Uradni list

Številka 85
Uradni list RS, št. 85/2018 z dne 29. 12. 2018
Uradni list

Uradni list RS, št. 85/2018 z dne 29. 12. 2018

Kazalo

4196. Tehnični pravilnik o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Gornji Grad, Občini Ljubno, Občini Luče, Občini Nazarje in Občini Solčava, stran 13468.

  
Na podlagi Odloka o načinu izvajanja gospodarskih javnih služb zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov v Občini Luče (Objava v Uradnem listu RS, št. 106/09, dne 22. 12. 2009), 6. in 8. člen Odloka o načinu izvajanja gospodarske javne službe zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov v Občini Nazarje (Objava v Uradnem glasilu Zgornjesavinjskih občin, št. 9/09 dne 4. 6. 2009) in v Občini Ljubno (Objava v Uradnem listu RS, št. 82/09 dne 19. 10. 2009), Odloka o načinu izvajanja gospodarske javne službe zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov ter odlaganja ostankov predelave in odstranjevanja komunalnih odpadkov v občini Solčava (objava v Uradnem glasilu Zgornjesavinjskih občin, št. 14/09, dne 17. 9. 2009) in Občini Gornji Grad (Objava v Uradnem glasilu Zgornjesavinjskih občin, št. 8/09, dne 28. 5. 2009) ter določil Uredbe o obvezni občinski gospodarski javni službi zbiranja komunalnih odpadkov (Uradni list RS, št. 33/17) in določili Uredbe o odpadkih (Uradni list RS, št. 37/15 in 69/15), je Občinski svet Občine Gornji Grad na 27. redni seji, dne 12. 7. 2018, Občine Luče na 21. redni seji, dne 18. 7. 2018, Občine Nazarje na 30. redni seji, dne 11. 10. 2018, Občine Ljubno na 23. redni seji, dne 12. 7. 2018, Občine Solčava, na 25.redni seji, dne 18. 7. 2018 sprejel
T E H N I Č N I   P R A V I L N I K 
o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Gornji Grad, Občini Ljubno, Občini Luče, Občini Nazarje in Občini Solčava 
1. SPLOŠNE DOLOČBE 
1. člen 
(uvodna določba) 
Tehnični pravilnik o ravnanju s komunalnimi odpadki (v nadaljevanju: tehnični pravilnik) v Občini Gornji Grad, Občini Nazarje, Občini Ljubno, Občini Luče in Občini Solčava (v nadaljevanju: Občin)določa minimalen obseg ravnanja s komunalnimi odpadki ter predpisuje opremo za učinkovito in celovito izvajanje gospodarske javne službe zbiranja komunalnih odpadkov skladno z veljavno zakonodajo in koncesijsko pogodbo.
Določbe tehničnega pravilnika se nanašajo na izvajanje obvezne gospodarske javne službe zbiranja komunalnih odpadkov (v nadaljevanju: javna služba).
2. VSEBINA PRAVILNIKA 
2. člen 
(vsebina pravilnika) 
V pravilniku so:
1. Splošne določbe
2. Vsebina pravilnika
3. Opredelitev izrazov
4. Območje izvajanja javne službe ravnanja z odpadki
5. Opredelitev tehnologije ravnanja z odpadki
6. Tehnologija, pogoji in načini zbiranja odpadkov
7. Frekvenca zbiranja odpadkov
8. Tipizacija predpisanih zabojnikov za odpadke in merila za določanje izhodiščne prostornine zabojnikov za zbiranje odpadkov
9. Minimalni standardi za določitev prevzemnih mest in zbiralnic ločenih frakcij vključno s skupnimi prevzemnimi mesti
10. Podrobnejši pogoji prepuščanja komunalnih odpadkov v zbirnem centru
11. Vsebina registra prevzemnih mest, zbiralnic in zbirnih centrov
12. Drugi pogoji glede minimalnih oskrbovalnih standardov, ki so potrebni za ravnanje z odpadki skladno s predpisi in nemoteno opravljanje javne službe
13. Javne prireditve in čistilne akcije
14. Letni program ravnanja s komunalnimi odpadki
15. Obračun storitve ravnanja z odpadki
16. Nadzor na terenu
17. Prehodne in končne določbe
3. OPREDELITEV IZRAZOV 
3. člen 
(izrazi) 
(1) Izrazi uporabljeni v tehničnem pravilniku, imajo naslednji pomen:
– biološki odpadki (v nadaljevanju BIO) so biorazgradljivi odpadki z vrtov in parkov, živilski in kuhinjski odpadki iz gospodinjstev, restavracij, gostinske dejavnosti in trgovin na drobno ter primerljivi odpadki iz obratov za predelavo hrane iz predpisa, ki ureja odpadke;
– evidenčni list je listina, s katero imetnik odpadkov in oseba, ki odpadke prevzema, potrdita oddajo in prevzem pošiljke odpadkov;
– gospodinjstvo je skupnost prebivalcev, ki skupaj stanujejo oziroma prebivalec, ki živi sam;
– drugi uporabnik je vsak uporabnik (pravne osebe, javni zavodi, šole, vrtci in ostali, ki se ukvarjajo z dejavnostjo), razen gospodinjstva na območju individualnih gospodinjstev in večstanovanjskih objektov;
– hišni kompostnik je zabojnik za hišno kompostiranje iz predpisa, ki ureja ravnanje z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadkom;
– hišno kompostiranje je kompostiranje biološko razgradljivih odpadkov, ki nastanejo v posameznem gospodinjstvu kot gospodinjski odpadki ali zeleni vrtni odpad, ki nastane na vrtu, ki pripada posameznemu gospodinjstvu. Povzročitelj lahko kompostira v hišnem kompostniku kuhinjske odpadke, če ima za tako kompostiranje na razpolago vrt, katerega velikost zagotavlja postavitev kompostnika, kompostnik pa je zastrt ali tako izdelan, da se odpadkov, ki se v njem kompostirajo, neposredno iz stanovanjskih stavb ali javnih poti ne vidi;
– imetnik odpadkov je povzročitelj odpadkov ali pravna ali fizična oseba, ki ima odpadke v posesti;
– izrabljene gume so izrabljene gume v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z izrabljenimi gumami;
– izvajalec obvezne občinske gospodarske javne službe zbiranja komunalnih odpadkov (v nadaljevanju: izvajalec javne službe) je zbiralec iz predpisa, ki ureja odpadke, ki je z aktom občine določen za izvajalca obvezne občinske gospodarske javne službe zbiranja komunalnih odpadkov;
– izvirni povzročitelj komunalnih odpadkov (v nadaljevanju: izvirni povzročitelj) je oseba, katere delovanje ali dejavnost povzroča nastajanje komunalnih odpadkov;
– javna prireditev je javna prireditev v skladu z zakonom, ki ureja javna zbiranja;
– komunalni odpadki so odpadki iz gospodinjstev in njemu podobni odpadki iz trgovine, proizvodnih, poslovnih, storitvenih in drugih dejavnosti ter javnega sektorja in so v skladu z zakonom, ki ureja varstvo okolja;
– kontejner, keson, abbrol je zaprt ali odprt zabojnik za odpadke velikosti od 5 m3 do 30 m3 za zbiranje in prevoz različnih vrst odpadkov;
– kosovni odpadki so komunalni odpadki s številko odpadka 20 03 07, vključno s pohištvom in vzmetnicami, ki zaradi svoje velikosti ali teže niso primerni za prepuščanje v zabojnikih ali vrečah za druge komunalne odpadke;
– ločene frakcije komunalnih odpadkov (v nadaljevanju: ločene frakcije) so nenevarni in nevarni komunalni odpadki, ki se v skladu s to uredbo zbirajo ločeno od mešanih komunalnih odpadkov;
– ločeno zbiranje komunalnih odpadkov je zbiranje, pri katerem so tokovi odpadkov ločeni glede na vrsto in naravo oziroma sestavo odpadkov, tako, da se olajša posamezna obdelava odpadkov, iz predpisa, ki ureja odpadke;
– mešani komunalni odpadki (v nadaljevanju: MKO) so komunalni odpadki s številko odpadka 20 03 01, razen ločenih frakcij, odpadkov iz tržnic in odpadkov iz čiščenja cest, blata iz greznic in odpadkov iz čiščenja kanalizacije;
– nenevarni komunalni odpadki so komunalni odpadki, ki so nenevarni odpadki v skladu s predpisom, ki ureja odpadke;
– nevarni komunalni odpadki so komunalni odpadki, ki so nevarni odpadki v skladu s predpisom, ki ureja odpadke in kažejo eno ali več nevarnih lastnosti iz priloge Uredbe 1357/2014/EU;
– imetnik odpadkov je povzročitelj odpadkov ali pravna ali fizična oseba, ki ima odpadke v posesti;
– obdelava so postopki predelave ali odstranjevanja, vključno s pripravo za predelavo ali odstranjevanje;
– oddaja je postopek oddaje odpadka v nadaljnje ravnanje z evidenčnim listom v skladu s predpisom, ki ureja odpadke;
– odpadna embalaža je odpadna embalaža iz predpisa, ki ureja ravnanje z embalažo in odpadno embalažo;
