Št. 6316-4/2018-5 Ob-2389/18, Stran 1392
Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije, Bleiweisova 30, Ljubljana, na podlagi 14. in 15. člena Zakona o raziskovalni in razvojni dejavnosti (Uradni list RS, št. 22/06 – UPB1, 61/06 – ZDru-1, 112/07, 9/11 in 57/12 – ZPOP-1A), 15. člena Pravilnika o Ciljnih raziskovalnih programih (CRP) (Uradni list RS, št. 43/11 in 6/12 – v nadaljnjem besedilu: Pravilnik o CRP), Metodologije ocenjevanja prijav za razpise, št. 6319-2/2013-38 z dne 5. 6. 2017 – uradno prečiščeno besedilo, št. 6319-2/2013-39 z dne 11. 12. 2017, št. 6319-2/2013-40 z dne 22. 1. 2018, št. 6319-2/2013-41, z dne 1. 2. 2018, št. 6319-2/2013-42 z dne 19. 2. 2018, št. 6319-2/2013-43 z dne 5. 3. 2018 in št. 6319-2/2013-44 z dne 14. 5. 2018 (v nadaljnjem besedilu: Metodologija), Metodologije ocenjevanja in izbora prijav za izbiro raziskovalnih projektov Ciljnega raziskovalnega programa »Zagotovimo.si hrano za jutri« za izvedbo javnega razpisa v letu 2018, št. 012-1/2018-3, z dne 11. 6. 2018 (v nadaljnjem besedilu: Metodologija CRP), Usmeritev Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport za pripravo Javnega razpisa Ciljnega raziskovalnega programa »Zagotovimo.si hrano za jutri« v letu 2018, št. 631-18/2018/2 z dne 28. 5. 2018 (v nadaljnjem besedilu: Usmeritve) in na podlagi soglasja Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije, št. 631-2/2018/9 z dne 11. 6. 2018 objavlja
za izbiro raziskovalnih projektov Ciljnega raziskovalnega programa »Zagotovimo.si hrano za jutri« v letu 2018
1. Naziv in naslov udeležencev javnega razpisa:
– Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije, Bleiweisova 30, 1000 Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: agencija),
– Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije, Dunajska cesta 22, 1000 Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: MKGP).
2. Predmet javnega razpisa
Predmet Javnega razpisa Ciljnega raziskovalnega programa »Zagotovimo.si hrano za jutri« v letu 2018 (v nadaljnjem besedilu: Javni razpis CRP »Zagotovimo.si hrano za jutri«) je izbor in sofinanciranje raziskovalnih projektov, ki bodo podpora vladi in sektorju v zvezi z razvojnimi usmeritvami kmetijske politike na posameznem področju javnega interesa, ki so nujne za izboljšanje konkurenčnosti in trajnostnega razvoja slovenskega kmetijstva, gozdarstva, ribištva, prehrane in podeželja ter v zvezi s spremljanjem in nadziranjem njihovega izvajanja.
Javni razpis CRP »Zagotovimo.si hrano za jutri« temelji na strateških ciljih, opredeljenih v sektorskih dokumentih: Resoluciji o strateških usmeritvah razvoja slovenskega kmetijstva in živilstva, Resoluciji o nacionalnem gozdnem programu in Strategiji prilagajanja slovenskega kmetijstva in gozdarstva podnebnim spremembam.
Predmet razpisa je določen s prioritetnimi vsebinami MKGP v okviru štirih težišč CRP »Zagotovimo.si hrano za jutri«:
Težišča 1: Prehranska varnost Slovenije
Težišča 2: Konkurenčnost proizvodnje hrane in obnovljivih naravnih virov
Težišča 3: Trajnostno gospodarjenje z naravnimi viri
Težišča 4: Razvoj podeželja
Težišča CRP iz prejšnjega odstavka ustrezajo strateškim in drugim razvojnim dokumentom MKGP.
Razpisani tematski sklopi predstavljajo vsebinski okvir za razpisane teme, ki pokrivajo skupne vsebine in skupne cilje v okviru posameznega težišča CRP in imajo skupen naslov v okviru posameznih težišč CRP, sledijo osnovnim ciljem in prednostnim programskim usmeritvam kmetijske politike.
Razpisane teme z opredelitvijo in podrobno obrazložitvijo ciljev, skupno okvirno višino sredstev in celotnim trajanjem projekta ter z navedbo uradne osebe MKGP so priloga javnemu razpisu.
Razpisani tematski sklopi in teme
Težišče 1: Prehranska varnost Slovenije
Tematski sklop: 1.1. Zdravstveno varstvo rastlin
Številka teme: 1.1.1
Naslov teme: Preučitev in predlog izbora najprimernejših nekemičnih metod zatiranja plevela kot nadomestilo za uporabo glifosata in drugih herbicidov za slovenske razmere
Cilji projekta:
– pripraviti pregled obstoječih alternativnih nekemičnih metod zatiranja plevelov,
– preizkusiti učinkovitost posamezne nekemične metode v primerjavi z drugimi nekemičnimi in kemičnimi metodami,
– pripraviti izračune ekonomičnosti in učinkovitosti posameznih alternativnih nekemičnih metod zatiranja plevela,
– pripraviti informacije za uporabnike o učinkovitih in ekonomičnih alternativnih nekemičnih metodah zatiranja plevela z opisi tehnologije pridelave, če je zaradi specifičnosti nekemične metode to potrebno, v obliki, primerni za praktično uporabo.
Številka teme: 1.1.2
Naslov teme: Obvladovanje plodove vinske mušice (Drosophila suzuki) z metodami z nizkim tveganjem
Cilji projekta:
– preučiti biologijo D. suzukii z namenom napovedovanja pojava in svetovanja učinkovitih metod za preprečevanje škode v kmetijski pridelavi,
– ugotoviti stopnjo navzočnosti D. suzukii na kmetijskih rastlinah in alternativnih gostiteljskih rastlinah v bližini nasadov,
– razviti in preizkusiti različne metode obvladovanja škodljivca v pridelavi kmetijskih rastlin, v kateri nastaja največja gospodarska škoda, s poudarkom na proučevanju metod z nizkim tveganjem,
– pripraviti informativne materiale za pridelovalce,
– pripraviti strokovna priporočila za obvladovanje plodove vinske mušice za pridelovalce.
Tematski sklop: 1.2. Zdravstveno varstvo živali
Številka teme: 1.2.1
Naslov teme: Detekcija virusov influence tipa A v okoljskih vzorcih, krmi in nastilju ter priprava algoritma za diagnostiko influence pri prašičih
Cilji projekta:
– preizkusiti različne tehnike vzorčenja in izolacije virusa iz okoljskih vzorcev (kmetijska gospodarstva s perutnino in prašiči ter habitati vodnih prostoživečih ptic) tako v laboratorijskih pogojih kot na terenu,
– ugotoviti in implementirati najbolj ustrezen način vzorčenja v terenske pogoje s simulacijo za detekcijo drugih patogenih ali cepnih virusnih sevov, ki jih lahko detektiramo v rejah piščancev in prašičev,
– pripraviti in izbrati najprimernejšo metodo za vzorčenje in diagnostiko virusov influence pri prašičih,
– ugotoviti prevalence virusov influence A pri prostoživečih vodnih pticah (serološki in virološki status ptic) na območjih z večjo gostoto perutnine, kjer se je v preteklosti pojavila visoko patogena aviarna influenca (HPAI) v Sloveniji (Podravje).
