodijo kapitalske naložbe Republike Slovenije, za upravljanje katerih je pristojna vlada, in družbe s kapitalsko naložbo Republike Slovenije, na zahtevo ministrstva le-temu najpozneje do konca oktobra posredujejo vse podatke in izhodišča, potrebna za pripravo letnega načrta upravljanja.
(3) Ministrstva, na delovna področja katerih sodijo kapitalske naložbe Republike Slovenije, za upravljanje katerih je pristojna vlada, spremljajo izpolnjevanje letnega načrta upravljanja pri družbah s kapitalsko naložbo Republike Slovenije, ki spadajo v njihovo pristojnost. Pri bistvenih odmikih od sprejetih ciljev morajo ta ministrstva od posamezne družbe zahtevati pojasnila, ministrstvo pa lahko zahteva pojasnila od posamezne družbe in ministrstva, na delovno področje katerega spada posamezna kapitalska naložba Republike Slovenije, ter določi ukrepe za dosego sprejetih ciljev.
(4) Ministrstvo najpozneje do konca marca vladi posreduje letno poročilo o upravljanju družb iz tega člena v preteklem letu. Poročilo mora temeljiti na prikazu izpolnjevanja ciljev ter ukrepov in usmeritev za doseganje teh ciljev.«.
V drugem odstavku 54. člena se druga alineja črta.
Za drugim odstavkom se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
»(3) Povprečnina, ki pripada občinam v skladu s sedmim odstavkom 12. člena Zakonom o financiranju občin (Uradni list RS, št. 123/06, 57/08, 36/11, 14/15 – ZUUJFO, 71/17 in 21/18 – popr.), za proračunsko leto 2019 znaša 573,50 eura.«.
V četrtem odstavku 60. člena se prvi stavek spremeni tako, da se glasi: »Ne glede na prvo alinejo prejšnjega odstavka lahko vlada ob predhodnem soglasju ministrstva in Ministrstva za javno upravo v izjemnih primerih odloči, da se dovoljeno število zaposlenih v skupnem kadrovskem načrtu državnih organov v letih 2018 in 2019 poveča za največ 0,8 odstotka in za največ dodatnih deset zaposlitev za izvajanje ukrepov Sklada za podnebne spremembe, na ministrstvu, pristojnem za okolje, ter za največ dodatnih deset zaposlitev na Inšpektoratu za delo Republike Slovenije.«.
V petem odstavku se besedilo »v letu 2018« nadomesti z besedilom »v letih 2018 in 2019«.
Za sedmim odstavkom se dodata nova osmi in deveti odstavek, ki se glasita:
»(8) Ne glede na prvo alinejo tretjega odstavka tega člena lahko vlada odloči, da se dovoljeno število zaposlenih v organih državne uprave poveča za obseg zaposlitev iz posebnega kadrovskega načrta za namen predsedovanja EU, ki ga sprejme vlada.
(9) Ne glede na tretji odstavek tega člena se dovoljeno število zaposlenih v letu 2019 lahko poveča tudi v kadrovskem načrtu neposrednega ali posrednega uporabnika proračuna, če gre za zaposlitev oseb, ki opravljajo delo pri zunanjem izvajalcu dejavnosti, ki je prevzel dejavnost oziroma storitev, ki je trajne narave, od neposrednega oziroma posrednega uporabnika proračuna in je pogodba o prevzemu dejavnosti še veljavna.«.
Dosedanji osmi in deveti odstavek postaneta deseti in enajsti odstavek.
Za 60. členom se dodajo novi 60.a, 60.b, 60.c in 60.č člen, ki se glasijo:
(nadomestilo plače funkcionarjem in javnim uslužbencem za čas odsotnosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom)
(1) V letu 2019 pripada funkcionarjem za čas odsotnosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom, nadomestilo, ki bremeni delodajalca, v višini 80 odstotkov osnove. Osnova za izračun nadomestila je plača v preteklem mesecu za polni delovni čas.
(2) Nadomestilo plače v višini iz prejšnjega odstavka pripada v letu 2019 tudi javnim uslužbencem, za katere je višina nadomestila plače za čas odsotnosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom, s kolektivno pogodbo ali s splošnim aktom, veljavnim na dan začetka uporabe tega zakona, določena drugače ali višina nadomestila ni določena.
(izplačevanje jubilejnih nagrad)
Zaposlenemu v javnem sektorju pripada v letu 2019 jubilejna nagrada le, če je za posamezni jubilej še ni prejel v javnem sektorju.
(redna delovna uspešnost)
Ne glede na 22. in 22.a člen Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 108/09 – uradno prečiščeno besedilo, 13/10, 59/10, 85/10, 107/10, 35/11 – ORZSPJS49a, 27/12 – odl. US, 40/12 – ZUJF, 46/13, 25/14 – ZFU, 50/14, 95/14 – ZUPPJS15, 82/15, 23/17 – ZDOdv in 67/17; v nadaljnjem besedilu: ZSPJS) javnim uslužbencem in funkcionarjem do 31. decembra 2019 ne pripada del plače za redno delovno uspešnost.