– odpadna električna in elektronska oprema iz gospodinjstev (v nadaljevanju: OEEO) je OEEO iz gospodinjstev iz predpisa, ki ureja OEEO;
– ponovna uporaba je postopek, pri katerem se proizvodi ali sestavni deli, ki niso odpadek, ponovno uporabijo za enak namen, za katerega so bili prvotno izdelani;
– premična zbiralnica je tovorno vozilo ali začasno urejen in pokrit prostor, opremljen za prepuščanje ločenih frakcij, ki so nevarni komunalni odpadki;
– prepuščanje je postopek oddaje odpadkov v nadaljnje ravnanje brez evidenčnega lista izvajalcu javne službe zbiranja in odvoza komunalnih odpadkov in je urejen s predpisom, ki ureja odpadke;
– prevzemno mesto je mesto, na katerem izvajalec javne službe prevzame komunalne odpadke, ki mu jih uporabniki prepustijo po sistemu od vrat do vrat;
– ravnanje z odpadki je zbiranje, prevoz, predelava, obdelava in odstranjevanje odpadkov, vključno z nadzorom nad takimi postopki in dejavnostmi po prenehanju obratovanja naprav za odstranjevanje odpadkov;
– samonakladalec je specialno vozilo za kontejnerski odvoz odpadkov za praznjenje od 5 m3 do 20 m3 kontejnerjev;
– seznam odpadkov je seznam odpadkov iz priloge Odločbe Komisije z dne 3. maja 2000 o nadomestitvi Odločbe 94/3/ES o oblikovanju seznama odpadkov skladno s členom 1(a) Direktive Sveta 75/442/EGS o odpadkih in Odločbe Sveta 94/904/ES o nevarnih odpadkih (UL L št. 226 z dne 6. 9. 2000 str. 3), zadnjič spremenjeno s Sklepom Komisije z dne 18. 12. 2014 o spremembi Odločbe Komisije 2000/532/ES o seznamu odpadkov v skladu z Direktivo 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L št. 370 z dne 30. 12. 2014 str. 44);
– sistem od vrat do vrat je sistem prepuščanja določenih komunalnih odpadkov, pri katerem je prevzemno mesto za prepuščanje teh odpadkov namenjeno določeno znanim uporabnikom;
– smetarsko vozilo je specializirano vozilo za zbiranje in prevoz odpadkov;
– številka odpadka je številka odpadka iz seznama odpadkov;
– uporabnik storitev javne službe zbiranja (v nadaljevanju: uporabnik) je izvirni povzročitelj in skladno s tem tehničnim pravilnikom izpolnjuje pogoje za vključitev v sistem obveznega ravnanja s komunalnimi odpadki;
– zbiranje je prevzemanje odpadkov, vključno z njihovim predhodnim sortiranjem in predhodnim skladiščenjem za namene prevoza do naprave za obdelavo odpadkov;
– zbiralnica oziroma zbirno mesto je prostor, na katerem so nameščeni zabojniki za prepuščanje določenih ločenih frakcij;
– zbirni center je zbirni center v skladu s predpisom, ki ureja odpadke, namenjen za prevzemanje, prehodno sortiranje in prehodno skladiščenje komunalnih odpadkov za namen prevoza do naprave za obdelavo odpadkov;
– zabojnik za odpadke je tipizirana posoda za komunalne odpadke;
– vrečke so tipizirane vrečke za komunalne odpadke označene z logotipom izvajalca javne službe, črne vreče za mešane komunalne odpadke in rumene vreče za mešano embalažo (plastična, kovinska embalaža in tetrapaki – sestavljena embalaža);
– zeleni vrtni odpad so biološko razgradljivi odpadki z vrtov in parkov.
(2) Drugi pojmi, uporabljeni v tem tehničnem pravilniku, imajo enak pomen, kot je določeno v odloku, zakonih in v podzakonskih predpisih, iz področja ravnanja z odpadki.
4. člen 
(zbiranje komunalnih odpadkov) 
(1) Dejavnost javne službe zbiranja je zbiranje komunalnih odpadkov in njihovo oddajanje v nadaljnje ravnanje z njimi v skladu s hierarhijo ravnanja z odpadki in predpisi, ki urejajo odpadke.
(2) V okviru javne službe zbiranja se zagotavlja zbiranje:
1. ločenih frakcij iz podskupin 15 01 in 20 01 s seznama odpadkov,
2. kosovnih odpadkov (številka odpadka 20 03 07),
3. odpadkov z vrtov, parkov in pokopališč (številka odpadka iz podskupine 20 02),
4. odpadkov s tržnic (številka odpadka 20 03 02),
5. odpadkov iz čiščenja cest (številka odpadka 20 03 03),
6. mešanih komunalnih odpadkov (v nadaljevanju: MKO, številka odpadka 20 03 01),
7. bioloških odpadkov (v nadaljevanju: BIO) in
8. izrabljenih gum v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z izrabljenimi gumami (številka odpadka 16 01 03).
(3) Izvajalec javne službe v okviru dejavnosti zagotavlja:
– zbiranje komunalnih odpadkov po sistemu od vrat do vrat,
– zbiranje kosovnih odpadkov na poziv uporabnika,
– zbiranje komunalnih odpadkov v zbiralnicah in premičnih zbiralnicah,
– zbiranje odpadkov v zbirnem centru,
– predhodno razvrščanje in predhodno skladiščenje zbranih odpadkov v zbirnem centru,
– izvajanje sortirne analize mešanih komunalnih odpadkov,
– oddajanje zbranih odpadkov v nadaljnje ravnanje,
– ozaveščanje in obveščanje uporabnikov.
4. OBMOČJE IZVAJANJA JAVNE SLUŽBE RAVNANJA Z ODPADKI 
5. člen 
(območje izvajanja javne službe ravnanja z odpadki) 
Izvajanje dejavnosti iz prvega odstavka četrtega člena tega pravilnika mora biti zagotovljeno za celotno območje Občin.
5. OPREDELITEV TEHNOLOGIJE RAVNANJA Z ODPADKI 
6. člen 
(tehnologija ravnanja z odpadki) 
(1) Ravnanje s posameznimi vrstami odpadkov poteka na način in po predpisih, ki veljajo za posamezne skupine odpadkov.
(2) V posamezni občini se odpadki zbirajo ločeno na več načinov, odvisno od vrste in lastnosti odpadkov ter značilnosti naselij.
(3) Izvirni povzročitelji odpadkov obvezno ločujejo odpadke na izvoru, izvajalec javne službe pa jih prevzema na način oziroma s tehnologijo, ki velja za območje oziroma naselje, v katerem nastajajo odpadki.
(4) Odvoz odpadkov izvajalec javne službe opravlja na različne načine in optimizira prevoze glede na značilnosti naselij in tehnologije zbiranja.
6. TEHNOLOGIJA, POGOJI IN NAČIN ZBIRANJA ODPADKOV 
7. člen 
(zbiranje po sistemu od vrat do vrat) 
(1) Izvajalec javne službe po sistemu od vrat do vrat zbira:
1. mešane komunalne odpadke
2. biološke odpadke
3. odpadno embalažo iz plastike, kovin in sestavljenih materialov.
(2) Zabojniki ali vreče za zbiranje odpadkov po sistemu od vrat do vrat morajo biti označeni tako, da uporabnik javne službe zbiranja nedvoumno ve, kateri odpadki spadajo v posamezni zabojnik ali vrečo.
(3) Izvajalec javne službe mora vse prevzete odpadke iz prvega člena stehtati pred predhodnim skladiščenjem v zbirnem centru ali pred oddajo v nadaljnje ravnanje. Do oddaje v nadaljnje ravnanje mora z njimi ravnati tako, da je mogoča njihova obdelava s hierarhijo ravnanja z odpadki.
8. člen 
(tehnična oprema za izvajanje javne službe) 
Prevzemanje odpadkov in njihov prevoz se zagotavlja:
– s specialnimi vozili za praznjenje zabojnikov, volumnov od 80 do 1100 l, t. i. smetarska vozila in s smetarskimi vozili za pranje zabojnikov,
– s specialnimi vozili za nalaganje tipskih vrečk za zbiranje odpadkov, t. i. smetarska vozila,
– s specialnimi vozili za prevoz kontejnerjev, volumnov od 5 do 10 m3, t. i. kontejnerska vozila,
– s specialnimi vozili za prevoz kontejnerjev, volumnov od 10 do 35 m3, t. i. abroll vozila,
– s tovornjaki, ki so registrirani za prevoz nevarnih odpadkov,
– s kombi vozili.
9. člen 
(pogoji zbiranja odpadkov) 
Pogoji za zbiranje odpadkov, ki sta jih povzročitelj in izvajalec javne službe dolžna upoštevati, so:
– Prevzemno mesto za odpadke je ustrezno urejen prostor, ki ga določi izvajalec javne službe in je ob robu pločnika, magistralne, regionalne, lokalne ceste, krajevne ceste ali javne poti. Prevzemno mesto ni oddaljeno več kot pet (5) metrov od roba prometne/transportne poti.
– Izvirni povzročitelji so dolžni zabojnike in namenske tipizirane vreče, z zbirnega na prevzemno mesto postaviti pravočasno, to je najkasneje do 6. ure zjutraj na dan odvoza.
– Izvirni povzročitelji so dolžni vzdrževati zbirna in prevzemna mesta ter skrbeti za red in čistočo na teh mestih ter na dovoznih poteh do prevzemnih mest.
