Št. 5441-2/2017/24 Ob-3480/18, Stran 2471
Na podlagi:
– Uredbe (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006,
– Uredba (EU) št. 1301/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o Evropskem skladu za regionalni razvoj in o posebnih določbah glede cilja »naložbe za rast in delovna mesta« ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1080/2006,
– Partnerskega sporazuma med Slovenijo in Evropsko komisijo za obdobje 2014–2020, št. 2014SI16M8PA001.3.0 z dne 15. 2. 2018,
– Operativnega programa za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju 2014–2020 št. CCI 2014SI16MAOP001, verzija 2.0 z dne 4. 7. 2016 ter 1. sprememba, 2.1 z dne 29. 7. 2016, 2. sprememba, 3.2 z dne 6. 12. 2017,
– Zakona o Vladi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 24/05 – UPB, 109/08, 38/10 – ZUKN, 8/12, 21/13, 47/13 – ZDU-1G, 65/14 in 55/17),
– Zakona o državni upravi (Uradni list RS, št. 113/05 – uradno prečiščeno besedilo, 89/07 – odl. US, 126/07 – ZUP-E, 48/09, 8/10 – ZUP-G, 8/12 – ZVRS-F, 21/12, 47/13, 12/14, 90/14 in 51/16),
– Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo, 14/13 – popr., 101/13 in 55/15 – ZFisP, 96/15 – ZIPRS1617 in 13/18),
– Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2018 in 2019 (Uradni list RS, št. 71/17 in 13/18 – ZJF-H),
– Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 69/11 – uradno prečiščeno besedilo),
– Spremembe proračuna Republike Slovenije za leto 2018 (DP2018-A) (Uradni list RS, št. 71/17),
– Proračuna Republike Slovenije za leto 2019 (Uradni list RS, št. 71/17),
– Uredbe o porabi sredstev evropske kohezijske politike v Republiki Sloveniji v programskem obdobju 2014–2020 za cilj naložbe za rast in delovna mesta (Uradni list RS, št. 29/15, 36/16, 58/16 in 69/16 – popr., 15/17, 69/17 in 67/18),
– Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 50/07, 61/08, 99/09 – ZIPRS1011, 3/13 in 81/16),
– Odločitve o podpori Službe Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, v vlogi organa upravljanja za strukturne sklade in kohezijski sklad z dne 14. 12. 2018, št. 1-1/1MK/0 (dokument SVRK št. 3032-17/2018/23),
Republika Slovenija, Ministrstvo za kulturo, Maistrova 10, 1000 Ljubljana, objavlja
za izbor operacij »Mreža centrov raziskovalnih umetnosti in kulture« (v nadaljevanju MCRUK)
1. Ime oziroma naziv in sedež posredniškega organa, ki dodeljuje sredstva: Republika Slovenija, Ministrstvo za kulturo, Maistrova 10, 1000 Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo).
2. Predmet, namen in cilj javnega razpisa ter regija izvajanja
Javni razpis za izbor operacij delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR).
Javni razpis za izbor operacij se izvaja v okviru Operativnega programa za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju 2014–2020:
– prednostne osi 1. »Mednarodna konkurenčnost raziskav, inovacij in tehnološkega razvoja v skladu s pametno specializacijo za večjo konkurenčnost in ozelenitev gospodarstva«,
– prednostne naložbe 1.1 »Krepitev infrastrukture za raziskave in inovacije ter zmogljivosti za razvoj odličnosti na tem področju, pa tudi spodbujanje pristojnih centrov, zlasti takšnih, ki so evropskega pomena«,
– specifičnega cilja: 1.1.1 »Učinkovita uporaba raziskovalne infrastrukture ter razvoj znanja/kompetenc za boljše nacionalno in mednarodno sodelovanje v trikotniku znanja«.
2.1 Predmet javnega razpisa
Predmet javnega razpisa je sofinanciranje največ dveh MCRUK. Med področja, ki jim je namenjena podpora, sodijo povezovanje področij znanosti, umetnosti, tehnologije in gospodarstva, s posebnim ozirom na izboljšanje mednarodne konkurenčnosti, boljšo izrabo obstoječe in razvoj nove raziskovalne infrastrukture, vključevanje v mednarodne raziskovalne programe, izrabo inovativnega potenciala raziskovalcev in njihovo mednarodno mobilnost.
2.2 Namen in cilj javnega razpisa
Splošno: glede na vključenost v prvo prednostno os operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike za obdobje 2014–2020, razpis spodbuja nacionalno in mednarodno konkurenčnost raziskav, inovacij in tehnološkega razvoja v skladu s pametno specializacijo za večjo konkurenčnost in ozelenitev gospodarstva, izboljšanje infrastrukture za raziskave in inovacije ter promocijo kompetentnih centrov (kot konzorcijskih partnerjev), ob upoštevanju ciljev skladnega regionalnega razvoja.
Namen razpisa je spodbujanje produkcije MCRUK ter tako na osnovi globalno najbolj prodornih idej (še posebej tistih, ki so relevantne za razvoj prednostnih področij Slovenske strategije pametne specializacije) omogočiti kreativno sodelovanje na področju znanosti, umetnosti, tehnologije in gospodarstva, sredstva pa namensko vezati predvsem za skupne raziskave, razvoj in inovacije, za podporo naložbam v raziskovalno infrastrukturo, v znanje in kompetence raziskovalnega potenciala ter za ustvarjalnost in optimizacijo podpornega okolja za podjetništvo in inovacije, s tem pa neposredno za večjo prodornost obstoječih in novih slovenskih podjetij z novimi prebojnimi produkti in storitvami. Osnovni namen razpisa sledi promocijsko naravnani misli, da so raziskovalne umetnosti izjemna in aktualna razvojna priložnost, ki jo omogočajo nove tehnologije, in je, kljub morebitnim zadržkom, vezanih na (ne)razumevanje pojma sodobnih disruptivnih praks, v razvojnem smislu ne smemo zamuditi.
Cilj: specifični cilj prve prednostne naložbe je učinkovita uporaba raziskovalne infrastrukture ter razvoj znanja/kompetenc za boljše nacionalno in mednarodno sodelovanje v trikotniku znanja.
Skladno z navedenim želi Ministrstvo za kulturo s tem razpisom doseči izboljšanje pogojev za delo največ dveh MCRUK, ki bosta kot nacionalni mreži po načelu soustvarjanja in mreženja tvorili vsaka vsaj po eno aktivno platformo za razvoj sodobnih raziskovalnih umetnosti v Republiki Sloveniji. Glede na regionalno, nacionalno in mednarodno orientirane cilje razpisa so zaželene operativne projektne povezave med obema izbranima konzorcijema, ne nazadnje tudi glede na jasno izraženo načelo racionalne izrabe infrastrukture in obstoječe ter nove sodobne raziskovalne in promocijske opreme. Z vlaganji ter s strateškim povezovanjem na izbranih prioritetnih področjih prijaviteljev želi Ministrstvo za kulturo s pomočjo pojma sodobnih raziskovalnih umetnosti vzpostaviti nov hibriden ekosistem inovacij, podpreti odpiranje kvalitetnih delovnih mest ter ustvarjanje višje dodane vrednosti, kar je tudi eden od osnovnih pogojev za dvig življenjskega standarda prebivalstva. Razpis želi spodbuditi večjo kritično maso znanja, raziskovalnih kapacitet in kompetenc, razkriti inovacijski potencial področja kulture in umetnosti v povezavi z znanostjo, tehnologijo in gospodarstvom ter prispevati h krepitvi konkurenčnosti in prepoznavnosti Republike Slovenije. Eden od pomembnih splošnih ciljev razpisa je tudi nadgradnja vpeljanega kreativnega načina mišljenja »design thinking« v »art and science thinking« – v korist družbe ustvariti novo kulturo sodelovanja med umetnostjo in znanostjo.1
1 Prosto po Gerfriedu Stockerju in Andreasu J. Hirschu: »The practice of Art and Science«, Ars Electronica, Linz, 2017.
2.3 Pomen pojmov
Mrežo centrov raziskovalnih umetnosti in kulture (MCRUK), po načelih so-ustvarjanja, participacije in mreženja, tvorijo posamezni centri raziskovalnih umetnosti. MCRUK spodbuja nastanek platform, ki s svojo operativno kompetenco predstavljajo trajnostno nadgradnjo celotnega projekta. Za razliko od posameznih konzorcijskih partnerjev v mreži, sama mreža ni organizirana kot pravna oseba. MCRUK omogoča združevanje kreativnih, tehničnih in producentskih potencialov, vzdrževanje razstavljenih projektov in njihovo hranjenje, raziskovalno dejavnost, povezovanje umetnosti in znanosti, informiranje in komunikacijo z javnostjo, izobraževanje in nagovarjanje povečanega števila obiskovalcev, delo z mlajšo potencialno publiko in razvoj aplikativnih projektov. Omogoča nastajanje in izvajanje inovativnih deficitarnih projektov s področja povezovanja znanosti, umetnosti, tehnologije in gospodarstva. Deluje kot združevalec družbenih, kulturnih in znanstvenih aktivnosti na nacionalnem nivoju in v mednarodnem prostoru, hkrati pa lokalni skupnosti omogoča vključevanje v sodobne razvojne tokove ob ohranjanju obstoječe lokalne identitete, integritete in razpoznavnosti. Na ta način se znatno povečujejo možnosti za interdisciplinarno interakcijo med znanostjo, umetnostjo, tehnologijo in gospodarstvom ter zagotavljajo pogoji za delovanje v smislu horizontalnega prečenja področij.