Številka teme: 1.2.2
Naslov teme: Ugotavljanje poti širjenja hude gnilobe čebelje zalege z genetsko tipizacijo sevov povzročitelja bolezni
Cilji projekta:
– genotipizirati povzročitelja hude gnilobe čebelje zalege, bakterije Paenibacillus larvae ter določiti poti širjenja bolezni,
– ugotoviti ustreznosti 3-kilometrskega pasu okrog žarišča pojava hude gnilobe čebelje zalege,
– pregledati obstoječe ukrepe in pripraviti predloge za morebitne spremembe teh ukrepov.
Številka teme: 1.2.3
Naslov teme: Možnosti obvladovanja paratuberkuloze v rejah krav molznic in dvig konkurenčnosti slovenske govedoreje
Cilji projekta:
– ugotoviti prevalenco paratuberkuloze v večjih rejah krav molznic ter razširjenost povzročitelja v okolju,
– ugotoviti dejanske stroške, ki jih bolezen povzroča v Sloveniji s stroškovno analizo pri zdravih, subklinično in klinično bolnih živalih v okuženih rejah, ob upoštevanju vpliva morebitnih sekundarnih oziroma vzporednih bolezni,
– predlagati ukrepe za nadzor bolezni,
– vpeljati in spremljati učinkovitost predlaganih ukrepov v okuženih rejah,
– proučiti možnost vpeljave sistema certificiranja rej, da bi omogočili rejcem nabavo zdravih živali iz negativnih rej in hkrati povečali vrednost živali iz takih rej pri domačem in mednarodnem trgovanju,
– zmanjšanje prisotnosti povzročitelja paratuberkuloze v prehrambeni verigi in okolju.
Tematski sklop: 1.3. Semenarstvo
Številka teme: 1.3.1
Naslov teme: Vzpostavitev sistema uporabe DNA markerjev za genetsko identifikacijo pri preverjanju sortne pristnosti in čistosti pomembnejših vrst žit in križnic kot osnova za kakovostno pridelavo semenskih posevkov ter varno in kakovostno pridelano hrano in krmo
Cilji projekta:
– razviti in vzpostaviti zanesljiv in učinkovit sistem za genetsko identifikacijo rodu/vrste/sorte z uporabo markerjev DNA, predvsem pri nekaj najbolj razširjenih vrstah žit in križnic,
– pregledati in dopolniti obstoječe postopke uradnega potrjevanja oziroma metod preverjanja sortne pristnosti in čistosti ter ugotavljati dovoljen delež netipičnih rastlin in rastlin druge sorte v semenskih posevkih in v partijah semena tako, da bo z uporabo sistema markerjev DNA identifikacijo možno izvesti že na začetku postopka uradnega potrjevanja, kar bo prispevalo k boljši kakovosti semena na trgu,
– pripraviti podlage in usmeritve za izvedbo postopkov identifikacije sort in vzpostavitev baz podatkov o genetskih profilih sort, ki so vpisane v sortno listo in se njihov material prideluje ali uradno potrjuje v Sloveniji.
Tematski sklop: 1.4. Čebelarstvo
Številka teme: 1.4.1
Naslov teme: Ugotavljanje škod v čebelarstvu
Cilji projekta:
– analizirati obstoječe metodologije za ocenjevanje škod v čebelarstvu v Evropi in tujini, ki so posledica izpada medenja,
– presoditi ustreznost obstoječe mreže opazovalnih postaj z vidika potreb za ustreznejše vrednotenje škod v čebelarstvu,
– pripraviti predloge ukrepov za preprečevanje škod in zmanjšanja izpada dohodka v čebelarstvu zaradi neugodnih vremenskih razmer,
– preučiti možnosti načinov zavarovanja škod v čebelarstvu,
– oblikovati predlog metodologije za ocenjevanje škode in ugotavljanje izpada dohodka v čebelarstvu kot posledico slabih vremenskih razmer, zaradi katerih pride do zmanjšanja medenja medovitih rastlin oziroma medenja sploh ni bilo.
Tematski sklop: 1.5. Ribištvo in akvakultura
Številka teme: 1.5.1
Naslov teme: Uporaba tehnologije DNA za identifikacijo ribiških proizvodov in socioekonomski vidiki škode zaradi napačnega označevanja ribiških proizvodov
Cilji projekta:
– izdelati standardizirane teste za identifikacijo ključnih problematičnih vrst ribiških proizvodov na osnovi tehnologije DNA za doseganje natančne identifikacije, ponovljivosti in analiz velikega števila vzorcev,
– izdelati postopke za ustrezno IT-obdelavo, shranjevanje podatkov ter elektronski sistem za sporočanje rezultatov do naročnika,
– vzpostaviti zbirke vzorcev DNA in zbirke referenčnega materiala,
– razviti in uvesti teste za hitro identifikacijo posameznih proizvodov na terenu,
– analizirati ribiške proizvode, ki so na trgu (s trga EU in iz uvoza) s poudarkom na količinah in vrstah,
– ovrednotiti količine napačno deklariranih ribiških proizvodov in ekonomsko škodo zaradi napačnega označevanja ribiških proizvodov,
– na podlagi ugotovitev pripraviti predlog morebitnih sprememb in dopolnitev Pravilnika o trgovskih imenih rib.
Težišče 2: Konkurenčnost proizvodnje hrane in obnovljivih naravnih virov
Tematski sklop: 2.1. Spremljanje in vrednotenje učinkov kmetijske politike
Številka teme: 2.1.1
Naslov teme: Razvoj orodij za sistematično spremljanje ekonomskega položaja in analizo vpliva kmetijske politike na ravni oblikovanih tipičnih kmetijskih gospodarstev
Cilji projekta:
– oblikovati tipična (tipska) kmetijska gospodarstva v sodelovanju z vladnimi in nevladnimi eksperti; izbor gospodarstev mora predstavljati slovensko kmetijstvo v velikostnih, proizvodnih, regionalnih in tehnoloških vidikih,
– nadgraditi obstoječa orodja v smeri vključevanja še nevključenih pomembnejših kmetijskih aktivnosti, okoljskih indikatorjev in orodij za optimizacijo in graditev kmetijskih gospodarstev ter njihovo agregiranje na sektorsko in nacionalno raven,
– izdelati koncept in ga preizkusiti (ex post rezultati) za izbrana tipična gospodarstva,
– pripraviti ex ante simulacijo prihodnega razvoja kmetijstva s spreminjanjem cenovnih, tehnoloških in agrarnopolitičnih parametrov (simulacija razmer v scenarijski varianti za obdobje po letu 2021).