– Izvirni povzročitelji so dolžni po odložitvi ločeno zbranih odpadkov v zabojnike ali v namenske tipizirane vreče na prevzemnem mestu, poskrbeti, da so pokrovi zabojnikov zaprti, vreče pa zavezane s trakom.
– Uporabniki so dolžni tudi v zimskem času izvajalcu javne službe zagotoviti nemoten dostop do prevzemnih mest.
– Izvajalec javne službe je dolžan izprazniti zabojnike za odpadke oziroma odpeljati tipizirane vreče tako, da ne ovira prometa več, kot je nujno potrebno za opravljanje dejavnosti, da se ne onesnaži prevzemnega mesta in mesta praznjenja ter ne poškoduje zabojnikov kot tudi ne okolice, kjer se opravlja delo. V primeru da izvajalec javne službe onesnaži prevzemno mesto ali mesto praznjenja, ga je dolžan očistiti na lastne stroške.
– V primerih višje sile ali drugih izrednih okoliščin (dalj časa trajajoča vročina, zapora cest, sneg, poledica itd. …) lahko izvajalec javne službe uporabnike s predhodnim obvestilom, ki ga objavi na krajevno običajen način pozove, da zabojnike in/ali tipizirane vreče postavijo na začasno prevzemno mesto.
– Uporabniki so dolžni z zabojniki ravnati kot dober gospodar ter skrbeti za njihovo čistočo.
– Za izvirne povzročitelje, do katerih dostop s smetarskim vozilom ni mogoč, se za enega ali več izvirnih povzročiteljev določi lokacijo skupnega prevzemnega mesta. Lokacijo določi izvajalec javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov skupaj z izvirnimi povzročitelji. V primeru, ko je lokacija sporna, jo določi občinski organ pristojen za ravnanje s komunalnimi odpadki po pridobitvi mnenja izvajalca javne službe.
– Izvajalec javne službe prazni samo zabojnike za določeni oziroma naročeni volumen odpadkov ali tipiziranih vreč z logotipom izvajalca javne službe.
– MKO, BIO, ločenih frakcij postavljenih ob zabojnikih izvajalec javne službe ni dolžan prevzeti. V primeru trenutno povečanih potreb morajo izvirni povzročitelji naročiti dodatni zabojnik oziroma tipizirane vreče.
– Odlaganje MKO, BIO, ločenih frakcij v nenamenske zabojnike ali ob njih ni dovoljeno.
– Odpadke je imetnik dolžan zbirati v za to določenih zabojnikih za odpadke po navodilih, ki jih prejme od izvajalca javne službe.
– V primeru da izvajalec javne službe ugotovi ob prevzemanju odpadkov, da povzročitelj ne ločuje odpadkov ali ravna v nasprotju z navodili za ravnanje z odpadki, ga je izvajalec javne službe dolžan na primeren način pisno opozoriti (npr. opozorilo na zabojnik).
10. člen 
(uporabniki storitev javne službe) 
(1) Vsak povzročitelj komunalnih odpadkov, ki ima status uporabnika stavbe (lastnik, najemnik, podnajemnik, upravnik) se mora obvezno vključiti v sistem ravnanja s komunalnimi odpadki in se mu pred vključitvijo določi:
– natančna lokacija prevzemnega mesta (pri določitvi le-tega je izvajalec javne službe dolžan upoštevati pogoje dostopa s specialnimi vozili ter prometne in lastninske razmere lokacije),
– velikost, število in tip potrebnih zabojnikov za odpadke in pogoje glede dostopa pooblaščenih delavcev izvajalca javne službe,
– pogoje glede vzdrževanja zabojnikov za odpadke,
– pogoje glede ločevanja odpadkov na izvoru,
– terminski plan pobiranja posameznih vrst odpadkov.
(2) Uporabnik stavbe je dolžan pričeti z oddajanjem ali prepuščanjem odpadkov takoj po pričetku uporabe stanovanjskega ali poslovnega objekta.
(3) Uporabnik stavbe je dolžan obvestiti izvajalca javne službe o pričetku uporabe objekta v roku petnajst (15) dni od dneva uporabe dalje.
(4) V primeru, če se povzročitelj ne prijavi v sistem ravnanja z odpadki oziroma ne sporoči zahtevanih podatkov je izvajalec javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov upravičen do podatkov iz javnih evidenc na podlagi katerih povzročitelja vključi v sistem ravnanja z odpadki in obračuna storitev, skladno z odlokom in veljavno zakonodajo.
(5) Prepovedana je opustitev storitev javne službe in kopičenje odpadkov ter njihovo sežiganje ali odlaganje v objektih ali na zemljiščih, ki niso namenjeni za odstranjevanje odpadkov. Povzročitelj, ki odpadke kopiči, jih sežiga ali jih namerava sežgati ali jih odloži izven namenskih zabojnikov, ki so namenjeni odlaganju odpadkov, je dolžan na svoje stroške zagotoviti predelavo in odstranitev teh odpadkov skladno s predpisi o ravnanju z odpadki.
(6) Nenaseljeni objekt je tisti objekt, v katerem ni stalno ali začasno prijavljena niti naseljena nobena oseba. Za nenaseljeni objekt se šteje tudi počitniški objekt, ki je v občasni uporabi (kot npr. počitniška hiša, vikend).
(7) Nenaseljen objekt namenjen občasni uporabi oziroma nenaseljeni objekt kateri se začasno ne uporablja (izostanek uporabe do enega leta), mora biti vključen v sistem ravnanja s komunalnimi odpadki, in prejme 18 tipiziranih vrečk na leto, ki ji zavezanec prevzame pri izvajalcu javne službe. Lastnik nenaseljenega objekta se lahko v kolikor pogoji dopuščajo z izvajalcem javne službe, dogovori, da namesto vreč, najame ustrezen zabojnik.
(8) Nenaseljeni objekt ali stanovanjski, poslovni in drug prostor namenjen začasnemu oziroma občasnemu bivanju ali izvajanju dejavnosti, za katerega je lastnik podal pisno izjavo o neuporabi daljši od enega leta, ni obveznosti vključitve v sistem ravnanja s komunalnimi odpadki.
(9) Opuščen objekt, je dotrajan objekt v katerem ni mogoče bivati in ni priključen na javno infrastrukturo.
(10) Za opuščen objekt ni obveznosti vključitve v sistem ravnanja s komunalnimi odpadki.
11. člen 
(način zbiranja odpadkov) 
Glede na vrste odpadkov in pogojev poteka zbiranje odpadov po naslednjih tehnologijah:
Zbiranje po sistemu od vrat do vrat
Izvajalec javne službe po sistemu od vrat do vrat zbira:
– mešane komunalne odpadke (MKO),
– biološke odpadke (BIO) in
– odpadno embalažo iz plastike, kovin in sestavljenih materialov.
1. Zbiranje MKO
Zbiranje MKO na območju individualnih gospodinjstev, večstanovanjskih objektov in drugih uporabnikov, po sistemu od vrat do vrat.
Izvajalec javne službe vsako prevzemno mesto opremi z zabojnikom za te odpadke, katerega prostornina ne sme biti manjša od 80 litrov.
Letno izvajalec javne službe skupaj s pooblaščencem izvede sortirno analizo, da se ugotovi sestava odpadkov, in sicer glede na Prilogo 4 Uredbe o obvezni gospodarski javni službi zbiranja komunalnih odpadkov (Uradni list RS, št. 33/17).
Izvajalec javne službe, ki to službo opravlja za več občin, izvede sortirno analizo za vsako občino posebej.
Izvajalec javne službe mora zbrane odpadke oddati v nadaljnje ravnanje tako, da je za MKO zagotovljena obdelava v okviru javne službe obdelave mešanih komunalnih odpadkov.
2. Zbiranje BIO
Izvajalec javne službe zbira BIO po sistemu od vrat do vrat od izvirnih povzročiteljev teh odpadkov v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom.
Vsi povzročitelji v večstanovanjskih stavbah s štirimi (4) in več gospodinjstvi morajo BIO zbirati ločeno in jih ločeno prepuščati v vodotesnem zabojniku rjave barve, katerega prostornina ne sme biti manjša od 80 litrov in ga zagotovi izvajalec javne službe.
a) Hišno kompostiranje BIO
Izvajalec javne službe spodbuja izvirne povzročitelje odpadkov, da lastne BIO kompostirajo v hišnem kompostniku.
Izvirni povzročitelji, ki se odločijo za lastno kompostiranje BIO, morajo upoštevati minimalne zahteve za pravilno hišno kompostiranje, ki so navedeni v »Prilogi 1« Uredbe o ravnanju z biološko razgradljivimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom.
Izvajalec javne službe podrobnejša navodila za hišno kompostiranje objavi v letni brošuri in na internetnih straneh izvajalca javne službe ter spletnih straneh občin.
3. Zbiranje v zbiralnicah ločenih frakcij
Zbiralnica mora biti postavljena tako, da zabojniki stojijo na utrjeni ali tlakovani površini.
Zbiralnica je prostor, kjer so nameščeni namenski zabojniki za odpadno embalažo iz stekla, za papir in kartonsko embalažo in mešano embalažo, razen pri individualni gradnji, kjer so zabojniki za mešano embalažo pri povzročiteljih odpadkov.