(delovna uspešnost iz naslova povečanega obsega dela)
(1) Ne glede na prvi odstavek 4. člena Uredbe o delovni uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela za javne uslužbence (Uradni list RS, št. 53/08 in 89/08) in splošne akte, ki urejajo plačilo delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela za javne uslužbence v drugih državnih organih, lahko do 31. decembra 2019 višina dela plače javnega uslužbenca za plačilo delovne uspešnosti pri opravljanju rednih delovnih nalog uporabnika proračuna ali projekta, načrtovanega v okviru sprejetega finančnega načrta uporabnika proračuna, znaša največ 20 odstotkov njegove osnovne plače. Če se javnemu uslužbencu izplačuje del plače za plačilo delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela tudi iz naslova in sredstev posebnega projekta, lahko del plače znaša skupno (iz obeh naslovov) največ 30 odstotkov njegove osnovne plače.
(2) Javnim uslužbencem, za katere velja Uredba o plačah direktorjev v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 68/17, 4/18 in 30/18), se del plače za delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela do 31. decembra 2019 izplačuje v skladu z drugim odstavkom 4. člena uredbe iz prejšnjega odstavka.
(3) Za izplačilo delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela pri opravljanju rednih delovnih nalog lahko do 31. decembra 2019 uporabniki proračuna porabijo največ 40 odstotkov sredstev iz prihrankov, določenih v 22.d členu ZSPJS.
(4) Ne glede na prejšnji odstavek lahko uporabniki v primerih, ko so bili sklenjeni še vedno veljavni sporazumi ali dogovori med delodajalcem in reprezentativnim sindikatom za dejavnost ali poklic v javnem sektorju, ki vsebujejo dogovor o delovni uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela, porabijo prihranke v odstotku, ki je veljal ob podpisu tega sporazuma oziroma dogovora.«.
V naslovu 65. člena se besedilo »v letu 2018« črta.
Za prvim odstavkom se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»(2) V letu 2019 se pokojnine in drugi prejemki, priznani na podlagi pravic iz prvega odstavka 3. člena, prejemki iz 389., četrtega odstavka 392., 404. in 405. člena ZPIZ-2, razen letnega dodatka in dodatka za pomoč in postrežbo, poleg redne uskladitve v skladu s 105., 106. in 107. členom ZPIZ-2, izredno uskladijo v višini 1 odstotka, če bo gospodarska rast za leto 2018 presegla 3 odstotke bruto domačega proizvoda, oziroma v višini 1,5 odstotka, če bo gospodarska rast presegla 4 odstotke, oziroma 2 odstotka, če bo gospodarska rast presegla 5 odstotkov bruto domačega proizvoda. Gospodarsko rast ugotovi Statistični urad Republike Slovenije. Sklep o višini gospodarske rasti v letu 2018 Vlada Republike Slovenije objavi v Uradnem listu Republike Slovenije do 30. septembra 2019.«.
Dosedanji drugi odstavek postane tretji odstavek.
Za 66. členom se doda novi 66.a člen, ki se glasi:
(usklajevanje dodatka za pomoč in postrežbo in invalidnin v letu 2019)
Ne glede na drugi odstavek 107. člena, prvi odstavek 402. člena in četrti odstavek 403. člena ZPIZ-2 se dodatek za pomoč in postrežbo in zneski invalidnin za telesno okvaro v letu 2019 uskladijo na način in v roku, kot je v 105. in 106. členu ZPIZ-2 določeno za uskladitev pokojnin.«.
Za 69. členom se doda nov 69.a člen, ki se glasi:
(letni dodatek za leto 2019)
(1) Ne glede na prvi do tretji odstavek 95. člena ZPIZ-2 se letni dodatek v letu 2019 izplača uživalcem pokojnin in uživalcem nadomestil iz invalidskega zavarovanja v naslednjih zneskih:
1. uživalcem pokojnin, ki prejemajo pokojnino v znesku do 470,00 eurov, se letni dodatek izplača v višini 437,00 eurov;
2. uživalcem pokojnin, ki prejemajo pokojnino v znesku od 470,01 eura do 570,00 eurov, se letni dodatek izplača v višini 297,00 eurov;
3. uživalcem pokojnin, ki prejemajo pokojnino v znesku od 570,01 eura do 670,00 eurov, se letni dodatek izplača v višini 237,00 eurov;
4. uživalcem pokojnin, ki prejemajo pokojnino v znesku od 670,01 eura do 810,00 eurov, se letni dodatek izplača v višini 187,00 eurov;
5. uživalcem pokojnin, ki prejemajo pokojnino v znesku, višjem od 810,00 eura, se letni dodatek izplača v višini 127,00 eurov;
6. uživalcem nadomestil iz drugega in tretjega odstavka 95. člena ZPIZ-2, ki prejemajo nadomestilo v znesku do 670,00 eurov, se letni dodatek izplača v višini 237,00 eurov;
7. uživalcem nadomestil iz drugega in tretjega odstavka 95. člena ZPIZ-2, ki prejemajo nadomestilo v znesku od 670,01 eura do 810,00 eurov, se letni dodatek izplača v višini 187,00 eurov;
8. uživalcem nadomestil iz drugega in tretjega odstavka 95. člena ZPIZ-2, ki prejemajo nadomestilo v znesku, višjem od 810,00 eurov, se letni dodatek izplača v višini 127,00 eurov.