Konzorcij sestavljajo konzorcijski partnerji, prijavitelj pa je lahko le vodilni partner konzorcija. Konzorcijski partnerji so upravičenci s področja kulture, izjemoma tudi s področja delovanja univerz ter samostojnih visokošolskih zavodov (če so ključni za delovanje konzorcija, pri čemer delež takšnih institucij ne sme preseči 1/3 vseh članov konzorcija)2, ki so dejavni tudi na področju raziskovalnih umetnosti (skladno s pogojem 4 točke 3), izjemoma tudi univerze in samostojni visokošolski zavodi, če so ključni za delovanje konzorcija pri čemer delež takšnih institucij ne sme preseči 1/3 vseh članov konzorcija. Formalno povezani s konzorcijsko pogodbo ti predstavljajo posamezno prijaviteljevo mrežo konzorcijskih partnerjev. Finančni tok poteka izključno med Ministrstvom za kulturo in izbranim vodilnim partnerjem konzorcija, ne pa tudi neposredno s posameznimi konzorcijskimi partnerji.
2 (Standardna klasifikacija dejavnosti 2008 / pripravila in uredila Frida Braunsberger - Ljubljana: Statistični urad Republike Slovenije, 2010; št. 11; ISBN 978-961-239-156-0) in sodijo v oddelek pod nazivom »R« Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti od vključno R90 do vključno R90.040) ter Univerzitetno izobraževanje pod 85.422.
Centri raziskovalnih umetnosti sestavljajo prijaviteljevo MCRUK. Za skupen nastop na tem razpisu so povezani v konzorcij. V razpisu gre za izbor največ dveh konzorcijev. Oba delujeta na območju celotne Republike Slovenije. V okviru posameznega konzorcija bo dodeljeno 60 % sredstev za kohezijsko regijo Vzhodna Slovenija in 40 % za kohezijsko regijo Zahodna Slovenija. Centri raziskovalnih umetnosti v mreži so nosilci izvajanja programskih in projektnih aktivnosti.
Platforma za razvoj sodobnih raziskovalnih umetnosti je nadgradnja dejavnosti prijaviteljeve mreže konzorcijskih partnerjev, ki po načelu so-ustvarjanja in mreženja predstavlja odprto osnovo (kot neke vrste operacijski sistem), na kateri se lahko izvajajo zahtevnejši projekti in raziskave, vendar ne nastopa kot samostojna pravna oseba. Ustvarjalcem in strokovnjakom različnih profilov s kreativnim potencialom omogoča sodelovanje, eksperimentiranje, raziskovanje, razvijanje idej, procesov in disruptivnih praks, kakor tudi produkcijo vzorčnih izdelkov ter storitev. Platforma je izrazito odprtega tipa (javnost delovanja zagotavlja lastna spletna stran konzorcija) in je namenjena razvoju kreativnih rešitev in procesov, mednarodnemu mreženju ustvarjalcev in strokovnjakov ter preizkušanju idej, storitev in vzorčnih (pol)izdelkov. Odpira nove poglede, vprašanja, možnosti in priložnosti, ki jih nudijo kreativne povezave znanosti, umetnosti, tehnologije in gospodarstva. Prost dostop do platforme je omogočen tudi preko lastne spletne strani. Slednja omogoča vpogled v tekoče projekte, znanja, kakor tudi v delovanje platforme na nivoju disruptivnih praks.
Trajnostni vidik se manifestira v formiranju, obstoju in operativnem ohranjanju platform. Predstavlja vsaj triletno konsolidacijo kadrovskih zmogljivosti, produkcijske infrastrukture, opreme in znanja (v okviru pojma sodobnih raziskovalnih umetnosti) po izteku sofinanciranja operacije – vsega, kar je potrebno za nemoteno operativno delovanje platforme. Vsebinska celovitost in zaokroženost platforme, oziroma njena osnovna vsebinska opredeljenost je razvidna iz spletne strani konzorcija, ki ne omogoča le vsem pod enakimi pogoji vpogleda v tekoče projekte, znanja in dosežke s področja disruptivnih praks, temveč omogoča tudi večjo dostopnost potencialnih zainteresiranih zunanjih ustvarjalcev in uporabnikov. Platforma sloni na odprtosti delovanja (javnost delovanja), ki vsem zainteresiranim omogoča enakopravno udeležbo. Pod enakimi pogoji vsem omogoča dostop do projektnih dosežkov in rezultatov, nastalih v času sofinanciranja operacije, za izvajanje projektov pa tudi do opreme, financirane iz operacije. Platforma zato nikomur ne prinaša konkurenčnih prednosti. V času amortizacijske dobe opreme se o njeni uporabi vodi dnevnik, iz katerega je razvidno, kdo, kdaj, pod kakšnimi pogoji in za kaj je opremo uporabljal.
Raziskovalne umetnosti je izraz, ki meri na stično polje znanstvenih in umetnostnih praks. Te segajo na področje aplikacij sodobnih tehnologij, z dejavnostjo in odkritji pa bogatijo rešitve, spoznanja, terminologijo in načine prezentacije drugih področij ter tako ustvarjajo nove sinergične učinke. S prepletom znanstvenih in umetnostnih poskusov, raziskovalne umetnosti blažijo ostre meje med naravoslovnimi in družboslovnimi vedami na področjih, kot so informacijsko-komunikacijske tehnologije, humanizacija tehnologije, virtualna in razširjena resničnost, robotika, biotehnologija in nanotehnologija – nelinearnosti in procesualnosti pa odpirajo nove možnosti produkcijskih praks tudi v gospodarstvu.
Raziskovalna infrastruktura, kot jo gre razumeti za namen tega razpisa, sloni na načelu racionalne izrabe obstoječih prostorskih zmogljivosti konzorcijskih partnerjev ter obstoječe in nove sodobne raziskovalne ter promocijske opreme. Gre za funkcionalno obogatitev obstoječih prostorskih zmogljivosti z opremo ter za vključevanje pridobljenega znanja in angažiranje kadrovskih potencialov. Izbrana prijavitelja sta dolžna voditi evicenco nabavljene opreme in z njo postopati smiselno, kot to predvideva 71. člen Uredbe (EU) št. 1303/2013 – kadar gre za opremo, ki je specifične narave in je ključnega pomena za izvedbo operacije (rok poročanja 5 let). Nakup preostale opreme, ki služi le izboljšanim operativnim pogojem delovanja MCRUK, pa je zavezan drugim veljavnim nacionalnim pravnim podlagam, kot na primer amortizacijski stopnji po aktualno veljavnih računovodskih standardih RS. Raziskovalna infrastruktura se ne sme uporabljati za komercialne gospodarske namene.
Poslanstvo MCRUK je vzpostavitev konzorcijsko organizirane funkcionalne strukture (platforme), ki bo sposobna:
– konceptualnega in operativnega razvoja sodobnih raziskovalnih umetnosti;
– podpreti razvoj po prednostnih področjih strategije pametne specializacije, upoštevajoč regionalne specifike in kompetence posameznega centra;
– sodelovanja z razvojnimi oddelki gospodarsko naravnanega sektorja (tudi turizma);
– prezentacije, dialoga in partnerstva s primerljivimi mrežami in središči v drugih državah;
– koordinirane promocije, popularizacije in komunikacije;
– horizontalno mrežiti in vertikalno sodelovati z drugimi podobnimi središči ter drugimi pravnimi subjekti v regiji, državi, EU in izven nje – predvsem z raziskovalnimi organizacijami in gospodarskimi družbami;
– vzdržno upravljati in razvijati lastno MCRUK;
– delovati po načelih pametne specializacije glede na strateške usmeritve posamezne regije in doslej izkazanih specifičnih kompetenc posameznega centra v mreži;
– izvajanja sodobne intermedijske umetniške produkcije in z njo povezane znanstveno-raziskovalne produkcije v skladu z usmeritvijo posameznega centra v smislu povezovanja znanosti, umetnosti, tehnologije in gospodarstva;
– trajnostne naravnanosti in razvijanja operativne platforme, skladno z umetniško in raziskovalno sodobno zastavljeno vizijo glede vloge sodobne umetnosti in znanosti (raziskovalna umetnost);
– promocije, vzgoje in izobraževanja strokovne in širše javnosti glede povezovanja, znanosti, umetnosti in tehnologije.
Vsak prijavitelj mora načrtovati vsaj sledeče kazalnike:
– število podjetij, ki sodelujejo s kulturnimi ustanovami (13),
– število v projekt vključenih raziskovalcev (25),
– število izvedenih projektov ob izboljšanih raziskovalnih zmogljivostih (5).
O izpolnjevanju kazalnikov bo prijavitelj moral poročati tudi glede na predvideno razmerje porabe sredstev v obeh kohezijskih regijah v razmerju KRVS/KRZS 60:40.
Izboljšane raziskovalne zmogljivosti pomenijo konsolidacijo kadrovskih zmogljivosti, produkcijsko infrastrukturo z opremo in znanjem v okviru pojma sodobnih raziskovalnih umetnosti.
Razpis ni namenjen vzpostavljanju novih institucij, temveč zagonu obstoječih struktur, z referencami izkazanih prijaviteljev, predvsem pa njihovemu medsebojnemu sodelovanju z namenom projektne in trajne programske konsolidacije kadrovskih zmogljivosti znotraj raziskovalne infrastrukture v okviru pojma sodobnih raziskovalnih umetnosti.