Namenski zabojniki v zbiralnicah so:
– Zabojnik z zelenim pokrovom za zbiranje drobne odpadne embalaže iz stekla. V zabojniku za drobno odpadno embalažo iz stekla se zbirajo vse vrste praznih steklenic in kozarcev.
– Zabojnik z rdečim pokrovom za zbiranje papirja in kartonske embalaže. V zabojniku za papir in kartonsko embalažo se zbira časopis, revije, zvezki, knjige, prospekti, katalogi, pisarniški papir, papirnate nakupovalne vrečke, kartonska embalaža.
– Zabojnik z rumenim pokrovom v katerega se zbira mešana komunalna embalaža. V zabojniku za mešano embalažo se zbira plastična embalaža živil in pijač, čistil in pralnih sredstev, kovinska embalaža živil in pijač, tetrapaki, plastični lončki in vrečke.
Zabojniki morajo biti opremljeni z nalepkami z nazivom odpadka, podrobneje pa o tem izvajalec javne službe izvirne povzročitelje odpadkov obvešča v okviru obveščanja in izobraževanja.
4. Zbiranje kosovnih odpadkov
Izvajalec javne službe v vsakem naselju odvaža kosovne odpadke najmanj enkrat v koledarskem letu od uporabnika na njegov poziv.
Prevzemanje kosovnih odpadkov se izvaja na prevzemnem mestu povzročitelja na podlagi predhodnega naročila z »naročilnico«, ki jo izvajalec javne službe posreduje vsem gospodinjstvom, s katero naroči enkraten odvoz kosovnih odpadkov.
Na območju individualnih gospodinjstev se kosovni odpadki za prevzem pripravijo na dogovorjenem prevzemnem mestu. Na območju večstanovanjskih objektov se kosovni odpadki zbirajo v kontejnerjih, ki jih dostavi izvajalec javne službe v dogovoru z upravljavcem bloka.
Povzročitelj odpadkov mora s prevzemnega mesta odstraniti odpadke, ki niso kosovni odpadki in jih zato izvajalec javne službe v času odvoza ni bil dolžan odpeljati, in sicer najkasneje naslednji dan.
V kolikor uporabnik storitev več kot dvakrat v koledarskem letu naroči odvoz kosovnih odpadkov na poziv, mora za vsak naslednji odvoz plačati stroške po ceniku izvajalca javne službe.
Kosovne odpadke lahko uporabniki iz gospodinjstev v zbirnem centru brezplačno predajo ob predložitvi položnice in z osebnim dokumentom, s katerim dokažejo, da so vključeni v sistem ravnanja z odpadki. Uporabniki kosovne odpadke, ki jih sami pripeljejo v zbirni center, razvrstijo v centru v ustrezne zabojnike skladno z navodili usposobljene osebe v zbirnem centru.
5. Zbiranje/prevzemanje s premično zbiralnico
Izvajalec javne službe v premični zbiralnici zbira nevarne komunalne odpadke, nenevarne komunalne odpadke in zelo majhno OEEO v skladu s predpisi, ki ureja ravnanje z odpadno električno in elektronsko opremo.
Premična zbiralnica je namenjena vsem izvirnim povzročiteljem komunalnih odpadkov.
Izvajalec javne službe mora v naselju, ki ima 500 prebivalcev ali več, zagotoviti prevzemanje nevarnih odpadkov najmanj enkrat letno. Če je gostota poselitve v takem naselju hkrati večja od 500 prebivalcev na km2, pa najmanj dvakrat v koledarskem letu.
Izvajalec javne službe mora najmanj sedem dni pred ločenim zbiranjem odpadkov v premični zbiralnici na svoji spletni strani objaviti obvestilo o kraju in času prevzema odpadkov, izvirnim povzročiteljem iz gospodinjstev pa o tem poslati pisno obvestilo. Obvestilo mora vsebovati tudi vrste in opis odpadkov, ki jih uporabniki lahko prepustijo, in navodila za njihovo prepuščanje.
Prevzem odpadkov v premični zbiralnici mora na posameznem kraju trajati vsaj 60 minut, pri čemer se število krajev prevzemanja določi tako, da je prepuščanje odpadkov omogočeno vsem izvirnim povzročiteljem teh odpadkov na območju občine.
Premična zbiralnica mora biti opremljena z zabojniki ali vrečami za ločeno zbiranje komunalnih odpadkov. Zabojniki ali vreče pa morajo biti označene s številkami odpadkov.
Premična zbiralnica mora biti opremljena v skladu s predpisi, ki urejajo prevoz nevarnega blaga.
Premična zbiralnica mora biti urejena in vzdrževana tako, da:
– je onemogočen dostop nepooblaščenim osebam do vsebine zabojnikov in
– se zaradi prepuščanja odpadkov z njimi ne onesnažujeta premična zbiralnica in njena okolica ter ni čezmernega obremenjevanja s hrupom in neprijetnimi vonjavami.
Odpadke od uporabnikov prevzema oseba, ki je usposobljena po programu izobraževanja o nevarnih lastnostih odpadkov in ravnanju z nevarnimi odpadki iz predpisa, ki ureja odpadke.
Izvajalec mora vse prevzete odpadke stehtati pred predhodnim skladiščenjem v zbirnem centru ali pred oddajo teh odpadkov v nadaljnje ravnanje. Do oddaje v nadaljnje ravnanje mora z njimi ravnati tako, da je mogoča njihova obdelava v skladu s hierarhijo ravnanja z odpadki.
6. Prevzem komunalnih odpadkov v zbirnem centru je tehnologija zbiranja pri kateri povzročitelj z dokazilom o vključenosti v sistem ravnanja s komunalnimi odpadki sam pripelje ločeno zbrane odpadke in jih razvrsti v ustrezno označene zabojnike ali kontejnerje.
Zbirni center je namenjen za prepuščanje odpadkov vsem izvirnim povzročiteljem komunalnih odpadkov, ki so vključeni v organiziran odvoz odpadkov.
7. FREKVENCA ZBIRANJA ODPADKOV 
12. člen 
(pogostost odvoza – frekvenca zbiranja odpadkov) 
Frekvenca zbiranja odpadkov je potrjena s poslovnim načrtom lokalne gospodarske javne službe zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov in sicer do konca leta za prihodnje leto, ki so usklajeni z minimalnimi standardi iz Uredbe o obvezni občinski gospodarski javni službi zbiranja komunalnih odpadkov.
8. TIPIZACIJA PREDPISANIH ZABOJNIKOV ZA ODPADKE IN MERILA ZA DOLOČANJE IZHODIŠČNE PROSTORNINE OPREME ZA ZBIRANJE ODPADKOV 
13. člen 
(standardizacija predpisanih zabojnikov in vreč za odpadke) 
(1) Izvirni povzročitelji odpadkov so dolžni zbirati odpadke v tipiziranih zabojnikih, ki imajo certifikat, da so narejeni skladno z evropskimi normami o zabojnikih za odpadke.
(2) Standardne velikosti zabojnikov in tipskih vreč so:
1. Standardne velikosti zabojnikov za zbiranje MKO
MEŠANI KOMUNALNI ODPADKI – črn oziroma zelen zabojnik 
VELIKOST ZABOJNIKA 
V LITRIH
Individualno gospodinjstvo
80 l, 120 l, 240 l
Večstanovanjska zgradba
240 l, 700 l, 1100 l 
2. Standardne velikosti zabojnikov za zbiranje BIO
BIOLOŠKO RAZGRADLJIVI KUHINJSKI ODPADKI IN ZELENI VRTNI ODPAD – rjav zabojnik
VELIKOST ZABOJNIKA 
V LITRIH
Individualno gospodinjstvo
80 l, 120 l, 240 l
Večstanovanjska zgradba
120 l, 240 l, 700 l
3. Standardne velikosti zabojnikov za zbiranje ločenih frakcij
LOČENE FRAKCIJE 
VELIKOST ZABOJNIKA 
V LITRIH
Individualno gospodinjstvo
120 l, 240 l, 700 l
Večstanovanjska zgradba
240 l, 700 l, 1100 l 
Drugi uporabniki
240 l, 700 l, 1100 l
4. Standardne velikosti zabojnikov za zbiranje ločenih frakcij na zbiralnicah ločenih frakcij
LOČENE FRAKCIJE 
VELIKOST ZABOJNIKA 
V LITRIH
Odpadna embalaža iz stekla – zelen zabojnik z odprtino
240 l, 700 l
Papir in kartonska embalaža – zabojnik z rdečim pokrovom
240 l, 700 l
Mešana embalaža – zabojnik 
z rumenim pokrovom
240 l, 700 l
5. Tipizirane vreče z logotipom izvajalca javne službe
Tipizirane vreče so namenjene gospodinjstvom na težje dostopnih območjih, kjer ni možen strojni prevzem odpadkov.