Številka teme: 2.1.2
Naslov teme: Razvoj informacijskih rešitev v podporo izvajanju navzkrižne skladnosti v okviru Skupne kmetijske politike (SKP)
Cilji projekta:
– popisati obstoječe vire podatkov, ugotoviti primernost dostopa do podatkov, oceniti navzkrižno skladnost podatkov in možnosti podatkovne integracije, oceniti kakovost podatkov,
– ugotoviti pričakovanja in možnosti ključnih deležnikov (Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP), izvajalci javne službe kmetijskega svetovanja in drugih javnih služb, kmetijske organizacije, zainteresirana civilna družba) v zvezi s svetovanjem, poročanjem, komuniciranjem in dostopom do podatkov,
– opredeliti metodologijo za gradnjo analitične podatkovne baze, ki bi združila podatke iz obstoječih podatkovnih baz in podatke pripraviti za podatkovno rudarjenje,
– popisati domenske probleme, ki se lahko rešijo s pristopi podatkovne analitike, vizualizacija podatkov in uporaba metod strojnega učenja; popis ustreznih statističnih in računskih metod, ki te probleme rešujejo; idejna zasnova interaktivnih programskih vmesnikov in okolja za analizo podatkov na osnovi razpoložljivih in morebitnih novih podatkovnih baz za uporabnost pri svetovanju: podatki o zemljiščih, obveznostih in interpretaciji zakonodaje ter ugotovitvah nadzorov, vmesnik za vnos podatkov s strani upravičencev ter komunikacijo z državnimi organi, interaktivni zemljevid z zbirnimi podatki o izvajanju ukrepov/javnih storitev (po vzoru Geodetske uprave RS), podporah in stroških za splošno javnost (različne ravni dostopa za različne deležnike, vključno z možnostjo anonimizacije posameznih podatkov),
– oblikovati predlog rešitev in načrtovanje izvedbe in ga javno predstaviti,
– usposobiti skupino uporabnikov predlaganega sistema.
Številka teme: 2.1.3
Naslov teme: Razvoj metodologije za uporabo različnih podatkov daljinskega zaznavanja za preverjanje (monitoring) ukrepov kmetijske politike na površino v Sloveniji
Cilji projekta:
– pregledati in analizirati rezultate izvedenih raziskav glede uporabe različnih prostorskih podatkov za zaznavo sprememb na kmetijskih površinah in pregledati študije načinov izvajanja monitoringa za preverjanje upravičenosti ukrepov kmetijske politike s pomočjo podatkov daljinskega zaznavanja,
– preučiti možnosti uporabe različnih podatkov daljinskega zaznavanja za potrebe monitoringa upravičenosti ukrepov kmetijske politike na površino,
– vzpostaviti sistem učnih vzorcev za potrebe razvoja in vrednotenja metodologije samodejne identifikacije sprememb,
– razviti metodologijo za samodejno identifikacijo sprememb na kmetijskih površinah (sprememba dejanske rabe, nekmetijska dejavnost …) in določiti spremembe fenološkega razvoja rastlin, npr. analize časovnih vrst,
– oceniti metodo (zanesljivosti identificiranih sprememb) za izvajanje monitoringa upravičenosti ukrepov skupne kmetijske politike za vsa območja v Sloveniji glede na velikost, obliko in lego zemljišč ter glede na vrste spremembe,
– zasnovati optimalni sistem za uporabo podatkov daljinskega zaznavanja in podatkov Sentinel ter podatkov na podlagi morebitnih drugih razpoložljivih satelitskih posnetkov za izvedbo monitoringa ukrepov skupne kmetijske politike v Sloveniji.
Tematski sklop: 2.2. Gozdarstvo
Številka teme: 2.2.1
Naslov teme: Razvoj kazalcev in metodologije spremljanja ponudbe gozdarskih storitev v Republiki Sloveniji
Cilji projekta:
– analizirati obstoječe kazalce in metodologije spremljanja ponudbe gozdarskih storitev,
– predlagati in oblikovati nov nabor kazalcev in metodologijo za sistematično zbiranje podatkov o poslovnih subjektih, kot je opremljenost, število in izobrazba zaposlenih, cenah storitev itn. (Statistični urad RS, Zavod za gozdove Slovenije, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano/Agencija RS za kmetijske trga in razvoj podeželja, Gospodarska zbornica Slovenije),
– analizirati rezultate ukrepov programa razvoja podeželja (PRP) 2007–2013 na področju oblikovanja ponudbe gozdarskih storitev ter preučiti vpliv in učinkovitost ukrepov PRP na profesionalizacijo ponudbe gozdarskih storitev in na varnost in učinkovitost del v gozdovih,
– preučiti značilnosti in organiziranost gospodarskih subjektov, ki ponujajo gozdarske storitve,
– v okviru predvidenih možnosti v novem programskem obdobju PRP predlagati nove gozdarske (gozdno-lesna veriga) investicijske in organizacijske (poslovno organiziranje lastnikov gozdov) ukrepe,
– predlagati metodologijo oziroma model ovrednotenja ukrepov, predvsem z vidika stroškovne učinkovitosti (npr. analiza stroškov in koristi, točkovanje, metoda AHP idr.),
– priprava metodologije, vključiti vse ključne deležnike v gozdarskem delu gozdno-lesne verige (npr. delavnice, anketiranje).
Težišče 3: Trajnostno gospodarjenje z naravnimi viri
Tematski sklop: 3.1. Kmetijska politika
Številka teme: 3.1.1
Naslov teme: Vzpostavitev sistema vzorčnih kmetij za namen stalnega spremljanja kazalcev trajnostnega kmetijstva
Cilji projekta:
– pripraviti predlog mreže kmetij in vpeljava vzorčnih kmetij/podjetji v času izvajanja projekta za spremljanje uporabe fitofarmacevtskih sredstev (FFS), mineralnih in organskih gnojil, poslovanja in drugih podatkov potrebnih za spremljanje trajnosti v skladu z zahtevami strateškega načrtovanja kmetijske politike,
– vzpostavljena mreža vzorčnih kmetij naj upošteva že vzpostavljene varstvene režime v državi (prispevna območja vodnih teles površinskih voda in vodnih teles podzemne vode iz načrta upravljanja voda, območja Nature 2000), različne proizvodne usmeritve in možnosti črpanja sredstev skupne kmetijske politike,
– del vzorčnih kmetij mora biti vključen v sistem knjigovodstva (sistem FADN, enostavno knjigovodstvo …) in zadeva vse agronomske in živinorejske bilance na kmetiji,
– na vzorčnih kmetijah je treba spremljati tudi okoljske parametre (rodovitnost tal, biotsko raznovrstnost, izpuste toplogrednih plinov), ekonomiko pridelave, opremljenost kmetij …,
– izdelati koncept in vzpostaviti sistem spremljanja ekonomskih, tehnoloških in okoljskih kazalcev za novo programsko obdobje z začetnim/izhodiščnim stanjem.
Številka teme: 3.1.2
Naslov teme: Analitične podpore za večjo učinkovitost in ciljnost kmetijske politike do okolja in narave v Sloveniji
Cilji projekta:
– analizirati razpoložljive informacije in podatkovne zbirke o stanju okolja in narave (tla, vode, biotska raznovrstnost) za potrebe spremljanja in vrednotenja celovite kmetijsko-okoljske in podnebne politike,
– opredeliti ključne potrebe za interveniranje kmetijske politike na področju varstva okolja in narave,
– razviti nove alternativne predloge in intervencijsko logiko ukrepov na področju varstva okolja in narave (ukrepi 1. in 2. stebra skupne kmetijske politike),
– ovrednotiti različno strukturo in sistem podpor na področju kmetijsko-okoljskih in podnebnih ukrepov (1. in 2. steber, vključujoč tudi navzkrižno skladnost),
– ovrednotiti različne predloge ukrepov politike na podlagi predloženih scenarijev,
– postaviti metodologijo za finančno ovrednotenje okoljskih koristi izvajanja ukrepa KOPOP v 2. in 1. stebru.