Upravičene aktivnosti:
Do financiranja na podlagi tega javnega razpisa so upravičene aktivnosti izbranega konzorcija, ki so neposredno vezane na programe in projekte iz vloge prijavitelja, ki je bila na podlagi tega razpisa izbrana v sofinanciranje ter so v skladu s predmetom in cilji javnega razpisa – skladno z vsebinskimi in formalnimi pogoji ter merili tega razpisa, kot je to navedeno v nadaljevanju. Gre predvsem za povezovanje področij znanosti, umetnosti, tehnologije in gospodarstva, za aktivnosti, ki podpirajo večjo mednarodno konkurenčnost in odličnost raziskav, za boljšo izrabo in razvoj raziskovalne infrastrukture, za vključevanje v mednarodne raziskovalne programe ter izrabo raziskovalnega potenciala raziskovalcev ter njihovo mobilnost.
Med upravičene aktivnosti sodi tudi vpeljan pojem laboratorija (art-lab) kot projektno ustvarjalne aktivnosti znotraj posameznega centra raziskovalnih umetnosti, primeren za izvajanje določenih raziskovalnih dejavnosti (na primer bioumetnost ipd.). Gre za eno od dejavnosti izbranega prijavitelja, vendar laboratorij ne nastopa kot samostojna pravna oseba. Višja razvojna oblika je platforma, ki združuje vse potenciale konzorcijskih partnerjev.
2.4 Regionalna razsežnost po NUTS 2
Operacija ali deli operacije se bodo izvajali v kohezijski regiji Vzhodna Slovenija in kohezijski regiji Zahodna Slovenija.3
3 Omenjena delitev je dostopna na strani: http://www.mk.gov.si/si/delovna_podrocja/sluzba_za_izvajanje_kohezijske_politike/programsko_obdobje_2014_2020/
Način delitve sredstev po regijah:
Stroški bodo upravičeni glede na kohezijsko regijo Vzhodna Slovenija in kohezijsko regijo Zahodna Slovenija v odvisnosti od tega, kje ima konzorcijski partner sedež ali poslovno enoto.
3. Pogoji za kandidiranje na javnem razpisu
Formalni pogoji za kandidiranje na javnem razpisu so naslednji:
1. pravočasnost prispetja vloge, pravilno označena ovojnica,
2. popolnost vloge,
3. ustreznost prijavitelja,
4. ustreznost konzorcijskih partnerjev v skladu s konzorcijsko pogodbo,
5. zaprta finančna konstrukcija prijavljenega projekta.
Vloga, ki ne bo izpolnjevala formalnih pogojev za kandidiranje na javnem razpisu iz 1. točke prejšnjega odstavka, bo s sklepom zavržena (kot je navedeno v točki 19 javnega razpisa). Za vlogo, ki ne bo formalno popolna skladno z 2. točko prejšnjega odstavka, bo prijavitelj pozvan k dopolnitvam (kot je navedeno v točki 20 javnega razpisa). Vloga, ki ne bo izpolnjevala pogojev za kandidiranje iz 3., 4. in 5. točke prejšnjega odstavka, bo s sklepom zavrnjena in ne bo ocenjevana.
K pogoju 1: Pravilnost označbe in pravočasnost
Vloga se šteje za pravočasno prispeto in pravilno označeno skladno z 19. točko javnega razpisa.
K pogoju 2: Popolnost vloge
Vloga se šteje za popolno, če vsebuje pravilno in popolno izpolnjen Prijavni obrazec in vsebuje vse zahtevane priloge v skladu s točko 7 (Vsebina in priprava vloge na javni razpis) javnega razpisa.
Vloga se šteje kot formalno popolna, če vsebuje pravilno in popolno izpolnjen, podpisan in žigosan Prijavni obrazec, vse zahtevane priloge, podpisane in žigosane izjave ter zahtevana dokazila.
Prijavitelji morajo uporabiti izključno obrazce iz razpisne dokumentacije, ki se jih ne sme spreminjati ali natisniti tako, da bi ti lahko bili nepregledni ter bi delovali kot da bi bili spremenjeni. Prijavni obrazec s prilogami in dokazili ter finančni načrt je potrebno predložiti tudi na e-nosilcu podatkov (CD-ROM, DVD-ROM ali USB podatkovni ključ) v Wordovi ali pdf oziroma Excelovi obliki. Tiskana verzija posredovanih obrazcev se mora ujemati z elektronsko verzijo. V primeru razlik med tiskano in elektronsko verzijo velja tiskana verzija.
K pogoju 3: Ustreznost prijavitelja
Prijavitelji tega razpisa in vključeni konzorcijski partnerji so lahko zasebni in javni zavodi ter društva s področja kulture s sedežem v Republiki Sloveniji, ki imajo v ustanovnem aktu ali drugem ustreznem pravnem aktu kot glavno dejavnost opredeljeno delovanje na področju kulture in umetnosti, na področju univerze ali visokošolskih zavodov4, ki združujejo kulturno-umetniško in raziskovalno dejavnost ter so bili ustanovljeni najmanj dve leti pred objavo javnega razpisa (razvidno iz fotokopije ustanovnega ali drugega ustreznega pravnega akta prijavitelja). Kot konzorcijski partnerji se izjemoma lahko prijavijo tudi univerze in samostojni visokošolski zavodi, če so ključni za delovanje konzorcija, pri čemer delež takšnih institucij ne sme preseči 1/3 vseh članov konzorcija.
4 (Standardna klasifikacija dejavnosti 2008 / pripravila in uredila Frida Braunsberger - Ljubljana: Statistični urad Republike Slovenije, 2010; št. 11; ISBN 978-961-239-156-0) in sodijo v oddelek pod nazivom »R« Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti od vključno R90 do vključno R90.040) ter Univerzitetno izobraževanje pod 85.422.
K pogoju 4: Ustreznost konzorcijskih partnerjev v skladu s konzorcijsko pogodbo
Konzorcij: Na razpisu sodelujejo konzorcijski partnerji, ki so za ureditev medsebojnih razmerij sklenili konzorcijsko pogodbo, ki je del razpisne dokumentacije ter izpolnjujejo vse v konzorcijski pogodbi navedene zahteve.
Konzorcij se lahko prijavi (v imenu konzorcija izvede prijavo le en konzorcijski partner kot vodilni partner konzorcija) na javni razpis samo z eno vlogo, posamezni konzorcijski partnerji pa samo v enem konzorciju.
Omejitve za konzorcijske partnerje in njihove poslovne enote: V konzorciju, ki se prijavlja na razpis, ne morejo sodelovati konzorcijski partnerji in njihove poslovne enote, ki:
– niso zasebni in javni zavodi ter društva s področja kulture, s sedežem v Republiki Sloveniji,
– niso univerze ali samostojni visokošolski zavodi in kot člani konzorcija sodijo v delež institucij, ki ne sme preseči 1/3 vseh članov konzorcija,
– ki nimajo v ustanovnem aktu ali drugem ustreznem pravnem aktu kot glavno dejavnost opredeljenega delovanja na področju kulture in umetnosti ali na področju univerz in samostojnih visokošolskih zavodov5 in kot taki ne združujejo kulturno-umetniške in raziskovalne dejavnosti ali dejavnosti univerze ali visokošolskih zavodov,
5 Glej opombo št. 4.
– niso bili ustanovljeni najmanj 2 leti pred objavo tega javnega razpisa (razvidno iz fotokopije ustanovnega ali drugega ustreznega pravnega akta konzorcijskega partnerja ali njihove poslovne enote),
– nimajo poravnanih vseh obveznosti, davkov in prispevkov do Republike Slovenije na zadnji delovni dan v mesecu pred oddajo vloge (razvidno iz potrdila FURS),
– jim je bila v zadnjih dveh letih pred potekom roka za oddajo vloge s pravnomočno odločbo pristojnega organa Republike Slovenije izrečena globa zaradi prekrška v zvezi s plačilom za delo (razvidno iz izjave oziroma izpis iz prekrškovne evidence),
– ne zagotavljajo, da kot konzorcijski partnerji ali njihove poslovne enote in njihovi zakoniti zastopniki niso v kazenski evidenci (razvidno iz izpisa iz kazenske evidence),
– imajo ob prijavi na razpis blokiran transakcijski račun (razvidno iz potrdila, ki ga pridobi prijavitelj v svoji poslovni banki),
– ne soglašajo in za potrebe tega javnega razpisa izrecno ne dovoljujejo Ministrstvu za kulturo pridobiti vse zgoraj navedene podatke iz javnih evidenc (razvidno iz podpisane izjave prijavitelja),
– so za projekt, s katerim se prijavljajo na razpis, pridobili pomoč iz drugih sredstev državnega proračuna ali proračuna lokalnih skupnosti ali sredstev EU, oziroma so za iste upravičene stroške prejeli sredstva iz drugih javnih virov: državnega proračuna ali proračuna lokalnih skupnosti ali sredstev EU (razvidno iz podpisane izjave prijavitelja),
– se na javni razpis ne prijavijo samo z eno prijavo, vključeni konzorcijski partnerji in njihove poslovne enote pa s konzorcijsko pogodbo za namen tega razpisa niso povezani le v eni prijaviteljevi mreži (razvidno iz podpisane izjave prijavitelja),
– niso preučili besedila razpisa in razpisne dokumentacije ter v celoti ne sprejemajo vse v njej navedene pogoje (razvidno iz podpisane izjave konzorcijskega partnerja in njihove morebitne poslovne enote),
– ne zagotavljajo, da so vsi podatki, ki so jih navedli v prijavi, resnični in dokazljivi ter ne potrjujejo, da so seznanjeni z dejstvom, da je navedba neresničnih podatkov in informacij razlog za prekinitev pogodbe in vračilo že prejetih sredstev z zamudnimi obrestmi (razvidno iz podpisane izjave konzorcijskega partnerja in njihove morebitne poslovne enote),
– poteka projekta v vseh predpisanih vidikih (vsebinskem, finančnem ipd.) ne bodo spremljali v skladu z navodili organa upravljanja za uporabo izbranega informacijskega sistema (razvidno iz podpisane izjave konzorcijskega partnerja in njihove morebitne poslovne enote),
– je bil nad njimi začet postopek zaradi insolventnosti ali prisilnega prenehanja po zakonu, ki ureja postopek zaradi insolventnosti in prisilnega prenehanja, ali postopek likvidacije po zakonu, ki ureja gospodarske družbe (razvidno iz dokazila, ki ga izda stečajni oddelek ali stečajna pisarna pristojnega okrajnega sodišča),
– njihova sredstva ali poslovanje upravlja upravitelj ali sodišče, njihove poslovne dejavnosti pa so začasno ustavljene (razvidno iz dokazila, ki ga izda stečajni oddelek ali stečajna pisarna pristojnega okrajnega sodišča).