TIPSKE NAMENSKE VREČE 
VELIKOST VREČE 
Tipska namenska vreča za mešane komunalne odpadke črne barve z logotipom izvajalca javne službe in napisom »MEŠANI KOMUNALNI ODPADKI«
60 l
Tipska namenska vreča za mešano embalažo rumene barve z logotipom izvajalca javne službe in napisom »MEŠANA EMBALAŽA«
60 l
14. člen 
(merila za določanje izhodiščnega volumna opreme za odpadke v individualnih gospodinjstvih) 
Pri določanju vrste, števila in volumna zabojnika/-ov, ki ga uporablja posamezni povzročitelj odpadkov, se upošteva predvidena količina, struktura in vrsta odpadkov, tehnologija in način zbiranja ter pogostost praznjenja, in sicer:
1. Merila za določanje izhodiščnega volumna opreme za odpadke v individualnih gospodinjstvih
MERILA ZA DOLOČANJE MINIMALNEGA IZHODIŠČNEGA VOLUMNA ZABOJNIKA
ŠT. OSEB
MEŠANI KOMUNALNI ODPADKI 
Gospodinjstvo z 1–2 osebama ima 
za MKO tolikšno velikost zabojnika, 
da lahko vanjo odloži vse nastale MKO med enim in drugim praznjenjem. Izhodiščni zabojnik je 80 litrov.
1–2 osebi
Gospodinjstvo s 3 in več osebami ima 
za MKO tolikšno velikost zabojnika, 
da lahko vanjo odloži vse nastale MKO med enim in drugim praznjenjem. Izhodiščni zabojnik je 120 litrov.
3 in več oseb
Gospodinjstvo z več osebami se lahko dogovori z izvajalcem oziroma koncesionarjem, da ima večjo velikost zabojnika, namesto 120 litrov lahko ima gospodinjstvo tudi zabojnik volumna 
240 litrov.
po dogovoru
MERILA ZA DOLOČANJE MINIMALNEGA IZHODIŠČNEGA VOLUMNA ZA VREČE
MEŠANI KOMUNALNI ODPADKI 
ŠTEVILO 
VREČ / LETO
Gospodinjstvo z 1 osebo 
18
Gospodinjstvo z 2–3 osebami
27
Gospodinjstvo s 4 in več osebami
36
MEŠANA EMBALAŽA
Gospodinjstvo z 1 osebo 
27
Gospodinjstvo z 2–3 osebami
36
Gospodinjstvo s 4 in več osebami
63
 
15. člen 
(pogodbeni uporabnik storitev javne službe) 
Pogodbeni uporabniki storitev javne službe se z izvajalcem javne službe dogovorijo o načinu zbiranja, odvoza odpadkov, opremo za zbiranje ter z njim sklenejo pogodbo. Izvajalec javne službe zaračuna dodatne storitve po veljavnem ceniku.
16. člen 
(lastništvo opreme za zbiranje odpadkov) 
(1) Zabojniki za zbiranje komunalnih odpadkov so last izvajalca javne službe za zbiranje odpadkov.
(2) Prva dostava zabojnikov do povzročiteljev odpadkov je brezplačna.
(3) Zamenjava poškodovanih zabojnikov za odpadke se na stroške izvajalca javne službe opravi samo v primeru, ko so poškodbe povzročili delavci izvajalca javne službe.
(4) Menjava zabojnikov se plača po ceniku izvajalca javne službe.
(5) Povzročitelj odpadkov mora v primeru uničenja ali odtujitve zabojnika, katere lastnik je izvajalec javne službe, pri izvajalcu javne službe prevzeti in plačati ustrezen nov zabojnik, skladno s cenikom izvajalca javne službe.
17. člen 
(spremenjene količine odpadkov) 
(1) Če količine odpadkov občasno presegajo prostornino opreme za zbiranje, ki jo uporablja povzročitelj odpadkov, je povzročitelj odpadkov manjkajoči volumen dolžan zagotoviti tako, da pri izvajalcu javne službe kupi tipizirane vreče za odpadke (do 5 vreč za leto).
(2) Če količine odpadkov pogosteje presegajo prostornino opreme za zbiranje, ki jo uporablja povzročitelj odpadkov, je povzročitelj odpadkov obstoječi volumen zabojnika dolžan zamenjati za večji zabojnik.
(3) Če količine ločeno zbranih frakcij redno presegajo ali ne dosegajo prostornine obstoječe opreme za zbiranje odpadkov, ki jo uporablja povzročitelj odpadkov, lahko izvajalec javne službe na predlog povzročitelja odpadkov ali pa sam, na podlagi lastnih ugotovitev, zamenja obstoječo opremo. Nova zahtevana prostornina zabojnikov ne sme biti manjša od določene najmanjše prostornine standardnih velikosti zabojnikov.
9. MINIMALNI STANDARDI ZA DOLOČITEV PREVZEMNIH MEST, ZBIRALNIC LOČENIH FRAKCIJ VKLJUČNO S SKUPNIMI PREVZEMNIMI MESTI 
18. člen 
(minimalni standardi za prevzemna mesta) 
(1) Prevzemno mesto je prostor, na katerega izvirni povzročitelji odpadkov postavijo opremo za zbiranje odpadkov za namen praznjenja ali odložijo namenske tipizirane vreče za njihov odvoz in je lahko oddaljeno največ pet (5) metrov od roba prometne/transportne poti smetarskega vozila in je dogovorjeno z izvajalcem javne službe.
(2) Prevzemno mesto mora biti izvajalcu javne službe prosto in neovirano dostopno v vseh letnih časih. Lokacija prevzemnega mesta mora biti s transportne poti vidna.
(3) Ob določanju lokacij prevzemnih mest je treba upoštevati funkcionalne, estetske, higiensko-tehnične in požarno varstvene predpise. Prevzemna mesta oziroma oprema na njih ne sme ovirati ali ogrožati prometa na javnih površinah.
19. člen 
(začasna prevzemna mesta) 
(1) Če je zaradi del na transportni poti k prevzemnim mestom začasno oviran dostop za komunalna vozila, mora povzročitelj začasne ovire v soglasju z izvajalcem javne službe na svoje stroške zagotoviti zbiranje odpadkov na primernem začasnem prevzemnem mestu.
(2) V primeru iz prejšnjega odstavka je izvajalec javne službe dolžan uporabnike storitev javne službe obvestiti o spremenjenem prevzemnem mestu.
20. člen 
(načrtovanje prevzemnih mest za odpadke) 
Načrtovalci in projektanti morajo pri oblikovanju novih stanovanjskih in poslovnih objektov, sosesk in naselij ter pri prenovi zgradb in delov naselij, poleg splošnih normativov in standardov, upoštevati določbe odloka in tega tehničnega pravilnika ter obstoječo tehnologijo zbiranja in odvažanja odpadkov, vključno z opremo izvajalca javne službe za načrtovanje zbirnih in prevzemnih mest MKO, BIO in ločenih frakcij komunalnih odpadkov.
21. člen 
(minimalni standard zbiralnic ločenih frakcij) 
(1) Zbiralnica je namenjena za prepuščanje odpadkov vsem izvirnim povzročiteljem komunalnih odpadkov.
(2) Zbiralnica je lahko namenjena tudi za prepuščanje odpadne embalaže, ki ni komunalni odpadek, ki nastaja pri opravljanju trgovske ali storitvene dejavnosti, tistim izvirnim povzročiteljem teh odpadkov, ki se o tem dogovorijo z izvajalcem javne službe.
(3) V občini mora biti ustrezno število zbiralnic, tako da je posamezna zbiralnica urejena za največ 500 prebivalcev.
(4) Zbiralnice morajo biti praviloma urejene v stanovanjskih območjih, večjih trgovinah ali trgovskih centrih, zdravstvenih domovih, bolnišnicah, šolah, vrtcih in drugih ustanovah.
(5) Ne glede na prejšnji odstavek mora biti v mestih in soseskah z več večstanovanjskimi objekti zbiralnica urejena na vsakih 400 prebivalcev, če se na zbiralnici prepuščajo odpadni papir, karton, odpadna embalaža iz papirja in kartona ter odpadna embalaža iz stekla. Zbiralnica mora biti urejena na vsakih 300 prebivalcev, če je opremljena tudi z zabojnikom za prepuščanje odpadne embalaže iz plastike, kovin in sestavljenih materialov.
(6) Lokacije zbiralnic določi izvajalec javne službe v sodelovanju z občinsko upravo, pristojno za gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki.
(7) Zbiralnice se praviloma ureja na javnih površinah ali zemljiščih, ki so v lasti občine, izjemoma pa tudi na zemljiščih v lasti pravnih ali fizičnih oseb, če je pridobljeno pisno soglasje lastnika/-ov.
(8) Oprema na zbiralnicah ločenih frakcij mora biti enakega tipa in ustrezno označena. Iz oznake na zabojniku mora biti razvidna vrsta ločene frakcije, ki jo povzročitelj odpadkov sme odložiti v zabojnik.
(9) Zbiralnica mora biti postavljena tako, da zabojniki stojijo na utrjeni ali tlakovani površini.
(10) Zbiralnica mora biti urejena in vzdrževana tako, da:
– izvirni povzročitelj lahko prepusti odpadke na preprost način in brez dodatnega ravnanja z njimi, ki bi lahko pomenilo nevarnost za človekovo zdravje,
– se zaradi prepuščanja odpadkov z njimi ne onesnažujeta zbiralnica in njena okolica ter ni čezmernega obremenjevanja s hrupom in neprijetnimi vonjavami.