Tematski sklop: 3.2. Rastlinska pridelava
Številka teme: 3.2.1
Naslov teme: Zmanjšanja sušnega stresa in povečanja rodovitnosti tal z uvajanjem ohranitvene (konzervacijske) obdelava tal v trajnostno poljedelstvo
Cilji projekta:
– proučiti in raziskati najbolj perspektivne, trajnostne in stroškovno učinkovite prakse za gospodarjenje z njivami in travinjem, ki izboljšujejo biološke, fizikalne in kemijske lastnosti tal in vplivajo na skladiščenje ogljika v tleh,
– proučiti vpliv pedoklimatskih dejavnikov na skladiščenje ogljika v tleh,
– proučiti dobre prakse gospodarjenja s tlemi za zmanjšanje sušnega stresa kmetijskih rastlin in povečanje zalog ogljika v tleh,
– izdelati tehnološki priročnik s priporočili za gospodarjenje s tlemi na njivah, travinju in nasadih za izboljšanje izkoristka živinskih gnojil, povečanje vezave ogljika v tleh in zmanjšanje sušnega stresa rastlin.
Tematski sklop: 3.3. Živinoreja
Številka teme: 3.3.1
Naslov teme: Zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov in amonijaka na kmetijskih gospodarstvih
Cilji projekta:
– pregledati in oceniti obstoječe kazalce za presojo uspešnosti ukrepov programa razvoja podeželja na področju zmanjševanja toplogrednih plinov in predlagati dodatne/nove kazalce, ki bodo imeli opredeljeno definicijo, mersko enoto, raven zbiranja podatkov, odgovornost za zbiranje, periodičnost,
– pregledati tuje in domače dobre prakse za:
– učinkovitejšo rabo energije krmnih obrokov in s tem zmanjšanje izpustov metana,
– zmanjšanje dušika v izločkih živali in s tem zmanjšanje izpustov amonijaka in didušikovega oksida,
– predlagati nabor ukrepov za:
– prilagoditev krmnih obrokov in učinkovitejšo rabo energije krmnih obrokov za zmanjšanje izpustov metana (toplogredni plin, predhodnik ozona),
– zmanjšanje dušika v izločkih živali in ukrepov za uvajanje postopkov gnojenja z majhnimi izpusti v zrak na kmetijskih gospodarstvih za zmanjšanje izpustov amonijaka in didušikovega oksida.
Tematski sklop: 3.4. Dobrobit živali
Številka teme: 3.4.1
Naslov teme: Inovativne rešitve za izboljšanje dobrega počutja rejnih živali – tehnološke rešitve v perutninarstvu in prašičereji
Cilji projekta:
– z interdisciplinarnim pristopom (etologija, zdravstveno varstvo, tehnologija reje) najti nove rešitve v rejah prašičev in perutnine, npr. ocena tveganja za izbruh grizenja repov pri prašičih, ki bi prispevale k dobremu počutju in zdravju živali, zagotavljale boljšo kakovost živalskih proizvodov in prehransko varnost sedanjim in bodočim generacijam ter omogočile razvoj slovenske prašičereje in perutninarstva po načelih trajnostnega razvoja tako v velikih kot tudi v malih sistemih,
– razviti in uskladiti enotni protokol v evropskem prostoru, na način enostavnejšega, objektivnejšega in časovno sprejemljivejšega načina definiranja dobrega počutja perutnine, ki bi zlasti strokovnim službam na terenu ponudil jasno definirane kriterije za rutinsko ugotavljanje dobrega počutja pitovne perutnine,
– preveriti ustreznosti protokola za piščance v reji pur v Sloveniji,
– okrepiti sodelovanje med znanstvenimi zavodi in industrijo ter rejci pri razvoju metod in tehnoloških inovacij, ki bodo živalim zagotavljale prijaznejše življenjsko okolje ter varnejšo hrano za potrošnika,
– na osnovi izdelanega protokola in identifikacije vzrokov se pripravijo ukrepi za izboljšanje zdravstvenega stanja in dobrega počutja perutnine,
– rezultate raziskav pripraviti in posredovati končnim uporabnikom (rejcem, industriji, strokovni javnosti) v obliki organizacije delavnic, okroglih miz, tehnoloških listov, strokovnih publikacij, obisk demonstracijskega hleva, usposabljanja.
Tematski sklop: 3.5. Gojenje gozdov
Številka teme: 3.5.1
Naslov teme: Uporabnost duglazije in drugih tujerodnih drevesnih vrst pri obnovi gozdov s sadnjo in setvijo
Cilji projekta:
– analizirati uspešnost dosedanjega gojenja duglazije in drugih tujerodnih drevesnih vrst (TDV), kot so zeleni bor, rdeči hrast, črni oreh, robinija, v Sloveniji ter ovrednotenje njihovega potenciala z ozirom na gospodarsko zanimivost, zakonske osnove in morebitne okoljske omejitve ter primerjava s stanjem v primerljivih državah alpskega prostora,
– izdelati konkretne napotke za izbiro provenienc, načina in obsega gojenja ter nege duglazije in drugih predlaganih vrst po ustreznih rastiščih ter prenos znanja v prakso s pomočjo seminarjev, delavnic in vključitve v načrte,
– oceniti varstvena tveganja pri uporabi duglazije in drugih TDV v gozdarstvu ter predložiti ukrepe varstva gozdov,
– izdelati nabor potencialno še primernih drugih TDV, ki bi lahko bile primerne za začetek sistematičnega dolgoročnega preizkušanja (npr. omorika, grška, velika in kavkaška jelka, sitka, Lawsonova pacipresa) in v sodelovanju z gozdarsko prakso in lastniki gozdov začetek zasajanja poskusnih nasadov z njimi,
– analizirati in izpopolniti mrežo gozdnih semenskih objektov ter razviti konkretne uporabne protokole za semenarsko in drevesničarsko prakso, ki bodo omogočali zadovoljivo preskrbo z gozdnim reprodukcijskim materialom,
– analizirati lastnosti lesa in tržnega potenciala TDV v Sloveniji ter predlagati konkretne ukrepe za njegovo izboljšanje,
– izobraževati in informirati lastnike gozdov, gozdarsko stroko, lesnopredelovalno industrijo in širšo javnost o pereči temi, o kateri je (pre)malo znanega.