Dodaten pogoj je, da prijavitelj, to je vodilni partner konzorcija, zagotovi, da ima oseba za finančno vodenje projekta primerno strokovno izobrazbo in ima reference pri spremljanju večletnih projektov večjih vrednosti (razvidno iz priloženih dokumentov prijavitelja).
Zgoraj zahtevane pogoje morajo izpolnjevati vsi konzorcijski partnerji znotraj posameznega konzorcija in njihove morebitne poslovne enote, kar dokazujejo s predloženimi dokazili in izjavami o izpolnjevanju pogojev.
Prijavitelj in vsi konzorcijski partnerji z morebitnimi poslovnimi enotami zgornje pogoje izpričajo s predloženimi dokazili in podpisanimi izjavami na Prijavnem obrazcu, izvajalec javnega razpisa pa si pridržuje pravico v dostopnih javnih evidencah preveriti resničnost njihovih izjav. Prijavitelji s prijavo na razpis dovoljujejo, da MK za namen tega razpisa pridobi/preveri vse zgoraj navedene podatke iz javnih evidenc. Zaradi hitrejšega postopka, lahko prijavitelji tudi sami ob prijavi predložijo ustrezna dokazila, pri čemer le-ta na dan oddaje vloge ne smejo biti starejša od 30 dni.
Posamezni centri raziskovalnih umetnosti znotraj konzorcija (konzorcijski partnerji in njihove poslovne enote), se lahko prijavljajo le znotraj enega konzorcija, prijavitelj pa je lahko le vodilni partner konzorcija.
K pogoju 5: zaprta finančna konstrukcija prijavljenega projekta
Iz vloge (Prijavni obrazec s prilogami in dokazili) mora biti razvidno, da prijavitelj nastopa z zaprto finančno konstrukcijo (usklajenost prihodkov in odhodkov), upoštevajoč tudi pričakovana sredstva v okviru tega razpisa.
4. Merila za izbor upravičencev, ki izpolnjujejo pogoje
4.1. Pogoji za ugotavljanje upravičenosti
Prijavljeni projekti morajo izpolnjevati sledeče pogoje za ugotavljanje upravičenosti:
– usklajenost s cilji/rezultati na ravni prednostne osi oziroma prednostne naložbe,
– realna izvedljivost v obdobju ter ustreznost in sposobnost upravičencev,
– izkazovanje pripravljenosti za izvedbo,
– umestitev v prednostno področje Strategije pametne specializacije, v ustrezno podpodročje, skladno s Tabelo prednostnih področij in podpodročij uporabe Slovenske strategije pametne specializacije (S4), ki je del razpisne dokumentacije.
4.2. Merila za ocenjevanje vlog
V skladu z Merili za izbor operacij v okviru Operativnega programa za izvajanje Evropske kohezijske politike za obdobje 2014–2020, veljajo za ocenjevanje vlog, prispelih na javni razpis, naslednja izbrana merila:
Št. | Merila ocenjevanja/ocenjevalni list | Najvišje možno št. točk | Ocena |
1. | Povezovanje različnih regionalnih akterjev (konzorcijskih partnerjev in drugih pravnih in fizičnih oseb v regiji) (se ocenjuje s podano vsebinsko zasnovo projekta in načrtom delovnih paketov, oziroma projektne dejavnosti in predvidenih oblik ter poteka sodelovanja z zunanjimi izvajalci na področju znanosti, umetnosti, tehnologije in gospodarstva) (neustrezno – 0 točk; primerno – 10 točk; zelo dobro – 20 točk) | 20 | |
| Manko povezovanja konzorcijskih partnerjev in drugih pravnih in fizičnih oseb v regiji bo komisija ocenila z 0 točkami. Vsebinsko neartikulirane in/ali formalno šibke povezave glede drugih zunanjih projektnih partnerjev na izbranem področju, bo komisija ocenila z 10 točkami, vpeljano in konkretno dokumentirano povezovanje na področju, v mreži in izven nje, pa bo komisija ocenila z 20 točkami. | | |
2. | Utemeljitev na mednarodno primerljivem znanju in kompetencah v celotnem procesu razvoja znanja (se ocenjuje na osnovi podanega seznama referenčnih objav, gostovanj in predstavitev v tujini ter partnerstev v mednarodnih projektih v zadnjih 2 letih) (brez referenc – 0 točk; skromne reference – 10 točk; dobre reference – 20 točk) | 20 | |
| Prijaviteljevo vlogo brez ustreznih referenc bo komisija ocenila z 0 točkami, navedbo referenc, ki se v veliki meri ne nanašajo le na predmet razpisa, bo komisija ocenila z 10 točkami, nesporne in prepričljive reference na področju, ki se nanašajo na objave, gostovanja, predstavitve v tujini in predvsem partnerstva v mednarodnih projektih, pa bo komisija ocenila z 20 točkami. | | |
3. | Poslovni načrt za obdobje 2019–2022, s projekcijo do vključno 2025 z vidno navezavo na prednostna področja pametne specializacije (se ocenjuje na osnovi ustreznega dela vsebinskega programa in načrta delovnih paketov v odnosu do dokumenta Slovenska strategija pametne specializacije6.) * Zadnja tri leta gre za načrtovan trajnostni učinek operacije, to je za vzdrževanje operativne platforme. (neustrezen – 0 točk; sprejemljiv – 10 točk; ustrezen – 20 točk) | 20 | |
| Strokovna komisija bo nejasen, neskladen, neustrezen ali nesprejemljiv poslovni načrt ocenila z 0 točkami, celovit vendar v določenih aktualnih pogledih pomanjkljiv ali nepopoln poslovni načrt bo ocenila z 10 točkami, v vseh pogledih ustrezen, sprejemljiv, popoln in skladen poslovni načrt, ki izkazuje povezovanje kulturnega in kreativnega sektorja ter ostalih sektorjev gospodarstva kot pomembno gonilo in spodbujanje inovacij, bo ocenila z 20 točkami. | | |
6 Dokument Slovenska strategija pametne specializacije (Ljubljana, 10. 7. 2015) je Vlada RS potrdila 20. 9. 2015 (dopolnitev 21. 12. 2017), 3. 11. 2015 pa je bila potrjena tudi s strani Evropske komisije. Dostop do dokumenta: http://www.svrk.gov.si/si/delovna_podrocja/strategija_pametne_specializacije/ ).
Št. | Merila ocenjevanja/ocenjevalni list | Najvišje možno št. točk | Ocena |
4. | Prispevek k uravnoteženemu regionalnemu razvoju (krepitvi raziskovalno-inovacijskega potenciala, še posebej vezano na sodelovanje z gospodarstvom) (se ocenjuje na osnovi ustreznega dela vsebinskega programa in načrta delovnih paketov, ki se nanaša na prispevek k uravnoteženemu regionalnemu razvoju) (neustrezno – 0 točk; primerno – 10 točk; zelo dobro/referenčno – 20 točk) | 20 | |
| Odsotnost navedb prijavitelja na tem področju bo komisija ocenila z 0 točkami; le formalno zastavljen prispevek k uravnoteženemu regionalnemu razvoju bo komisija ocenila z 10 točkami, vzajemno dobro dokumentiran prispevek k uravnoteženemu regionalnemu razvoju, relevanten za vsebino razpisa, bo komisija ocenila z 20 točkami. | | |
5. | Poslovni načrt, ki bo zagotavljal trajnost ukrepov po zaključku programskega obdobja (s projekcijo do 2025)* (se ocenjuje na osnovi vsebinskega programa in načrta delovnih paketov)** * gre za načrtovan trajnostni učinek operacije v treh letih po zaključku izvajanja operacije, to je za vzdrževanje operativne platforme. ** razvidne morajo biti dejavnosti, ki bodo prepričljivo vodile k razvoju storitev, produkcije in kompetenc (operativnost platforme, kar pomeni potrebno konsolidacijo kadrovskih zmogljivosti in z opremo izboljšano produkcijsko infrastrukturo), ki bodo srednjeročno (vsaj 3 leta po zaključku izvajanja operacije) omogočali samozadostnost platforme. (neustrezno – 0 točk; sprejemljivo – 10 točk; ustrezno 20 točk) | 20 | |
| Če prijaviteljev projekt zagotavlja le triletne trajnostne ukrepe, ki sicer vključujejo odprto platformo in pripadajočo spletno stran, ne izkazujejo pa eksplicitno vsaj triletne konsolidacije za operativni obstoj platforme potrebnih kadrovskih zmogljivosti ali z opremo izboljšane produkcijske infrastrukture, komisija poda oceno 0 točk; predvidene trajnostne ukrepe, ki v celoti ustrezajo ciljem in namenu razpisa ter predvidevajo odprto, javno ter vsem zainteresiranim pod enakimi pogoji dostopno operativno platformo ter z opremo izboljšano produkcijsko infrastrukturo vsaj 3 leta po zaključku izvajanja operacije ter so iz vloge prijavitelja razvidne načrtovane aktivnosti in odprtost za zainteresirane zunanje partnerje, komisija oceni z 10 točkami; predvidene trajnostne ukrepe, ki v celoti ustrezajo ciljem in namenu razpisa ter predvidevajo javno, odprto in vsem zainteresiranim pod enakimi pogoji dostopno operativno platformo ter izkazujejo za operativni obstoj platforme potrebno konsolidacijo kadrovskih zmogljivosti in z opremo izboljšano produkcijsko infrastrukturo vsaj 5 let po zaključku izvajanja operacije ter so iz vloge prijavitelja razvidne načrtovane aktivnosti in odprtost za zainteresirane zunanje partnerje, komisija oceni z 20 točkami. | | |
| Skupaj: | 100 | |
4.3 Postopek izbora
Postopek izbora se deli na postopek preverbe pogojev iz 3. in 4.1 točke razpisa ter na postopek ocenjevanja meril iz točke 4.2.