(11) Izvajalec javne službe prazni zabojnik za prepuščanje ločenih frakcij papirja, kartona, odpadne embalaže iz papirja in kartona ter mešane embalaže vsaj 1x na 14 dni (oziroma določiti ustrezen volumen zabojnikov, ki ustrezajo, da lahko odložijo vse povzročene količine papirja med enim in drugim praznjenjem) ter zabojnike za ločene frakcije embalaže stekla vsaj enkrat mesečno.
(12) Izvajalec javne službe mora vse prevzete odpadke na zbiralnici ločenih frakcij stehtati pred predhodnim skladiščenjem v zbirnem centru ali pred oddajo teh odpadkov v nadaljnje ravnanje. Do oddaje v nadaljnje ravnanje mora z njimi ravnati tako, da je mogoča njihova obdelava v skladu s hierarhijo ravnanja z odpadki.
22. člen 
(minimalni standardi premičnih zbiralnic) 
(1) Izvajalec javne službe v premični zbiralnici zbira:
– nevarne komunalne odpadke iz priloge 1 Uredbe o obvezni občinski gospodarski javni službi zbiranja komunalnih odpadkov,
– nenevarne komunalne odpadke iz priloge 1 Uredbe o obvezni občinski gospodarski javni službi zbiranja komunalnih odpadkov,
– zelo majhno OEEO v skladu s prepisom, ki ureja ravnanje z odpadno električno in elektronsko opremo.
(2) Premična zbiralnica je namenjena vsem izvirnim povzročiteljem komunalnih odpadkov.
(3) V naselju, ki ima 500 prebivalcev ali več, mora izvajalec javne službe zagotoviti prevzemanje odpadkov iz prvega odstavka tega člena najmanj enkrat letno. Če je gostota poselitve v takem naselju hkrati večja od 500 prebivalcev na km2, pa najmanj dvakrat v koledarskem letu.
(4) Prevzem odpadkov v premični zbiralnici mora na prevzemnem mestu trajati vsaj 60 minut, pri čemer se število krajev prevzemanja določi tako, da je prepuščanje odpadkov omogočeno vsem izvirnim povzročiteljem teh odpadkov.
(5) Izvajalec javne službe mora najmanj sedem dni pred ločenim zbiranjem odpadkov v premični zbiralnici na svoji spletni strani objaviti obvestilo o kraju in času prevzema odpadkov, izvirnim povzročiteljem iz gospodinjstev pa o tem poslati pisno obvestilo. Obvestilo mora vsebovati tudi vrste in opis odpadkov, ki jih uporabniki lahko prepustijo, in navodila za njihovo prepuščanje.
(6) Premična zbiralnica mora biti opremljena z zabojniki ali vrečami za ločeno zbiranje komunalnih odpadkov iz prvega odstavka tega člena. Zabojniki ali vreče pa morajo biti označene s številkami odpadkov.
(7) Premična zbiralnica mora biti opremljena v skladu s predpisi, ki ureja prevoz nevarnega blaga.
(8) Premična zbiralnica mora biti urejena in vzdrževana tako, da:
– je onemogočen dostop nepooblaščenim osebam do vsebine zabojnikov in
– se zaradi prepuščanja odpadkov z njimi ne onesnažujeta premična zbiralnica in njena okolica ter ni čezmernega obremenjevanja s hrupom in neprijetnimi vonjavami.
(9) V premični zbiralnici mora odpadke od uporabnikov prevzemati oseba, ki je usposobljena po programu izobraževanja o nevarnih lastnostih odpadkov in ravnanju z nevarnimi odpadki iz predpisa, ki ureja odpadke.
(10) Izvajalec javne službe mora vse prevzete odpadke iz prvega odstavka tega člena stehtati pred predhodnim skladiščenjem v zbirnem centru ali pred oddajo teh odpadkov v nadaljnje ravnanje. Do oddaje v nadaljnje ravnanje mora z njimi ravnati tako, da je mogoča njihova obdelava v skladu s hierarhijo ravnanja z odpadki.
10. PODROBNEJŠI POGOJI PREPUŠČANJA KOMUNALNIH ODPADKOV V ZBIRNEM CENTRU 
23. člen 
(zbirni center) 
(1) Zbirni center je urejen, pokrit ali nepokrit prostor, na katerem so postavljeni ustrezno označeni zabojniki, v katere izvirni povzročitelji po navodilih pooblaščene osebe zaposlene v zbirnem centru skladno s predpisi odlagajo odpadke.
(2) Zbirni center je namenjen vsem uporabnikom storitev javnih služb, ki so vključeni v sistem ravnanja z odpadki na območju občine.
(3) Zbirni center upravlja in vzdržuje izvajalec javne službe.
(4) Zbirni center mora biti urejen v skladu z državnimi predpisi, ki urejajo zbiranje komunalnih odpadkov.
(5) Zbirni center je namenjen tudi za prepuščanje odpadne embalaže, ki ni komunalni odpadek, ki nastaja pri opravljanju trgovinske ali storitvene dejavnosti, tistim izvirnim povzročiteljem teh odpadkov, ki se o tem dogovorijo z izvajalcem javne službe.
24. člen 
(pogoji prepuščanja odpadkov v zbirnem centru) 
(1) Izvirni povzročitelji pod nadzorom pooblaščene osebe izvajalca javne službe odlagajo posamezne frakcije odpadkov v namenske zabojnike, ki so primerno označeni s številko odpadka in nazivom odpadka. Uporabnik storitev javne službe je dolžan po navodilih izvajalca javne službe pripeljane odpadke sam razvrstiti v ustrezne zabojnike.
(2) Ne glede na količino pripeljanih odpadkov izvajalec javne službe zaračuna uporabniku vse vrste odpadkov, ki niso predmet zbiranja v zbirnem centru (po ceniku izvajalca javne službe).
(3) O individualno pripeljanih odpadkih se vodi evidenca. Vsak povzročitelj, ki pripelje odpadke v zbirni center, je evidentiran, pooblaščena oseba pregleda pripeljane odpadke. Brezplačno lahko oddajo uporabniki, ki s potrdilom (zadnjim odrezkom položnice in z osebnim dokumentom) dokažejo, da so vključeni v sistem ravnanja z odpadki.
(4) Zbirni center mora biti urejen in vzdrževan tako, da:
– uporabnik lahko prepusti odpadke na preprost način in brez dodatnega ravnanja z njimi, ki bi lahko pomenilo nevarnost za človekovo zdravje in
– se zaradi prepuščanja odpadkov z njimi ne onesnažuje okolje v zbirnem centru ali njegovi okolici ter ni čezmernega obremenjevanja s hrupom in neprijetnimi vonjavami.
(5) V zbirnem centru mora nevarne komunalne in kosovne odpadke od uporabnikov prevzemati oseba, ki je usposobljena po programu izobraževanja o nevarnih lastnostih odpadkov in ravnanju z nevarnimi odpadki iz predpisa, ki ureja odpadke.
(6) Izvajalec javne službe zagotavlja storitve tehtanja za vse dostavljene odpadke iz območja občin ob prevzemu in ob oddaji odpadkov različnim prevzemnikom v skladu s predpisi. Do oddaje v nadaljnje ravnanje mora z njimi ravnati tako, da je mogoča njihova obdelava v skladu s hierarhijo ravnanja z odpadki.
(7) Izvajalec javne službe mora v zbirnem centru omogočiti izvajalcu priprave za ponovno uporabo, ki razpolaga z ustreznim okoljevarstvenim dovoljenjem za pripravo odpadkov za ponovno uporabo, da vsaj iz prevzetega odpadnega tekstila, oblačil in kosovnih odpadkov izloči odpadke, primerne za pripravo za ponovno uporabo, in mu jih oddati. Dokazilo o oddaji le teh odpadkov je veljaven evidenčni list.