Številka teme: 3.5.2
Naslov teme: Presoja uspešnosti obnove gozdov s sadnjo in setvijo v Sloveniji
Cilji projekta:
– oceniti uspešnost obnove gozdov s sadnjo in setvijo pri razvoju slovenskih gozdov v zadnjih 25 letih (delež v celotni obnovi, uspeh obnove glede na vložena sredstva in materiale, vpliv na doseganje gozdnogojitvenih ciljev),
– pripraviti metodologijo odločanja o obsegu obnove s sadnjo in setvijo v prihodnosti na ravni gozdnogospodarskih načrtov, ločeno na t. i. redno obnovo in obnovo gozdov po velikih površinskih ujmah glede na ustreznost drevesnih vrst in vzgojno obliko sadik,
– izdelati podrobne kriterije in postopke ocenjevanja kakovosti sadik,
– primerjati zdravstveno stanje sadik in sejank z osebki naravne obnove v gošči oziroma mladju na primerljivih rastiščih,
– določiti najpomembnejše škodljive organizme, ki v gozdovih povzročajo poškodbe sadik in sejank ter pripraviti navodila za njihovo prepoznavanje,
– pripraviti katalog ukrepov za preprečevanje oziroma zmanjšanje škod na sadikah zaradi škodljivih organizmov, presoditi o ustreznosti obstoječih ukrepov za zaščito sadik,
– pripraviti podrobna navodila ravnanja s sadikami v različnih fazah od drevesnice do sadnje, ter
– vzpostaviti sodelovanja med raziskovalci in laboratoriji za določitev nekaterih škodljivih organizmov sadik in sejank drevja (npr. KIS-ogorčice, NIB-bakterije, fitoplazme).
Številka teme: 3.5.3
Naslov teme: Analiza vzrokov in vpliva vetroloma v slovenskih gozdovih v decembru 2017 na nadaljnji razvoj jelovo bukovih gozdov
Cilji projekta:
– ugotoviti fizikalne lastnosti tal v vetrolomu prizadetih in neprizadetih področij glede na vremenske razmere nekaj mesecev pred vetrolomom, matično podlago, ekspozicijo, nadmorsko višino, vrsto strukturo sestojev ter mikroreliefa,
– podrobneje analizirati tla in značilnost koreninskih sistemov najbolj prizadetih drevesnih vrst – jelke, smreke in bukve,
– pripraviti model potencialne ogroženosti širšega območja jelovo-bukovih gozdov glede na možnost podobnih ekstremnih vremenskih pojavov,
– izdelati metodologijo spremljanja uspešnosti obnove gozda – razvoj naravne obnove in obnove s sadnjo, ki vključuje tudi različne načine zaščite gozdnega mladja; uspešnost zaščite naravnega pomlajevanja oziroma obnove s pomočjo kemičnih in elektronskih odvračal se izvaja z merjenjem učinka preko popisov objednosti in ekofiziološkega odziva mladja, ter
– analizirati kakovostno in dimenzijsko strukturo gozdno-lesnih sortimentov glede na različne stopnje poškodovanosti sestojev ter različno strukturo gozdnih sestojev (predvsem glede na različne deleže prevladujočih drevesnih vrst v sestojih).
Številka teme: 3.5.4
Naslov teme: Določitev modelov razvoja gozdov za podporo gozdnogospodarskemu načrtovanju na različnih načrtovalskih ravneh
Cilji projekta:
– pripraviti pregled značilnosti in zahtev najpogostejših modelov razvoja gozdov, ki se uporabljajo v Evropi in so pogosto tudi osnova pri primerjavi razvoja gozdov med posameznimi državami (npr. v okviru priprave zakonodaje EU s področja vpliva klimatskih sprememb na gozdove – sektor LULUCF),
– izdelati metodologijo vključevanja modelov razvoja gozda v gozdnogospodarsko načrtovanje, ki so lahko podlaga za odločanje na različnih načrtovalskih ravneh – od strateškega na državni ravni do ravni posameznega sestoja oziroma rastiščno gojitvenega razreda (npr. rastni modeli za glavne drevesne vrste in poglavitne gozdne tipe, ekogrami, modeli ukrepanja, proizvodni modeli),
– izboljšati podlage za upravljanje in njihovo učinkovito povezovanje (sestojna karta, podatki o gozdnih rastiščih, prirastoslovni modeli itn.) ter opredeliti modele razvoja gozdov, ki temeljijo na parametrih, ki se že analizirajo v obstoječem gozdarskem informacijskem sistemu, ki nastaja ob pripravi gozdnogospodarskih načrtov,
– razviti praktična orodja, temelječa na modelih, ki so najbolj primerni za slovenske razmere ter se lahko uporabljajo pri izdelavi gozdnogospodarskih načrtov.
Tematski sklop: 3.6. Varstvo gozdov
Številka teme: 3.6.1
Naslov teme: Izboljšanje sistema spremljanja ulova smrekovih podlubnikov v kontrolne feromonske pasti in sistema polaganja kontrolnih pasti ter izdelava aplikacije za načrtovanje lokacij in številčnosti kontrolnih pasti ter kontrolnih nastav po ureditvenih enotah
Cilji projekta:
– določiti kriterije, roke in postopke za določanje optimalnega števila kontrolnih feromonskih pasti in lokacij njihove postavitve z upoštevanjem lokalnih razlik v geografskih, klimatskih in ekoloških značilnostih posameznih območij,
– določiti kriterije in postopke za določanje optimalnega števila in lokacij kontrolnih nastav,
– primerjati učinkovitost različnih znamk feromonov (npr. Pheroprax, ECOLURE, Typosan) na ulov osmerozobega smrekovega lubadarja ter na dodatni ulov s poudarkom na plenilcih osmerozobega smrekovega lubadarja na območjih prizadetih zaradi ujm,
– primerjati učinkovitost ulova osmerozobega smrekovega lubadarja med različnimi tipi pasti z enakim atraktantom (npr. barierna past, križna past) ter dodatnega ulova s poudarkom na plenilcih osmerozobega smrekovega lubadarja na območjih prizadetih zaradi ujm,
– primerjati učinkovitost ulova osmerozobega smrekovega lubadarja pri postavitvi enojne, dvojne in trojne Theysohnove pasti,
– izdelati javno dostopne računalniške aplikacije za načrtovanje števila in lokacij kontrolnih pasti in kontrolnih nastav po posameznih ureditvenih enotah Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS),
– izdelati publikacijo, s katero se lastnike gozdov ozavešča o nevarnosti in škodi, ki jo povzročajo podlubniki ter ozavešča o polaganju kontrolnih nastav,
– organizirati delavnice za lastnike gozdov z namenom ozaveščanja o nevarnosti in škodi, ki jo povzročajo podlubniki ter o polaganju kontrolnih nastav, ter
– pregledati predpise s področja gozdarstva in presoditi o ustreznosti določil s področja varstva gozdov (spremljava pojavljanja smrekovih podlubnikov v gozdu in na skladiščih, odkrivanje žarišč, zatiralni ukrepi in roki za izvedbo).
Številka teme: 3.6.2
Naslov teme: Razvoj organizacijske in tehnične podpore za ukrepanje pristojnih organizacij na področju gozdarstva ob vdoru gozdu škodljivih organizmov
Cilji projekta:
– na podlagi novih evropskih uredb s področja gozdarstva in zdravstvenega varstva rastlin spremeniti in dopolniti strategije varovanja zdravja gozdov in gozdnega drevja,
– izdelati splošna in podrobna navodila za ukrepanje ob vdoru novih škodljivih organizmov,
– predlagati rešitve za povečanje učinkovitosti ukrepov pri sanacijah posledic izbruhov vseh vrst škodljivih organizmov,
– izdelati oziroma posodobiti protokole za izvedbo simulacijskih vaj na temo ukrepanja pristojnih organizacij ob vdoru novih škodljivih organizmov,
– oblikovati ustrezna komunikacijska orodja za informiranje lastnikov gozdov in širše javnosti o ukrepanju ob vdoru gozdu škodljivih organizmov.