Postopek razpisa bo vodila komisija za vodenje postopka javnega razpisa, ki jo je s sklepom imenoval minister za kulturo (v nadaljevanju: komisija).
V postopek ocenjevanja bodo sprejete samo vloge, ki bodo po postopku dopolnjevanja, določenem v 20. točki razpisa, izpolnjevale pogoje iz 3. in 4.1 točke razpisa. Če prijavitelj v svoji prijavi ne dokaže, da izpolnjuje vse zgoraj zahtevane pogoje oziroma v prijavi ne priloži ali ne izpolni ustrezne listine, oziroma prijave ne dopolni z dokazili na podlagi poziva izvajalca javnega razpisa v roku, ki mu je določen, bo takšen prijavitelj izločen iz nadaljnjega postopka in njegova vloga ne bo predmet nadaljnjega ocenjevanja.
Komisija bo najprej presojala izpolnjevanje formalnih pogojev iz točke 3 (Pogoji za kandidiranje na javnem razpisu) in točke 4.1 (Pogoji za ugotavljanje upravičenosti). Vsak od pogojev bo opredeljen z DA ali NE z obrazložitvijo.
Vloge, ki bodo izpolnjevale vse formalne pogoje, bo komisija ocenila v skladu z merili iz točke 4.2. javnega razpisa. Komisija za posamezno vlogo poda eno skupno oceno, obrazloženo po posameznih merilih iz točke 4.2 (Merila za ocenjevanje vlog) javnega razpisa, kot je določeno v ocenjevalnem listu, ki je del razpisne dokumentacije.
Vsako izmed meril je točkovano z največ 20 točkami, kar skupno znaša največ 100 točk. Enote ocenjevanja so 0, 10 in 20 točk.
Vloga je pozitivno ocenjena, če doseže vsaj 60 % od vseh možnih točk (to je minimum 60 točk), pri čemer mora za vsako posamezno merilo doseči vsaj 10 točk. Kolikor katero koli merilo ne doseže najmanj 10 točk, se vloga zavrne.
Vloge, ki ne bodo dosegle minimuma 10 točk pri vseh merilih ter 60 % vseh možnih točk, niso upravičene do sredstev razpisa.
4.4. Izbor in ocenjevanje vlog
Sredstva se dodelijo največ dvema različnima konzorcijema (MCRUK), katerih prijavitelja sta eden iz kohezijske regije Vzhodna Slovenja in eden iz kohezijske regije Zahodna Slovenija, ki bosta med vsemi prijavitelji vsak v svoji kohezijski regiji prejela najvišje število točk, vendar ne manj kot 60.
Vloge bo odprla in ocenila komisija.
Ocenjevale se bodo pravočasno prispele in popolne vloge upravičenih prijaviteljev. Vloge bosta ločeno ocenila dva člana komisije. V kolikor se bosta oceni razlikovali za 10 odstotnih točk ali manj, se bo ocena oblikovala na podlagi povprečja obeh ocen, oba člana komisije pa bosta napisala ustrezno skupno strokovno utemeljitev po posameznih merilih. V kolikor se bosta oceni razlikovali za več kot 10 odstotnih točk, bo vlogo ocenil še tretji ocenjevalec (predsednik komisije). V tem primeru bo ocena oblikovana na osnovi povprečja vseh treh ocen, komisija pa bo oblikovala skupno strokovno utemeljitev po posameznih merilih. Komisija za posamezno vlogo poda eno končno skupno oceno.
Komisija bo na osnovi rezultatov ocenjevanja in v okviru razpisanih sredstev za največ dva prijavitelja oblikovala predloga za sofinanciranje. Minister bo na podlagi predloga komisije odločil o izboru prijaviteljev s posamičnima sklepoma. V primeru izbora bo prijavitelj v imenu konzorcija z ministrstvom podpisal pogodbo o sofinanciranju.
Do sredstev sofinanciranja so upravičeni vsi partnerji v konzorciju (upravičenci v skladu z Uredbo 1303/2013/EU).
V primeru, da več prijaviteljev za posamezno kohezijsko regijo doseže enako število točk, se o uvrstitvi projektov na predlog liste sofinanciranih projektov da prednost projektu, ki je dobil več točk pri merilu 1, nato 2, 3, 4 itd. V primeru enakega točkovanja po vseh merilih se odloči z žrebom, ki ga opravi komisija.
5. Okvirna višina sredstev, ki so na razpolago za javni razpis
Višina sredstev, ki je na razpolago za javni razpis, je skupno do 9.000.000,00 EUR (do 5.400.000,00 EUR kohezijska regija Vzhodna Slovenija in do 3.600.000,00 EUR kohezijska regija Zahodna Slovenija), od tega po posameznih proračunskih letih:
– za proračunsko leto 2019: 2.570.000,00 EUR, od tega:
– za kohezijsko regijo Vzhodna Slovenija 1.542.000,00 EUR, od tega:
− 1.233.600,00 EUR s PP 180082 – PN 1.1. Mreža centrov-14-20-V-EU (80 %) in
− 308.400,00 EUR s PP 180083 – PN 1.1. Mreža centrov-14-20-V-slovenska udeležba (20 %),
– za kohezijsko regijo Zahodna Slovenija 1.028.000,00 EUR, od tega:
− 822.400,00 EUR s PP 180084 – PN 1.1. Mreža centrov-14-20-Z-EU (80 %) in
− 205.600,00 EUR s PP 180085 – PN 1.1. Mreža centrov-14-20-Z-slovenska udeležba (20 %),
– za proračunsko leto 2020: 3.355.000,00 EUR, od tega:
– za kohezijsko regijo Vzhodna Slovenija 2.013.000,00 EUR, od tega:
− 1.610.400,00 EUR s PP 180082 – PN 1.1. Mreža centrov-14-20-V-EU (80 %) in
− 402.600,00 EUR s PP 180083 – PN 1.1. Mreža centrov-14-20-V-slovenska udeležba (20 %),
– za kohezijsko regijo Zahodna Slovenija 1.342.000,00 EUR, od tega:
− 1.073.600,00 EUR s PP 180084 – PN 1.1. Mreža centrov-14-20-Z-EU (80 %) in
− 268.400,00 EUR s PP 180085 – PN 1.1. Mreža centrov-14-20-Z-slovenska udeležba (20 %),
– za proračunsko leto 2021: 2.075.000,00 EUR, od tega:
– za kohezijsko regijo Vzhodna Slovenija 1.245.000,00 EUR, od tega:
− 996.000,00 EUR s PP 180082 – PN 1.1. Mreža centrov-14-20-V-EU (80 %) in
− 249.000,00 EUR s PP 180083 – PN 1.1. Mreža centrov-14-20-V-slovenska udeležba (20 %),
– za kohezijsko regijo Zahodna Slovenija 830.000,00 EUR, od tega:
− 664.000,00 EUR s PP 180084 – PN 1.1. Mreža centrov-14-20-Z-EU (80 %) in
− 166.000,00 EUR s PP 180085 – PN 1.1. Mreža centrov-14-20-Z-slovenska udeležba (20 %),
– za proračunsko leto 2022: 1.000.000,00 EUR, od tega:
– za kohezijsko regijo Vzhodna Slovenija 600.000,00 EUR, od tega:
− 480.000,00 EUR s PP 180082 – PN 1.1. Mreža centrov-14-20-V-EU (80 %) in
− 120.000,00 EUR s PP 180083 – PN 1.1. Mreža centrov-14-20-V-slovenska udeležba (20 %),
– za kohezijsko regijo Zahodna Slovenija 400.000,00 EUR, od tega:
− 320.000,00 EUR s PP 180084 – PN 1.1. Mreža centrov-14-20-Z-EU (80 %) in
– 80.000,00 EUR s PP 180085 – PN 1.1. Mreža centrov-14-20-Z-slovenska udeležba (20 %).