25. člen 
(vrste odpadkov v zbirnem centru) 
Izvajalec javne službe v zbirnem centru zbira/prevzema:
– 15 01 01 papirna in kartonska embalaža ter embalaža iz lepenke,
– 15 01 02 plastična embalaža (tudi biorazgradljiva plastična embalaža),
– 15 01 03 lesena embalaža,
– 15 01 04 kovinska embalaža,
– 15 01 05 sestavljena (kompozitna embalaža),
– 15 01 06 mešana embalaža,
– 15 01 07 steklena embalaža,
– 15 01 09 embalaža iz tekstila,
– 15 01 10* embalaža, ki vsebuje ostanke nevarnih snovi ali je onesnažena z nevarnimi snovmi,
– 15 01 11* kovinska embalaža, ki vsebuje trden porozen nevaren oklep (npr. azbest), vključno s praznimi tlačnimi posodami,
– 16 01 03 izrabljene gume brez platišč (do 4 gume na gospodinjstvo),
– 20 01 01 papir ter karton in lepenka,
– 20 01 02 steklo,
– 20 01 10 oblačila,
– 20 01 11 tekstil (tudi oblazinjeni deli kosovnih odpadkov po razstavljanju),
– 20 01 13* topila (tudi bencin),
– 20 01 14* kisline,
– 20 01 15* alkalije,
– 20 01 17* fotokemikalije,
– 20 01 19* pesticidi (fitofarmacevtska sredstva, ki vsebujejo nevarne snovi),
– 20 01 21* fluorescentne cevi in drugi odpadki, ki vsebujejo živo srebro,
– 20 01 23* zavržena oprema, ki vsebuje klorofluoroogljikovodike,
– 20 01 25 jedilno olje in masti,
– 20 01 26* olja in masti, ki niso navedeni pod 20 01 25,
– 20 01 27* barve, tiskarske barve, lepila in smole, ki vsebujejo nevarne snovi (kartuše),
– 20 01 28 barve, tiskarske barve, lepila in smole, ki niso navedeni pod 20 01 27,
– 20 01 29* čistila (detergenti), ki vsebujejo nevarne snovi,
– 20 01 30 čistila, ki niso navedena pod 20 01 29,
– 20 01 31* citotoksična in citostatična zdravila,
– 20 01 32 zdravila, ki niso navedena pod 20 01 31,
– 20 01 33* baterije in akumulatorji, ki so navedeni pod 16 06 01, 16 06 02 ali 16 06 03, in nesortirane baterije in akumulatorji, ki vsebujejo te baterije in akumulatorje (prenosne svinčeve in nikelj-kadmijeve baterije, ki vsebujejo živo srebro ter svinčevi avtomobilski akumulatorji, vsebnosti živega srebra, druge prenosne baterije, ki ne vsebujejo nevarnih snovi),
– 20 01 34 baterije in akumulatorji, ki niso navedeni pod 20 01 33 (prenosne alkalne baterije-brez živega srebra, druge prenosne baterije, ki ne vsebujejo nevarnih snovi),
– 20 01 35* zavržena električna in elektronska oprema, ki vsebuje nevarne snovi in ni navedena pod 20 01 21 in 20 01 23,
– 20 01 36 zavržena električna in elektronske oprema, ki ni navedena pod 20 01 21, 20 01 23 in 20 01 35,
– 20 01 37* les, ki vsebuje nevarne snovi (leseni deli kosovnih odpadkov (po razstavljanju),
– 20 01 38 les, ki ni naveden pod 20 01 37 (tudi leseni deli kosovnih odpadkov po razstavljanju),
– 20 01 39 plastika (tudi gospodinjska plastika, plastične igrače, ki niso OEEO, nosilci podatkov – AV kasete, CD, DVD, diskete in deli kosovnih odpadkov iz plastike po razstavljanju),
– 20 01 40 kovine (železne kovine, barvne kovine, zlitine, odpadki, ki so pretežno iz kovin, deli kosovnih odpadkov po razstavljanju, injekcijske igle iz osebne uporabe), OEEO sem ne spada,
– 20 02 01 biorazgradljivi odpadki (zeleni vrtni odpad, zeleni vrtni odpadkov iz parkov in pokopališč),
– 20 02 02 zemlja in kamenje z vrtov, parkov in pokopališč,
– 20 02 03 drugi odpadki, ki niso biorazgradljivi (odpadki z vrtov, parkov in pokopališč),
– 20 03 07 kosovni odpadki.
26. člen 
(obratovanje zbirnega centra Podhom) 
Delovni čas zbirnega centra je naveden v Prilogi 1 tega tehničnega pravilnika.
Prilogo oziroma delovni čas zbirnega centra potrdijo župani.
11. VSEBINA REGISTRA PREVZEMNIH MEST, ZBIRALNIC IN ZBIRNIH CENTROV 
27. člen 
(podrobnejše vsebine registrov) 
(1) Izvajalec gospodarske javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov vodi, v obliki elektronske baze podatkov, register ki obsega:
– register zbirnih/prevzemnih mest za vse uporabnike,
– register zbiralnic ločenih frakcij,
– register zbirnih centrov.
(2) Register pri izvirnih povzročiteljih mora vsebovati sledeče podatke:
– ime in priimek, naslov nosilca ter davčno številko (predstavnika gospodinjstva, ki plačuje storitve ravnanja z odpadki) oziroma ime in sedež drugega uporabnika z imenom in priimkom zakonitega zastopnika,
– odjemno mesto nosilca,
– velikost zabojnikov ali tipiziranih vreč po vrstah odpadkov,
– identifikacija zabojnikov po vrstah odpadkov,
– podatek o tem ali uporabniki storitev javnih služb kompostirajo biološko razgradljive kuhinjske odpadke in zeleni vrtni odpad v hišnem kompostniku.
(3) Register zbiralnic ločenih frakcij vsebuje sledeče podatke:
– številko oziroma kodo zbiralnice ločenih frakcij,
– naziv zbiralnice ločenih frakcij,
– vrsto odpadkov, ki se zbirajo v zbiralnici ločenih frakcij,
– velikost zabojnikov po vrstah odpadkov.
(4) Register zbirnega centra vsebuje:
– podatke o objektih zbirnega centra,
– podatke o številu kontejnerjev in zabojnikov.
12. DRUGI POGOJI GLEDE MINIMALNIH OSKRBOVALNIH STANDARDOV, KI SO POTREBNI ZA RAVNANJE Z ODPADKI SKLADNO S PREDPISI IN NEMOTENO OPRAVLJANJE JAVNE SLUŽBE 
28. člen 
(postopek izdajanja projektnih pogojev in soglasij) 
(1) Izvajalec javne službe ima na zahtevo vlagatelja, skladno z zakonodajo, ki ureja graditev objektov in urejanje prostora, javno pooblastilo za predpisovanje projektnih pogojev ter soglasij.
(2) Obvezna vsebina projektnih pogojev obsega:
– podatke o vlagatelju,
– podatke o investitorju,
– podatke o vrsti in namenu objekta ter zemljišča,
– podatke o projektantu in projektu,
– predpis pogojev glede na vrsto odpadkov, zbirnem mestu, prevzemnem mestu in dostopni poti.
(3) Obvezna vsebina soglasja obsega:
– podatke o vlagatelju,
– podatke o investitorju,
– podatke o vrsti in namenu objekta ter zemljišča,
– soglasje k projektnim rešitvam z navedbo projektne dokumentacije, vključno z datumom izdelave.
29. člen 
(gradbišča) 
Investitorji oziroma izvajalci novogradenj ali obnov so tudi uporabniki storitev javne službe po tem tehničnem pravilniku, kar pomeni, da izvajalec javne službe za potrebe delovanja gradbišča preskrbi potrebno opremo za ločeno zbiranje komunalnih odpadkov. Investitor oziroma izvajalec novogradnje ali obnove mora izvajalcu javne službe pred pričetkom izvajanja del sporočiti podatke o potrebah po opremi za zbiranje odpadkov.
30. člen 
(javna obvestila) 
(1) Izvajalec javne službe zbiranja komunalnih odpadkov mora uporabnike obveščati o pravilnem ločevanju odpadkov in nujnosti ločevanja odpadkov na izvoru. Oblike obveščanja so naslednje:
– navodila za ločevanje odpadkov z brošurami in na spletni strani izvajalca javne službe,
– obvestila in navodila o načinih prepuščanja odpadkov, lahko tudi s praktičnimi prikazi pri uporabnikih,
– ozaveščevalne aktivnosti v šolah in vrtcih.
(2) Izvajalec javne službe zbiranja komunalnih odpadkov mora uporabnike na svojih spletnih straneh in najmanj enkrat letno na krajevno običajen način obveščati o:
– lokacijah zbirnih centrov in terminih, v katerih se prepuščajo odpadki,
– vrstah odpadkov, ki se prepuščajo po sistemu od vrat do vrat, v zbiralnicah, premičnih zbiralnicah in zbirnih centrih,
– vrstah odpadkov, ki se prepuščajo kot kosovni odpadki,
– prepuščanju OEEO v skladu s predpisom, ki ureja odpadno električno in elektronsko opremo,
– prevzemanju odpadkov s premično zbiralnico,
– drugih pogojih za prevzem komunalnih odpadkov.
(3) Izvajalec javne službe mora z informacijami na svojih spletnih straneh uporabnike seznanjati:
– ločenim zbiranjem odpadkov z Uredbo o obvezni gospodarski javni službi zbiranja komunalnih odpadkov, zlasti o ciljih, prednostnih in koristih takega zbiranja,
– hrambo nevarnih in nenevarnih frakcij na način, da ne predstavlja nevarnost za zdravje ljudi okolja, pred njihovim prepuščanjem,
– pravilnim prepuščanjem odpadkov v zbiralnicah, premični zbiralnici in zbirnem centru,
– načinom prepuščanja tistih odpadkov, za katere je zbiranje s posebnim predpisom urejeno na poseben način,
– in s tem, da se nenevarni komunalni odpadki, ki so onesnaženi z nevarnimi odpadki in snovmi, prepuščajo kot nevarni komunalni odpadki.
31. člen 
(način določitve vrste prevoza glede na vrsto odpadka) 
(1) Vrsta prevoza je odvisna od vrste odpadka, gostote odpadka in načrtovanega nadaljnjega ravnanja s prepeljanim odpadkom. V enem specializiranem tovornem vozilu se lahko sočasno prevaža samo ena vrsta odpadka.
(2) Pri določitvi vrste prevoza je potrebno upoštevati sledeče:
– ali se lahko odpadki, ki so predvideni za prevoz stiskajo, ali morajo ostati nepoškodovani v razsutem stanju,
– ali so odpadki, ki so predvideni za prevoz samo od enega ali od več drugih uporabnikov,
– gostoto odpadkov, predvidenih za prevoz in izbiro ekonomične kombinacije, razpoložljivi volumen, nosilnost specialnega tovornega vozila in oddaljenost ter eventualni posebni pogoji prevzemnika.