Težišče 4: Razvoj podeželja
Tematski sklop: 4.1. Biogospodarstvo
Številka teme: 4.1.1
Naslov teme: Razvoj biogospodarstva in krožnega gospodarstva v Sloveniji
Cilji projekta:
– oceniti razkorak med proizvodnimi viri, razvojnimi potenciali in dejanskim stanjem v gospodarskih panogah s področja biogospodarstva:
– kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo,
– proizvodnja hrane, pijače in krme,
– proizvodnja lesnih izdelkov in biokompozitov,
– proizvodnja celuloze in papirja,
– bio-osnovane aplikacije v proizvodnji kemikalij, umetnih mas, pametne embalaže in drugih proizvodov široke potrošnje, zdravil in zdravstvenih pripomočkov,
– bio-osnovane aplikacije v energetiki (obnovljivi viri energije),
– na podlagi ocene potencialov opredeliti korake prehoda Slovenije v biogospodarstvo in povezovanja komplementarnih panog in gospodarskih subjektov po načelih krožnega gospodarstva,
– vzpostaviti tematska omrežja deležnikov trojne vijačnice (podjetja oziroma panožna združenja, raziskovalno-razvojne institucije, država) za posamezna področja biogospodarstva,
– izboljšati komunikacijo med deležniki, posledično identificirati konkurenčne prednosti, razvoj skupne vizije, opredeliti strateške prioritete in predlog podpornih ukrepov (cilj: boljša izkoriščenost potencialov in višja dodana vrednost proizvodov kmetijske in gozdarske proizvodnje, predelave lesa in biomase ter prehod k bolj učinkoviti rabi virov in v nizkoogljično družbo).
Tematski sklop: 4.2. Lovstvo
Številka teme: 4.2.1
Naslov teme: Reševanje težav povezanih s pojavljanjem divjadi v naseljih, na cestah in drugih nelovnih površinah
Cilji projekta:
– identificirati probleme, ki jih divjad povzroča na nelovnih površinah v Republiki Sloveniji,
– proučiti različne načine odstranitve živih osebkov divjadi iz urbanih predelov in drugih nelovnih površin, kjer uporaba orožja ni možna,
– pregled uporabljenih metod v tujini,
– priprava protokolov in praktični preizkus predlaganih najprimernejših načinov odstranitve divjadi iz urbanih predelov, ter
– preveriti odnos ljudi do pojavljanja divjadi v urbanih predelih.
3. Okvirna višina sredstev
Predvideni okvirni obseg sredstev za realizacijo tega razpisa znaša 3.350.000,00 EUR. Razpis bo realiziran glede na razpoložljiva sredstva v proračunu Republike Slovenije in finančnem načrtu agencije.
Okvirna višina sredstev po udeležencih za celotno obdobje trajanja projektov:
Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije | 1.000.000,00 EUR |
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije | 2.350.000,00 EUR |
4. Subjekti, ki se lahko prijavijo na javni razpis
Na javni razpis se lahko prijavijo raziskovalne organizacije (v nadaljnjem besedilu: RO) in zasebni raziskovalci, ki so vpisani v zbirko podatkov o izvajalcih raziskovalne in razvojne dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: evidenca RO) ali v register zasebnih raziskovalcev, ki ju vodi agencija ter izpolnjujejo pogoje, določene z Zakonom o raziskovalni in razvojni dejavnosti in s predpisi agencije.
Če pri prijavi raziskovalne dejavnosti sodeluje več izvajalcev raziskovalne dejavnosti, je prijavitelj matična RO. Matična RO je tista RO, ki vloži prijavo raziskovalnega projekta, je prva navedena na prijavnem obrazcu in pri kateri je ob podpisu pogodbe zaposlen vodja raziskovalnega projekta.
5. Pogoji
Pogoji javnega razpisa so določeni v Zakonu o raziskovalni in razvojni dejavnosti, Pravilniku o Ciljnih raziskovalnih programih (CRP), Pravilniku o kriterijih za ugotavljanje izpolnjevanja pogojev za vodjo raziskovalnega projekta (Uradni list RS, št. 53/16 – v nadaljnjem besedilu: Pravilnik o kriterijih), Metodologiji ocenjevanja prijav za razpise, Metodologiji ocenjevanja in izbora prijav za izbiro raziskovalnih projektov Ciljnega raziskovalnega programa »Zagotovimo.si hrano za jutri« za izvedbo javnega razpisa v letu 2018 in v Usmeritvah Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport za pripravo Javnega razpisa Ciljnega raziskovalnega programa »Zagotovimo.si hrano za jutri« v letu 2018.
Vsi navedeni dokumenti so sestavni del razpisne dokumentacije in so objavljeni na spletni strani agencije.
5.1 Pogoji za prijavitelje in vodje projekta – splošno
Raziskovalni projekt izvaja projektna skupina, ki jo sestavljajo vodja projekta, raziskovalci ter strokovni in tehnični sodelavci.
Če je projektna skupina sestavljena iz več projektnih podskupin na različnih RO, mora imeti prijavitelj z drugimi sodelujočimi RO podpisan dogovor o ureditvi medsebojnih pravic in obveznosti.
Vodja raziskovalnega projekta s statusom mladega doktorja je tisti raziskovalec, pri katerem je na dan izteka roka za oddajo prijav na poziv poteklo največ deset let po letu zagovora njegovega prvega doktorata. Raziskovalec, ki je že izvajal CRP projekt kot mladi doktor, ne more več prijaviti CRP projekta kot mladi doktor.
V okviru razpisa lahko posamezen raziskovalec kandidira kot vodja le enega raziskovalnega projekta.
5.2 Proste kapacitete in zaposlitev
Vodja raziskovalnega projekta in člani projektne skupine morajo imeti za izvajanje raziskovalnih projektov proste kapacitete (največji dovoljeni obseg na osebo znaša 1700 ur letno ali 1 FTE) in morajo biti za izvajanje raziskovalne dejavnosti zaposleni v RO, izvajalki projekta, ali imeti status zasebnega raziskovalca.
Pogoji glede prostih kapacitet in zaposlitve se preverijo ob podpisu pogodbe. Pogodba mora biti podpisana najkasneje v treh mesecih od sklepa o izboru projektov.
5.3 Raziskovalna uspešnost raziskovalcev
Vodja raziskovalnega projekta mora izpolnjevati pogoje za vodjo raziskovalnega projekta v skladu z 29. členom Zakona o raziskovalni in razvojni dejavnosti in 3. ali 4. členom Pravilnika o kriterijih.
5.3.1 Kriteriji za ugotavljanje izpolnjevanja pogojev za vodjo raziskovalnega projekta:
5.3.1.1
1. Dosega minimalno 40 točk iz znanstvenih objav, ki so določene v podzakonskem predpisu, ki ureja kazalnike raziskovalne uspešnosti, v zadnjih petih letih.