Za podporo delovanju največ dveh nacionalnih MCRUK, organiziranih v dva konzorcija, je v 4-letnem obdobju 2019–2022 predvidenih skupno 9.000.000,00 EUR. Vsak prijavitelj lahko za svoj konzorcij zaprosi za največ 4.500.000,00 EUR.
V okviru posameznega konzorcija bo dodeljeno 60 % sredstev za kohezijsko regijo Vzhodna Slovenija in 40 % za kohezijsko regijo Zahodna Slovenija. Dejanska poraba bo odvisna od regije, v kateri ima posamezen konzorcijski partner uradni sedež ali poslovno enoto in tam izvaja svoje aktivnosti. V konzorcij morajo biti vključeni konzorcijski partnerji iz obeh kohezijskih regij, da se zagotovi poraba sredstev v razpisanem razmerju.
Upravičenec je lahko skladno z zakonom, ki ureja izvrševanje proračuna Republike Slovenije, upravičen do izplačila predplačila. Ta zakon določa upravičene prejemnike in pogoje za izplačilo predplačila, ki je možno največ v višini kot je v prihodnjem obdobju 180 dni dejansko potrebno za izvajanje operacije, pri čemer višina posameznega predplačila ne sme presegati 30 % predvidenih pogodbenih obveznosti za sofinanciranje.
Predplačila se izvajajo po sistemu izplačila večkratnih predplačil pri izvajanju operacije, s sprotnim poračunavanjem vsakega posameznega predplačila v celoti. Upravičenec je v primeru prejetega predplačila dolžan ministrstvu predložiti zahtevek za izplačilo ali več zahtevkov za izplačilo z obveznimi dokazili v višini izplačanega predplačila oziroma o upravičeni porabi sredstev v roku najkasneje 180 dni po prejemu predplačila. Po celotnem poračunu predhodnega predplačila upravičenec lahko pridobi novo predplačilo za pokrivanje izdatkov za prihodnje obdobje 180 dni.
Ministrstvo si pridržuje pravico, da glede na razpoložljiva sredstva po posameznih proračunskih letih, izbranima prijaviteljema predlaga prilagoditev dinamike sofinanciranja. Kolikor se izbrani prijavitelj ne strinja s predlogom ministrstva se šteje, da odstopa od vloge. Izvedba postopka javnega razpisa je vezana na proračunske zmogljivosti ministrstva.
Stopnja sofinanciranja operacij je 100 %.
6. Razmerje med sredstvi na postavkah namenskih sredstev EU za kohezijsko politiko in na postavkah slovenske udeležbe za sofinanciranje kohezijske politike: razmerje med sredstvi na postavkah namenskih sredstev EU za kohezijsko politiko in na postavkah slovenske udeležbe za sofinanciranje kohezijske politike je 80:20.
7. Vsebina in priprava vloge na javni razpis
Vloga se šteje za popolno, če vsebuje vse pravilno in popolno izpolnjene naslednje obrazce in dokazila:
– Prijavni obrazec in priloge k prijavnemu obrazcu,
– Skupen finančni načrt prijavitelja in finančni načrt posameznih konzorcijskih partnerjev po vrstah stroškov in partnerjih ter virih financiranja – vse po letih financiranja (kot ločena priloga v excelovem obrazcu),
– Dodatna dokazila: podpisana konzorcijska pogodba med konzorcijskimi partnerji, parafiran vzorec pogodbe o sofinanciranju operacije.
Vse naštete obrazce in priloge, razen povzetka znotraj prijavnega obrazca, je potrebno oddati v slovenskem jeziku. Kratek povzetek v angleščini je namenjen morebitni mednarodni evalvaciji in promociji.
Navedeni obrazci so del razpisne dokumentacije. Razpisna dokumentacija vsebuje poleg navedenih obrazcev in besedila razpisa, vzorec konzorcijske pogodbe, vzorec pogodbe o sofinanciranju operacije, obrazec za oznako vloge ter tabelo prednostnih področij in področij uporabe S4.
Prijavni obrazec vsebuje:
1. Podatki o prijavitelju,
2. Podatki o projektu,
3. Vsebinska zasnova projekta:
3.a) Kratek povzetek projekta (tudi v angleškem jeziku),
3.b) Namen in cilji projekta,
3.c) Projektne dejavnosti in predvidene oblike sodelovanja z zunanjimi subjekti na področju znanosti, umetnosti, tehnologije in gospodarstva,
3.d) Pričakovani kratkoročni učinki in trajnostni vidiki delovanja (z učinki in rezultati),
3.e) Vsebinska zasnova projekta, poslovni načrt in načrt delovnih paketov,
3.f) Načrt informiranja in komuniciranja z javnostjo o projektu MCRUK,
4. Reference prijavitelja pri izvajanju primerljivih projektov,
5. Izvajalci projekta in kadrovske reference (s prilogami),
6. Skupen Finančni načrt prijavitelja in posameznih konzorcijskih partnerjev (kot ločena priloga v excelovem obrazcu),
7. Izjave prijavitelja o izpolnjevanju in sprejemanju razpisnih pogojev.
Priloge k Prijavnemu obrazcu obsegajo:
– priloga št. 1: Skupen finančni načrt prijavitelja in finančni načrt posameznih konzorcijskih partnerjev po vrstah stroškov in partnerjih ter virih financiranja – vse po letih financiranja (kot ločena priloga v excelovem obrazcu),
– priloga št. 2: vsebinska zasnova projekta, poslovni načrt in načrt delovnih paketov (s terminskim načrtom),
– priloga št. 3: Kadrovski organigram s strokovnimi referencami ključnih kadrov,
– priloga št. 4: Potrdilo FURS o poravnanih obveznostih, davkih in prispevkih do Republike Slovenije na zadnji delovni dan v mesecu pred oddajo vloge,
| – priloga št. 5: Potrdilo, | da ob prijavi na razpis nimajo blokiranega transakcijskega računa (razvidno iz potrdila, ki ga pridobi prijavitelj/konzorcijski partner v svoji poslovni banki), |
– priloga št. 6: Potrdilo o nekaznovanju pravne in odgovorne osebe,
– priloga št. 7: Potrdilo glede prekrškovne evidence v povezavi s plačilom za delo,
– priloga št. 8: Fotokopija ustanovnega ali drugega ustreznega pravnega akta prijavitelja,
– priloga št. 9: Podpisana konzorcijska pogodba med posameznimi centri v mreži prijavitelja (med konzorcijskimi partnerji),
– priloga št. 10: Izjave o nameravanem sodelovanju ključnih zunanjih izvajalcev.
Poslovni načrt za obdobje 2019–2022, s projekcijo do vključno 2025, znotraj Prijavnega obrazca ali ločeno, mora vsebovati tudi zagotavljanje trajnostnih ukrepov po zaključku programskega obdobja tako, da vključuje najmanj triletno spremljanje rezultatov projekta v obliki operativne platforme.
Manko Poslovnega načrta, kot je to navedeno v zgornjem odstavku, je izločitveni pogoj. Vloga, ki ga ne vsebuje, se s sklepom ministra zavrže. Med izločitvene pogoje sodi tudi priloga št. 2, Kadrovski organigram s strokovnimi referencami ključnih kadrov, če ta ne izkazuje prijaviteljeve usposobljenosti za izvajanje operacije na kadrovskem področju.
8. Obdobje, v katerem morajo biti porabljena dodeljena sredstva (predvideni datum začetka in konca črpanja sredstev): ministrstvo bo sofinanciralo le upravičene stroške. Če se je operacija začela izvajati pred predložitvijo vloge za sofinanciranje, je treba pred odobritvijo prvega zahtevka za izplačilo iz proračuna preveriti skladnost izvajanja operacije z relevantno zakonodajo tudi za obdobje pred opravljenim izborom oziroma pred sklenitvijo pogodbe o sofinanciranju skladno z določbami Navodil OU za izvajanje upravljalnih preverjanj po 125. členu Uredbe (EU) o skupnih določbah. Stroški lahko nastajajo od 1. 1. 2019 do 30. 9. 2022. Obdobje upravičenosti izdatkov upravičenca je do 31. 10. 2022, obdobje upravičenosti javnih izdatkov pa je do 31. 12. 2022.
9. Upravičeni stroški in način financiranja
V skladu s pravili evropske kohezijske politike in zakonodaje s področja javnih financ se financiranje operacij izvaja po principu povračil za nastale in plačane stroške. Izjema so predplačila. Upravičenec bo prejel sredstva sofinanciranja na osnovi pravilno izdanih in popolnih zahtevkov za izplačila za upravičene stroške izvajanja operacije, ki so nastali in bili plačani v preteklem (upravičenem) obdobju.