(2) V znesku pokojnine iz 1., 2., 3., 4. in 5. točke prejšnjega odstavka se upoštevajo tudi znesek dela vdovske pokojnine oziroma družinske pokojnine po drugem roditelju, dodatki in razlike pokojnin k pokojnini po drugih predpisih ter znesek pokojnine, prejete od tujega nosilca pokojninskega oziroma invalidskega zavarovanja.
(3) Pri določitvi višine letnega dodatka iz prvega odstavka tega člena se upošteva višina pokojnine oziroma nadomestila, ki ga uživalec prejme v mesecu izplačila letnega dodatka. Znesek pokojnine, prejete od tujega nosilca pokojninskega oziroma invalidskega zavarovanja, ki se po prejšnjem odstavku šteje v znesek pokojnine, se upošteva v višini izplačane pokojnine v mesecu januarju 2019, preračunane v eure po tečaju Banke Slovenije na dan izplačila rednih pokojnin za mesec januar 2019.
(4) Ne glede na prvi odstavek 98. člena ZPIZ-2 se letni dodatek izplača skupaj z izplačilom redne pokojnine oziroma nadomestila za mesec julij tekočega leta.
(5) Uživalcem pokojnine, ki imajo na dan 1. januarja 2019 prebivališče v:
– drugi državi,
– Republiki Sloveniji in se jim pokojnina po določbah mednarodnih pogodb izplačuje v sorazmernem delu,
– Republiki Sloveniji in po podatkih Finančne uprave Republike Slovenije prejemajo poleg pokojnine še pokojnino od tujega nosilca pokojninskega oziroma invalidskega zavarovanja,
ZPIZ za pridobitev podatkov o znesku tuje pokojnine iz drugega odstavka tega člena po uradni dolžnosti posreduje obvestilo o upoštevanju tuje pokojnine pri izplačilu letnega dodatka, skupaj z obrazcem, ki se šteje kot dokazilo o višini pokojnine, prejete od tujega nosilca pokojninskega oziroma invalidskega zavarovanja.
(6) Znesek pokojnine, izplačane od tujega nosilca pokojninskega oziroma invalidskega zavarovanja v mesecu januarju 2019, so uživalci pokojnine dolžni vpisati na prejetem obrazcu in izpolnjenega posredovati ZPIZ.
(7) Ne glede na četrti odstavek tega člena se uživalcu pokojnine iz petega odstavka tega člena, ki dokazilo o višini pokojnine, prejete od tujega nosilca pokojninskega oziroma invalidskega zavarovanja, predloži do 30. aprila 2019, letni dodatek izplača do 30. septembra 2019, če pa ga predloži do 30. septembra 2019, se mu letni dodatek izplača do konca leta 2019. Uživalcu pokojnine iz petega odstavka tega člena, ki do 30. septembra 2019 ne predloži dokazila o višini zneska tuje pokojnine, izplačane v januarju 2019, se letni dodatek izplača v višini 127,00 evrov.«.
PREHODNI IN KONČNA DOLOČBA
(prihodki po ZDoh-2 v letu 2018)
Prihodki po dokončnih odločbah iz prvega odstavka 142. člena ZDoh-2 leta 2018, ki do začetka uporabe 28. člena ZNOrg niso bili porabljeni za namen, določen v navedenem zakonu, so namenski prihodki proračuna za financiranje proračunskega sklada iz nove 9. točke 42. člena zakona.
(prvi letni načrt upravljanja)
Prvi letni načrt upravljanja se po postopku iz drugega odstavka novega 46.a člena zakona sprejme najkasneje v roku treh mesecev po uveljavitvi tega zakona. Ministrstva, na delovna področja katerih sodijo kapitalske naložbe Republike Slovenije, za upravljanje katerih je pristojna vlada, in družbe s kapitalsko naložbo Republike Slovenije, za upravljanje katere je pristojna vlada, na zahtevo ministrstva le-temu najpozneje v roku enega meseca po uveljavitvi tega zakona posredujejo vse podatke in izhodišča, potrebna za pripravo letnega načrta upravljanja.
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 411-02/18-3/23
Ljubljana, dne 13. decembra 2018
EPA 278-VIII
mag. Dejan Židan l.r.