2. Izkazuje citiranost, kot je določena v 2. točki prvega odstavka drugega člena Pravilnika o kriterijih, ali ima dokazane prenose lastnih raziskav v prakso (patenti, implementirane tehnologije, prodani računalniški programi, izvedeni pomembni objekti ali izdelki ipd.; COBISS tip 2.02, 2.03, 2.04, 2.06, 2.07, 2.12, 2.13, 2.14, 2.15, 2.16, 2.17, 2.20, 2.21 in 2.24) ali dokazano delo na nacionalno pomembnem znanstvenem korpusu ali zbirki.
3. Izkazuje minimalno oceno iz znanstvenih objav (A1) in dokumentiranega sodelovanja z drugimi financerji (A3) v zadnjih petih letih ter minimalno število čistih citatov v zadnjih desetih letih, in sicer:
A1/2 ≥ 400 ali A' ≥ 200 ali A« ≥ 50 ali osnovni pogoj.
Osnovni pogoj za kandidate za vodje raziskovalnih projektov je: A1 ≥ A1 minimalni, CI ≥ CI minimalni in A3 ≥ A3 minimalni.
V nadaljevanju so v tabelah prikazani pogoji za A1 minimalni in CI minimalni po vedah in po posameznih področjih. Področje je navedeno takrat, kadar predstavlja izjemo in je zanj določen drugačen pogoj kot za celotno vedo. Za področja, ki niso navedena, veljajo pogoji za vedo.
1. Ocena A1
a. A1 minimalni je določen v naslednji tabeli:
Veda/področje | A1 minimalni |
Naravoslovje, Tehnika, Medicina, Biotehnika, Družboslovje, Arheologija, Geografija | 0,5 |
Humanistika, Pravo, Narodno vprašanje | 1 |
b. Za raziskovalce, ki imajo status mladih doktorjev, je A1 minimalni določen v naslednji tabeli:
Veda/področje | A1 minimalni |
Naravoslovje, Tehnika, Medicina, Biotehnika, Družboslovje, Arheologija, Geografija | 0,4 |
Humanistika, Pravo, Narodno vprašanje | 1 |
2. Čisti citati
Minimalno število čistih citatov, CI minimalni, je navedeno v tabelah. Če področje ni navedeno v tabeli, se zanj uporablja vrednost, ki je določena za vedo.
a. Minimalno število čistih citatov, CI minimalni, je za vodje raziskovalnih projektov določeno v naslednji tabeli:
Veda/področje | CI minimalni |
Humanistika, Pravo, Narodno vprašanje | 1 |
Družboslovje, Arheologija, Geografija | 5 |
Rudarstvo in geotehnologija, Geodezija, Promet, Vodarstvo, Psihologija, Šport | 15 |
Tehnika, Biotehnika, Matematika, Geologija | 50 |
Medicina, Biologija, Računsko intenzivne metode in aplikacije, Kemijsko inženirstvo, Energetika, Materiali | 100 |
Naravoslovje, Mikrobiologija in imunologija, Biotehnologija | 200 |
b. Minimalno število čistih citatov, CI minimalni, je za vodje raziskovalnih projektov, ki imajo status mladega doktorja, določeno v naslednji tabeli:
Veda/področje | CI minimalni |
Humanistika, Pravo, Narodno vprašanje | 1 |
Družboslovje, Rudarstvo in geotehnologija, Promet, Vodarstvo | 5 |
Tehnika, Matematika, Geologija, Gozdarstvo lesarstvo in papirništvo, Rastlinska produkcija in predelava, Geografija | 10 |
Naravoslovje, Medicina, Biotehnika | 20 |
Vodje raziskovalnih projektov morajo izpolnjevati pogoj, da je vrednost A’ več kot 0.
5.3.1.2
Ne glede na točko 5.3.1.1 je vstopni pogoj za vodje, ki imajo status podoktoranda, da imajo A1 > 0 in A' > 0.
Za podoktoranda velja, da izpolnjuje pogoj za vodjo raziskovalnega projekta, če od zagovora njegovega prvega doktorata niso potekla več kot tri leta (upošteva se leto zagovora doktorata v obdobju 2015 – 30. 7. 2018). Podoktorand mora imeti opravljen zagovor doktorata do 30. 7. 2018. Če je podoktorand izkoristil dopust iz naslova zavarovanja za starševsko varstvo, pri čemer se za enega otroka upošteva eno leto, se čas po letu zagovora podaljša nad tri leta. Enako velja za dokumentirane odsotnosti zaradi bolezni ali poškodb oziroma drugih primerov odsotnosti, določenih v predpisih o zdravstvenem zavarovanju, in zaposlitev izven raziskovalne dejavnosti, daljšo od treh mesecev.
5.3.1.3
Minimalna vrednost A3 je za vodje vseh raziskovalnih projektov enaka 0.
5.3.1.4
Kvantitativne ocene za posamezne elemente ocenjevanja (A1 in CI) in za posamezno znanstveno vedo, ki so opredeljene v Metodologiji, pridobi in izračuna agencija. Agencija bo za izračun kvantitativne ocene uporabila podatke, ki bodo vpisani v bazah SICRIS (COBISS) in evidencah agencije na dan zaključka javnega razpisa (A1) oziroma na dan zadnjega zajema podatkov v bazah SICRIS (COBISS) pred zaključkom javnega razpisa (CI).
6. Kriteriji in merila za ocenjevanje
Pri izboru projektov bodo upoštevani naslednji kriteriji: relevantnost in potencialni vpliv predloga projekta, raziskovalna oziroma razvojna kakovost predloga projekta ter izvedljivost predloga projekta.
Kriteriji in merila za ocenjevanje, postopek ocenjevanja in izbora prijav ter izbor ocenjevalcev so podrobneje določeni z Metodologijo CRP, ki je skupaj z ocenjevalnim listom sestavni del razpisne dokumentacije.
7. Čas trajanja projektov
Predviden začetek izvajanja projektov je 1. 10. 2018.
Projekti praviloma trajajo od 12 do 24 mesecev. Izjemoma lahko projekti trajajo do 36 mesecev, kar je v prijavi potrebno posebej utemeljiti.
8. Izbor raziskovalnih projektov
8.1. Postopek izbora
Prijave bodo ocenjene po postopku in na način, kot ga določata Pravilnik o CRP in Metodologija CRP.
Programski svet sprejme predlog prednostnega seznama skupaj s predlogom deleža sredstev za izvedbo izbranih projektov posebej za agencijo in posebej za MKGP.
Programski svet predlog prednostnega seznama za agencijo posreduje v sprejem direktorju agencije in ministru za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Na podlagi predloga prednostnega seznama Programskega sveta, agencija in MKGP sprejmeta obrazložena delna sklepa o izboru prijav za (so)financiranje raziskovalnih projektov na razpis CRP, s seznamom izbora prijav (v nadaljnjem besedilu: delni sklepi).
Po predhodnem sprejetju delnih sklepov s strani agencije in MKGP direktor agencije sprejme ugotovitveni Sklep o izboru projektov.
Agencija izda na podlagi Sklepa o izboru projektov prijaviteljem individualno obvestilo o rezultatih izbora prijav.
8.2. Pravna sredstva
Prijavitelj lahko zoper odločitev o rezultatih izbora prijav vloži ugovor v 15 dneh od prejema obvestila o izboru. O ugovoru s sklepom odloči Upravni odbor agencije.
Vloženi ugovor ne zadrži podpisa pogodb z izbranimi prijavitelji.