Upravičeni stroški predmetnega javnega razpisa so:
1 Investicije
1.3 Oprema in druga opredmetena osnovna sredstva
1.4 Investicije v neopredmetena sredstva
2 Stroški uporabe osnovnih sredstev
2.1 Amortizacija nepremičnin in opreme
3 Stroški plač in povračil stroškov v zvezi z delom
3.1 Stroški plač
3.2 Stroški za službena potovanja
5 Stroški informiranja in obveščanja
5.1 Stroški organizacije in izvedbe konferenc, seminarjev in simpozijev
5.2 Stroški izdelave ali nadgradnje spletnih strani
5.3 Stroški oglaševalskih storitev in stroški objav
5.4 Stroški svetovanja na področju informiranja in komuniciranja
5.5 Stroški oblikovanja, priprave na tisk, tiska in dostave gradiv
5.6 Stroški nastopov na sejmih in razstavah
5.7 Stroški založniških storitev
5.8 Stroški zaračunljive tiskovine
5.9 Drugi stroški informiranja in komuniciranja
6 DDV
6.1 DDV
7 Stroški storitev zunanjih izvajalcev
7.1 Delo po pogodbi o opravljanju storitev
7.2 Delo po podjemni pogodbi
7.3 Delo preko študentskega servisa
7.4 Delo po avtorski pogodbi
7.5 Drugi stroški storitev zunanjih izvajalcev
8 Poenostavljene oblike nepovratnih sredstev in vračljive podpore
8.1 Pavšalno financiranje, določeno z uporabo odstotka za eno ali več določenih kategorij Stroškov – posredni stroški.
Oprema in druga opredmetena osnovna sredstva so kot priznan strošek omejena na 35 % od neposredno upravičenih stroškov upravičenca. Med neposredno upravičene stroške spadajo stroški pod številko 1, 2, 3, 5, 6 in 7. Omejitev se nanaša le na znesek v skupnem finančnem načrtu. Omejitev se ne nanaša na posamezne konzorcijske partnerje in posamezna leta, ki so vključena v finančni načrt, vse dokler skupen znesek v skupnem finančnem načrtu ne presega omejitve 35 % od neposredno upravičenih stroškov za opremo in druga opredmetena osnovna sredstva.
Pavšalno financiranje (8.1) je namenjeno pokrivanju posrednih stroškov v višini 15 % od neposrednih upravičenih stroškov plač (3.1). Vrednosti v excelovem obrazcu finančnega načrta se izračunavajo samodejno. Strošek prevoza za zaposlene se vodi pod 3.1 (prevoz na delo) in 3.2 (službena pot), za zunanje izvajalce pa mora biti strošek prevoza upoštevan v avtorski oziroma podjemni pogodbi in se vodi pod 7.
Pri uveljavljanju upravičenega stroška davka na dodano vrednost (DDV) morajo izbrani prijavitelj in konzorcijski partnerji pred podpisom pogodbe o sofinanciranju pridobiti in predložiti potrdilo pristojnega davčnega urada.
Način uveljavljanja upravičenih stroškov in dokazila za dokazovanje upravičenih stroškov so navedeni v Navodilih organa upravljanja o upravičenih stroških za sredstva evropske kohezijske politike za programsko obdobje 2014–2020 z vsemi spremembami, ki bodo objavljene v času izvajanja pogodbe (dostopna na: http://www.eu-skladi.si/ekp/navodila).
Sklepanje podjemnih in avtorskih pogodb s svojimi zaposlenimi je za upravičenca neupravičen strošek. To pravilo velja tudi v primeru konzorcija, ko konzorcijski partnerji sklepajo podjemne ali avtorske pogodbe s svojimi zaposlenimi oziroma z zaposlenimi pri drugih konzorcijskih partnerjih.
Strošek storitve zunanjega izvajalca je neupravičen, če je:
– zunanji izvajalec povezana družba po pravilih zakona, ki ureja gospodarske družbe ali
– zakoniti zastopnik upravičenca ali konzorcijskega partnerja, ali njegov družinski član:
– udeležen kot poslovodja, član poslovodstva ali zakoniti zastopnik zunanjega izvajalca,
– ali je neposredno ali preko drugih pravnih oseb v več kot petindvajset odstotnem deležu udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu zunanjega izvajalca.
Z izbranima prijaviteljema na javni razpis bodo sklenjene pogodbe o sofinanciranju. Ministrstvo in izbrana prijavitelja bosta s pogodbo o sofinanciranju dogovorila obseg in dinamiko sofinanciranja operacije na osnovi načrtovanih aktivnosti, podanih v vlogi na javni razpis. Vzorec pogodbe in Navodila organa upravljanja, ki jih bo izbrani prijavitelj dolžan spoštovati pri izvajanju operacije, sta sestavni del razpisne dokumentacije.
10. Zahteve glede upoštevanja zakona, ki ureja javno naročanje: upravičenec bo moral pri porabi teh sredstev upoštevati zakon, ki ureja javno naročanje, v kolikor so izpolnjeni pogoji, določeni v tem zakonu.
11. Zahteve glede obveščanja in komuniciranja z javnostjo: upravičenec bo moral pri obveščanju in komuniciranju v javnosti upoštevati 115. in 116. člen Uredbe (EU) št. 1303/2013 in Navodila organa upravljanja na področju komuniciranja vsebin evropske kohezijske politike v programskem obdobju 2014–2020 (dostopna na: http://www.eu-skladi.si/ekp/navodila).
12. Zahteve glede hranjenja dokumentacije o operaciji
Upravičenec mora hraniti vso dokumentacijo v zvezi z operacijo v skladu z vsakokratno veljavnimi predpisi, ki urejajo varstvo dokumentarnega in arhivskega gradiva, in sicer za potrebe revizije oziroma kot dokazila za potrebe prihodnjih preverjanj.
Upravičenec mora zagotoviti dostopnost do vseh dokumentov o izdatkih operacije za obdobje 2 let, in sicer od 31. decembra po predložitvi obračunov (Evropski komisiji), ki vsebujejo končne izdatke končane operacije, če ni drugače določeno s 140. členom Uredbe (EU) št. 1303/2013 oziroma predpisom, ki jo bo nadomestil. O natančnem datumu za hrambo dokumentacije bo upravičenec pisno obveščen s strani ministrstva.
Upravičenec bo dolžan voditi in spremljati porabo sredstev za operacijo računovodsko ločeno na posebnem stroškovnem mestu ali po ustrezni računovodski kodi za vse transakcije v zvezi z operacijo in za vsako operacijo posebej, tako da je v vsakem trenutku zagotovljen pregled nad namensko porabo sredstev. Upravičenec, ki ne vodi knjig za operacijo na ločenem stroškovnem mestu ali po ustrezni računovodski kodi, iz svojih poslovnih knjig ne more ločeno izpisati evidenc samo za posamezno operacijo. Zato mora zaradi zagotavljanja ločenega vodenja knjig za operacijo voditi druge pomožne knjige.
Na ločenem stroškovnem mestu/računovodski kodi se morajo evidentirati vsi poslovni dogodki, ki se nanašajo na operacijo, razen v primeru poenostavljenih oblik nepovratnih sredstev, kot so npr. posredni stroški v pavšalu, kjer se na ločenem stroškovnem mestu operacije (računovodski kodi) knjižijo le prihodki oziroma prilivi, medtem ko stroškov (izdatkov), ki se nanašajo in poplačujejo iz prejetih sredstev, ni potrebno evidentirati na stroškovnem mestu operacije (računovodski kodi).
13. Zahteve glede dostopnosti dokumentacije o operaciji posredniškemu organu, organu upravljanja, organu za potrjevanje, revizijskemu organu ter drugim nadzornim organom
Upravičenec bo moral omogočiti tehnični, administrativni in finančni nadzor nad izvajanjem operacije, katere sofinanciranje temelji ali se izvaja na podlagi predmetnega javnega razpisa. Nadzor se izvaja s strani ministrstva, pristojnih organov Republike Slovenije in s strani pristojnih organov Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: nadzorni organi).
Upravičenec bo moral nadzornim organom predložiti vse dokumente, ki izkazujejo resničnost, pravilnost in skladnost upravičenih stroškov sofinancirane operacije. V primeru preverjanja na kraju samem bo upravičenec omogočil vpogled v računalniške programe, listine in postopke v zvezi z izvajanjem operacije. Upravičenec bo o izvedbi preverjanja na kraju samem predhodno pisno obveščen. V izjemnih primerih se lahko opravi tudi nenajavljeno preverjanje na kraju samem. Upravičenec bo dolžan ukrepati skladno s priporočili iz končnih poročil nadzornih organov in redno obveščati ministrstvo o izvedenih ukrepih.
14. Varovanje osebnih podatkov in poslovnih skrivnosti
Varovanje osebnih podatkov bo zagotovljeno v skladu z veljavno zakonodajo, ki pokriva varovanje osebnih podatkov, vključno s 140. členom Uredbe št. 1303/2013/EU. Vsi podatki iz vlog, ki jih komisija odpre, so informacije javnega značaja, razen tistih, ki jih upravičenci posebej označijo kot poslovno skrivnost. Poslovna skrivnost se lahko nanaša na posamezen podatek ali na del vloge, ne more pa se nanašati na celotno vlogo.
Upravičenec se strinja, da bodo javno objavljeni podatki o operaciji, za katere je s predpisi določeno, da so javnega značaja (izbrani prijavitelj, odobrena in izplačana sredstva). Slednje vključuje predvsem dejstvo, da bo upravičenec vključen v seznam upravičencev, ki bo obsegal navedbo upravičenca, naziv operacije, regijo upravičenca in znesek javnih virov financiranja operacije. Objave podatkov o operaciji in upravičencih do sredstev bodo izvedene v skladu z zakonom, ki ureja dostop do informacij javnega značaja in zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.
15. Zahteve glede spremljanja prihodkov operacije: upravičenec bo moral dokumentirano spremljati in prikazovati prihodke operacije. Če se bodo pri izvajanju operacije ustvarili prihodki, bo treba za višino ustvarjenih prihodkov znižati upravičene stroške.
16. Zahteve glede spremljanja in vrednotenja doseganja ciljev in kazalnikov operacije: upravičenec bo za namen spremljanja in vrednotenja projekta skladno s 27., 54., 96. in 125. členom Uredbe (EU) 1303/2013/EU, 6. členom ter Prilogo I Uredbe (EU) 1301/2013 in Navodili organa upravljanja za načrtovanje, odločanje o podpori, spremljanje, poročanje in vrednotenje izvajanja EKP 2014-2020, dolžan spremljati in ministrstvu zagotavljati podatke o doseganju ciljev in kazalnikov operacije.
17. Omejitve glede sprememb operacije v skladu z 71. členom Uredbe (EU) št. 1303/2013
Skladno s sedmim odstavkom točke 2.3. (Pomen pojmov) razpisnega besedila, kjer je za potrebe razpisa definiran pojem raziskovalne infrastrukture, operacija predvideva smiselno uporabo 71. člena Uredbe (EU) št. 1303/2013. Raziskovalna infrastruktura se ne sme uporabljati za komercialne gospodarske namene.
Če v petih letih od datuma končnega izplačila upravičencu nastopi karkoli od naslednjega:
a) prenehanje ali premestitev proizvodne dejavnosti iz programskega območja;
b) sprememba lastništva postavke infrastrukture, ki daje podjetju ali javnemu organu neupravičeno prednost; ali
c) bistvena sprememba, ki vpliva na značaj, cilje ali pogoje izvajanja, zaradi česar bi se razvrednotili njeni prvotni cilji,
so upravičenci dolžni vrniti neupravičeno prejeta sredstva skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva nakazila na transakcijski račun upravičenca do dneva vračila v proračun Republike Slovenije sorazmerno z obdobjem, v zvezi s katerim ustrezne zahteve niso bile izpolnjene.
18. Zagotavljanje enakih možnosti in trajnostnega razvoja v skladu s 7. in 8. členom Uredbe 1303/2013/EU
Upravičenec bo moral zagotoviti spodbujanje enakih možnosti moških in žensk ter na trgu dela preprečiti vsako diskriminacijo, zlasti v zvezi z dostopnostjo za invalide, med osebami, ki so oziroma bodo vključene v izvajanje aktivnosti v okviru tega javnega razpisa, v skladu z zakonodajo, ki pokriva področje zagotavljanja enakih možnosti in 7. členom Uredbe (EU) št. 1303/2013.
Upravičenec bo moral cilje operacije uresničevati v skladu z načelom trajnostnega razvoja in ob spodbujanju cilja Evropske unije o ohranjanju, varovanju in izboljšanju kakovosti okolja, ob upoštevanju načela onesnaževalec plača v skladu z 8. členom Uredbe (EU) št.1303/2013.
19. Način in rok za predložitev vlog za dodelitev sredstev
Rok za oddajo vlog za dodelitev sredstev je 22. 2. 2019. Vloge z vsemi obrazci in prilogami morajo biti predložene v enem fizičnem izvodu v zaprti ovojnici in v enem elektronskem izvodu na CD/DVD ali USB kompatibilnem mediju, opremljene z »obrazcem za oznako vloge« z vidno oznako »Ne odpiraj – prijava na Javni razpis MCRUK«, ki je del razpisne dokumentacije, in pravočasno prispeti na naslov: Ministrstvo za kulturo, Maistrova 10, 1000 Ljubljana. V primeru neskladnosti podatkov v natisnjeni in elektronski obliki ali ob odsotnosti elektronske oblike vloge, se šteje, da je za presojo pomembna natisnjena oblika vloge.
Vsi listi v vlogi naj bodo zvezani oziroma zapečateni tako, da jih ni mogoče neopazno odvzemati ali dodajati, vendar pa naj bo omogočeno listanje in fotokopiranje potrebnih vsebin. V kolikor vloga ne bo zvezana, bo izvajalec razpisa to naredil na javnem odpiranju vlog in naredil uradni zaznamek v zapisniku o javnem odpiranju vlog.
Vloga se šteje za pravočasno, če je bila predložena osebno ali prispela po pošti v glavno pisarno na naslov Ministrstvo za kulturo, Maistrova ulica 10, 1000 Ljubljana, do v objavi razpisa navedenega dne ter če je bila do roka oddana na pošti kot priporočena poštna pošiljka.
Neustrezno označene nepravočasno oddane vloge se ne bodo obravnavale. S sklepom bodo zavržene in vrnjene prijavitelju.
20. Datum odpiranja vlog za dodelitev sredstev ter postopek in način izbora
Odpiranje prispelih vlog bo 28. 2. 2019 ob 14. uri, v prostorih Ministrstva za kulturo, Maistrova 10, Ljubljana (sejna soba 329) in bo javno. O odpiranju vlog se bo vodil zapisnik.
Komisija bo v roku 8 dni od odpiranja vlog pisno pozvala k dopolnitvi tiste prijavitelje, katerih vloge formalno niso popolne. Prijavitelj v dopolnitvi ne sme spreminjati višine zaprošenih sredstev, tistega dela vloge, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta vloge ali tistih vsebinskih elementov vloge, ki vplivajo ali bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev njegove vloge glede na preostale vloge, ki jih je ministrstvo prejelo v postopku dodelitve sredstev.
Vloga je popolna, če vsebuje vse obvezne sestavine, kot jih določa 7. točka besedila tega razpisa. Vloga se šteje za popolno tudi, če jo prijavitelj po pozivu v danem roku dopolni.
Prepozne in nepopolne vloge, ki jih prijavitelji ne bodo dopolnili v skladu s pozivom za dopolnitev, bodo s sklepom zavržene.
Postopek preverjanja, ali posamezna vloga izpolnjuje pogoje javnega razpisa, bo vodila komisija.
Vloga, ki ne bo upoštevala z javnim razpisom navedenih pogojev za kandidiranje na javnem razpisu, bo s sklepom zavrnjena.
Ministrstvo si pridržuje pravico, da lahko javni razpis kadarkoli do izdaje sklepov o (ne)izboru prekliče.
21. Rok, v katerem bodo kandidati obveščeni o izidu javnega razpisa
Prijavitelji bodo s sklepom ministra oziroma pooblaščene osebe o izidu javnega razpisa obveščeni najkasneje v roku 60 dni od odpiranja vlog. Prejemnik sredstev bo hkrati s sklepom o izboru pozvan k podpisu pogodbe. Če se prejemnik v roku 8 dni od prejema sklepa ne odzove na poziv, se šteje, da je umaknil vlogo za pridobitev sredstev. Sredstva se lahko dodelijo naslednjemu prijavitelju, ki ima na osnovi ocene prvi možnost prejeti sredstva.
Zoper sklep ministrstva je dopusten upravni spor. Tožba se vloži na Upravno sodišče Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, in sicer v 30 dneh od vročitve sklepa, pisno neposredno pri navedenem sodišču ali priporočeno po pošti. Tožbi v dveh izvodih je potrebno priložiti sklep v izvirniku, prepisu ali kopiji.
Tožba ne ovira izvršitve sklepa o (ne)izboru, zoper katerega je vložena, oziroma ne zadrži podpisa pogodbe sofinanciranja projekta z izbranimi prijavitelji.
22. Kraj, čas in oseba, pri kateri lahko zainteresirani dvignejo razpisno dokumentacijo: razpisna dokumentacija je dosegljiva na spletnem naslovu ministrstva, http://www.mk.gov.si/si/o_ministrstvu/javne_objave/javni_razpisi/. Razpisno dokumentacijo lahko dvignete tudi osebno na Ministrstvu za kulturo, Maistrova 10, 1000 Ljubljana, v sprejemni pisarni vsak delovni dan med uradnimi urami. Za dodatne informacije lahko pokličete 01/369-59-57 ali pišete na elektronski naslov matjaz.sekoranja@gov.si.
23. Posledice, če se ugotovi, da je v postopku potrjevanja operacij ali izvrševanja operacij prišlo do resnih napak, nepravilnosti, goljufije ali kršitve obveznosti
V kolikor se ugotovi, da prijavitelj ministrstva ni seznanil z vsemi dejstvi in podatki, ki so mu bili znani ali bi mu morali biti znani, oziroma da je posredoval neresnične, nepopolne podatke, oziroma dokumente ali prikril informacije, ki bi jih bil v skladu s tem javnim razpisom dolžan razkriti, ker bi lahko vplivali na odločitev ministrstva o dodelitvi sredstev ali da je neupravičeno pridobil sredstva po tem javnem razpisu na nepošten način, na podlagi ponarejene listine ali kaznivega dejanja oziroma se ugotovi, da je za projekt že prejel sredstva iz drugih javnih virov, bo upravičenec dolžan vrniti neupravičeno prejeta sredstva skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva nakazila na transakcijski račun upravičenca, do dneva vračila sredstev v proračun Republike Slovenije. Če je takšno ravnanje namerno, se bo obravnavalo kot goljufija.
Upravičenec bo moral v primeru ugotovitve nepravilnosti vrniti zahtevana sredstva v roku 30 dni od vročitve zahtevka za vračilo sredstev.
24. Dvojno uveljavljanje stroškov in izdatkov: dvojno uveljavljanje stroškov in izdatkov, ki so že bili oziroma bi lahko bili povrnjeni iz katerega koli drugega vira oziroma so bili odobreni, ni dovoljeno. Če se ugotovi dvojno uveljavljanje stroškov in izdatkov, bo zahtevano vračilo že izplačanega zneska sofinanciranja z zakonskimi obrestmi od dneva nakazila sredstev iz proračuna Republike Slovenije na transakcijski račun upravičenca do dneva vračila sredstev v proračun Republike Slovenije. Če se ugotovi, da je bilo dvojno uveljavljanje stroškov in izdatkov namerno, se bo to obravnavalo kot goljufija.