13. JAVNE PRIREDITVE IN ČISTILNE AKCIJE 
32. člen 
(javne prireditve, čistilne akcije) 
(1) Izvajalec javne službe mora za čas trajanja javne prireditve na prostem, in kjer se predvideva nastanek odpadkov, na kraju prireditve zagotoviti zabojnike za:
– ločene frakcije,
– mešane komunalne odpadke ter
– biološke odpadke.
(2) Stroške ravnanja z odpadki, nastalimi na javni prireditvi, vključno z najemom, postavitvijo in uporabo zabojnikov ali vreč iz prejšnjega ostavka, nosi organizator javne prireditve.
(3) Velikost in število ustrezno označenih zabojnikov ali vreč določi in zagotovi izvajalec javne službe izkustveno glede na vrsto prireditve in na pričakovano število udeležencev. Ne glede na to je minimalna količina odpadkov, za katere izvajalec javne službe zagotavlja storitev, 240 litrov za posamezno frakcijo, ki jo je obvezno zbirati ločeno na izvoru nastanka odpadka skladno s tehničnim pravilnikom.
(4) Ponudnik obrokov na javni prireditvi mora za svoje BIO, ki tam nastanejo, kot povzročitelj odpadkov iz gostinstva zagotoviti ravnanje v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom.
(5) Organizator javne prireditve mora po koncu prireditve vse zbrane odpadke, razen BIO, predati izvajalcu javne službe. Izvajalec javne službe mora najkasneje v 24 urah po koncu prireditve prevzeti odpadke na mestu prireditve.
(6) Organizatorji čistilnih akcij so dolžni akcije priglasiti izvajalcu javne službe in z njim skleniti ustrezen dogovor o načinu izvedbe odvoza odpadkov in načinu pokrivanja stroškov zbiranja, obdelave in odstranjevanja. Odpadke je obvezno zbirati ločeno, skladno s tem odlokom.
(7) Organizatorji so dolžni obvestiti izvajalca javne službe o nameravani prireditvi oziroma čistilni akciji najmanj štirinajst dni pred datumom izvedbe prireditve.
(8) Organizator javne prireditve ali čistilne akcije mora zbrane odpadke predati izvajalcu javne službe. Izvajalec javne službe odpadke iz prvega odstavka tega člena prevzame na mestu javne prireditve ali čistilne akcije.
(9) Organizatorji čistilnih akcij in sponzorji oziroma financerji čistilne akcije morajo v primeru, če bo izvajalec javne službe sodeloval pri izvedbi čistilne akcije, najmanj štirinajst (14) dni pred načrtovano akcijo z izvajalcem javne službe skleniti dogovor o poteku akcije, načinu zbiranja, obdelave in odstranjevanja odpadkov ter predvidenih stroških in plačniku stroškov. Stroški čistilne akcije ne smejo bremeniti stroškov rednega programa ravnanja z odpadki iz gospodinjstev in drugih uporabnikov.
14. LETNI PROGRAM RAVNANJA S KOMUNALNIMI ODPADKI 
33. člen 
(letni program ravnanja s komunalnimi odpadki) 
(1) Izvajalec javne službe mora ravnanje s komunalnimi odpadki zagotavljati skladno s programom ravnanja s komunalnimi odpadki, v katerem se določita obseg in vsebina ravnanja ter način zagotavljanja storitev.
(2) Program iz prejšnjega odstavka mora vsebovati predvsem podatke o:
– celotni količini komunalnih odpadkov, ki nastajajo na območju izvajanja javne službe, in količinah posameznih ločenih in nevarnih frakcij,
– zbiralnicah ločenih in nevarnih frakcij in zbirnih centrih v posameznih naseljih,
– prevzemanju nevarnih frakcij s premično zbiralnico,
– tipu in oznakah zabojnikov za posamezne ločene ali nevarne frakcije ter označbi zbiralnic in zbirnih centrov,
– pogostosti prevzemanja frakcij v zbiralnicah in zbirnih centrih,
– prevzemanju kosovnih odpadkov in opreme, ki se uporablja v gospodinjstvu in vsebuje nevarne snovi, na prevzemnih mestih,
– vzdrževanju in čiščenju zabojnikov in ukrepih za preprečevanje onesnaževanja okolja v zbiralnicah in zbirnih centrih,
– rednem obveščanju in drugih načinih seznanjanja izvirne povzročiteljev komunalnih odpadkov o načinu zbiranja ločenih in nevarnih frakcij,
Letni program izdela izvajalec javne službe skladno z določbami odloka. Potrjen letni program izvajalec javne službe objavi na svoji spletni strani in na spletnih straneh občin.
15. OBRAČUN STORITEV RAVNANJA Z ODPADKI 
34. člen 
(oblikovanje cen) 
Izvajalec javne službe obračuna stroške zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov, obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov, odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov na podlagi:
– Odloka o načinu izvajanja obvezne občinske gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki v Občini,
– Pravilnika o tarifnem sistemu za obračun storitev ravnanja s komunalnimi odpadki,
– Elaborata o oblikovanju cen izvajanja storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb ravnanja s komunalnimi odpadki ter
– veljavnih zakonskih predpisov o načinu obračunavanja cen za storitve ravnanja s komunalnimi odpadki.
16. NADZOR NA TERENU 
35. člen 
(nadzor na terenu) 
(1) Izvajalčevi delavci na terenu preverjajo ustreznost vsebine odpadkov v zabojnikih ali vrečah. V primeru, da so odpadki nastali pri povzročitelju neustrezno zbrani, ga je izvajalec dolžan na primeren način pisno opozoriti (npr. opozorilo na posode). Če povzročitelj tudi po prejemu opozorila ne upošteva navodil za ravnanje z odpadki, mu lahko izvajalec javne službe zaračuna dodatne stroške sortiranja odpadkov skladno s cenikom izvajalca javne službe.
(2) Nadzor nad zbiralnicami izvršuje tudi komunalni inšpektor iz Medobčinske inšpekcije.
(3) Inšpekcijski nadzor se vrši skladno z določbami Odloka o ustanovitvi organa skupne občinske uprave »Medobčinska inšpekcija, redarstvo in varstvo okolja« (Uradno glasilo Zgornjesavinskih občin, št. 19/09 z dne 28. 12. 2009).
17. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 
36. člen 
(obvestilo izvirnim povzročiteljem) 
Izvajalec javne službe z obvestilom, ki ga objavi na krajevno običajen način, pozove tiste izvirne povzročitelje odpadkov, katerih delovanje ali dejavnost povzroča nastajanje odpadkov, pa še niso ali niso ustrezno vključeni v sistem ravnanja s komunalnimi odpadki, da izvajalcu javne službe sporočijo podatke, ki so skladno s predpisi, odlokom in tehničnim pravilnikom potrebni, da se ustrezno vključi v sistem ravnanja s komunalnimi odpadki in za vpis v evidenco uporabnikov storitev javne službe.
37. člen 
(prehodno obdobje) 
(1) Izvajalec javne službe je dolžan v roku enega leta od sprejema tega tehničnega pravilnika uvesti vse spremembe v organizaciji zagotavljanja storitev, ki še niso bile uvedene.
(2) Izvajalec s 1. 1. 2019 spreminja minimalni standard za rjave zabojnike.
(3) Izvajalec javne službe spreminja delovni čas zbirnega centra Podhom iz Priloge 1 s 1. 7. 2018 in le-tega potrdijo župani.
(4) Izvajalec javne službe izvedbo sortirne analize prvič zagotovi za leto 2019.
38. člen 
(prenehanje veljavnosti) 
Z dnem uveljavitve tega tehničnega pravilnika prenehajo veljati tehnični pravilniki občin iz leta 2010.
39. člen 
(začetek veljavnosti) 
Tehnični pravilnik se sprejme v enakem besedilu v vseh občinah in začne veljati petnajsti (15) dan po objavi.
Št. 03201-0028/2014-2018-4
Gornji Grad, dne 12. julija 2018
Župan 
Občine Gornji Grad 
Stanko Ogradi l.r.
Št. 007-07/2018-1
Ljubno, dne 12. julija 2018
Župan 
Občine Ljubno 
Franjo Naraločnik l.r.
Št. 030021-4/2018-3
Luče, dne 18. julija 2018
Župan 
Občine Luče 
Ciril Rosc l.r.
Št. 032-00007/2014-30
Nazarje, dne 11. julija 2018
Župan 
Občine Nazarje 
Matej Pečovnik l.r.
Št. 3546-0005/2018-1
Solčava, dne 18. julija 2018
Županja 
Občine Solčava 
Katarina Prelesnik l.r.
PRILOGA 1:
Obratovanje Zbirnega centra Podhom
Delovni čas:
– torek od 8.00 do 15.30 ure
– četrtek od 10.00 do 17.00 ure
– prva sobota v mesecu od 8.00 do 12.00 ure, v primeru, da je sobota praznik se prestavi na naslednjo soboto v mesecu.
Od 1. 7. 2019 dalje se lahko odpadki odvažajo tudi v ostale zbirne centre koncesionarja.

AAA Zlata odličnost

Nastavitve piškotkov

Vaše trenutno stanje

Prikaži podrobnosti