8.3. Spletna stran
Prijavitelj mora po odobritvi projekta na spletnem mestu svoje RO odpreti posebno spletno stran oziroma podstran, namenjeno projektu, ki bo omogočala razširjanje dosežkov. Obvezne minimalne vsebine spletne strani so: vsebinski opis projekta z osnovnimi podatki glede financiranja, sestava projektne skupine s povezavami na SICRIS, faze projekta in opis njihove realizacije, bibliografske reference, ki izhajajo neposredno iz izvajanja projekta ter navedba logotipa agencije in drugih sofinancerjev. Vsebine, ki so zajete v sistemu SICRIS, naj bodo povezane in jih ni potrebno podvajati. Spletna stran predstavitev projekta mora ostati aktivna še 5 let po zaključku projekta. O vzpostavitvi spletne strani izvajalec poroča v letnem in zaključnem poročilu.
Izvajalec naj v najvišji možni meri sledi načelom odprtega dostopa do znanstvenih informacij, kot je objavljeno v Nacionalni strategiji odprtega dostopa do znanstvenih objav in raziskovalnih podatkov v Republiki Sloveniji 2015–2016.
9. Prijava na javni razpis
Prijavitelji se na razpis prijavijo s prijavno vlogo – obrazcem ARRS-CRP-HRA-JR-Prijava/2018.
Prijava na javni razpis se kot Prijavna vloga na obrazcu ARRS-CRP-HRA-JR-Prijava/2018 izpolnjuje na spletnem portalu agencije eObrazci. Portal lahko uporabljajo raziskovalci, vpisani v evidence agencije, skrbniki spletnega portala eObrazci v RO, zastopniki RO, pooblaščenci zastopnikov RO in dodatni uporabniki. Prijava na spletni portal eObrazci je možna na dva načina:
– z digitalnim potrdilom (SIGEN-CA, SIGOV-CA, NLB-CA, POSTArCA ali HALCOM-CA);
– z uporabniškim imenom in geslom (raziskovalci lahko geslo za prijavo pridobijo sami s portala eObrazci, ostalim uporabnikom geslo dodeli skrbnik eObrazcev v RO ali agencija).
Prijavni obrazec se izpolnjuje v slovenskem jeziku, točke 1, 11, 12, 21.1, 21.2 in 21.3 pa tudi v angleškem jeziku (navedene točke morajo biti izpolnjene v obeh jezikih).
Prijavitelj v prijavni vlogi označi, ali se vsebina predloga raziskovalnega projekta šteje za poslovno skrivnost.
Prijavitelji, kjer v prijavi kot izvajalec ali soizvajalec nastopa gospodarska družba, morajo skladno s Pravili o državnih pomočeh na področju raziskovalne dejavnosti, št. 007-7/2015-11 z dne 8. 4. 2017, predložiti tudi izpolnjen Obrazec za dodeljevanje državnih pomoči ARRS-PROJ-CRP-HRA-DP-2018.
10. Način, oblika in rok za predložitev prijav
10.1 Oddaja prijavne vloge z digitalnim podpisom
Prijava na javni razpis se izpolni in odda kot Prijavna vloga na obrazcu ARRS-CRP-HRA-JR-Prijava/2018 na spletnem portalu agencije eObrazci. Oddana prijava je popolna, če je opremljena z obema digitalnima podpisoma (zastopnik oziroma pooblaščena oseba RO in vodja raziskovalnega projekta).
Prijave morajo biti oddane do vključno 30. 7. 2018 do 14. ure. Prijaviteljem svetujemo, da prijavnih vlog ne oddajajo zadnji dan razpisnega roka, ker lahko pride do preobremenjenosti strežnika.
Prijava z digitalnim podpisom se šteje za pravočasno, če je izpolnjena in opremljena z obema digitalnima podpisoma na spletnem portalu agencije eObrazci do vključno 30. 7. 2018 do 14. ure.
10.2 Oddaja prijavne vloge brez kvalificiranega digitalnega podpisa
V primeru, ko prijavitelj (zastopnik oziroma pooblaščena oseba prijavitelja) in/ali vodja raziskovalnega projekta nimata digitalnega podpisa, se prijava izpolni in odda v elektronski obliki kot digitalno nepodpisana na spletnem portalu agencije eObrazci (obrazec Prijavne vloge ARRS-CRP-HRA-JR-Prijava/2018) in v tiskani obliki, ki mora biti opremljena z lastnoročnim podpisom zastopnika oziroma pooblaščene osebe prijavitelja in vodje raziskovalnega projekta ter žigom prijavitelja.
Obe obliki prijave, elektronska brez digitalnega podpisa in tiskana, morata biti vsebinsko popolnoma enaki.
Tiskano prijavo je treba dostaviti v zaprti ovojnici z oznako »Ne odpiraj, prijava na Javni razpis za izbiro raziskovalnih projektov Ciljnega raziskovalnega programa »Zagotovimo.si hrano za jutri« v letu 2018 – št. prijave_____« ter z nazivom in naslovom prijavitelja, na naslov: Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije, Bleiweisova cesta 30, 1000 Ljubljana.
Prijava brez digitalnega podpisa se šteje za pravočasno, če je izpolnjena na spletnem portalu agencije eObrazci do vključno 30. 7. 2018 do 14. ure in v tiskani obliki prispe v glavno pisarno Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije prav tako do vključno 30. 7. 2018 do 14. ure. Kot pravočasna se šteje tudi prijava, oddana priporočeno na pošto v Sloveniji do vključno 30. 7. 2018 do 14. ure (upošteva se poštni žig).
10.3 Popolnost prijave
Prijava se šteje za popolno, če je oddana na predpisanem obrazcu in v predpisani obliki (točka 10.1. – z digitalnim podpisom; točka 10.2. – brez digitalnega podpisa) ter vsebuje vse zahtevane podatke, kot jih določa ta javni razpis. Za nepopolno se bo štela tudi prijava, ki bo na razpis prispela formalno nepopolna in je prijavitelj ne bo dopolnil v zahtevanem roku.
Nepravočasnih in nepravilno označenih prijav komisija za odpiranje prijav ne bo obravnavala in bodo s spremnim dopisom neodprte vrnjene prijaviteljem (razen v primeru, da iz ovojnice ni mogoče razbrati prijavitelja in se prijava odpre).
11. Datum odpiranja prijav: komisija za odpiranje prijav bo 1. 8. 2018 ob 10. uri na sedežu Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije, Bleiweisova cesta 30, 1000 Ljubljana, odprla vse v roku dostavljene in pravilno označene prijave.
12. Rok, v katerem bodo prijavitelji obveščeni o izidu javnega razpisa: prijavitelji bodo o izboru projektov obveščeni predvidoma v septembru 2018.
13. Kraj, čas in oseba, pri kateri lahko zainteresirani dvignejo razpisno dokumentacijo
Razpisna dokumentacija je dostopna na spletni strani agencije (http://www.arrs.gov.si/sl/razpisi/).
Vse dodatne informacije v zvezi z razpisom pridobite na spletnih straneh agencije http://www.arrs.gov.si oziroma na Javni agenciji za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije, Bleiweisova cesta 30, 1000 Ljubljana, pri Ljiljani Lučič, na tel. 01/400-59-13.
Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije
