Na podlagi 4. člena Zakona o skupnosti študentov (Uradni list RS, št. 38/94) in 18. člena Študentske ustave (ŠU-3) (Uradni list RS, št. 14/18 – uradno prečiščeno besedilo) je bila na 32. seji Skupščine ŠOS dne 20. 12. 2018 sprejeta naslednja
Š T U D E N T S K A U S T A V A
(1) Študentska ustava ureja položaj, delovanje in organiziranost samoupravne skupnosti študentov Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Študentska organizacija Slovenije).
(2) V Študentski ustavi uporabljeni izrazi, zapisani v moški slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za moške in ženske.
(Študentska organizacija Slovenije)
(1) Študentska organizacija Slovenije (v nadaljnjem besedilu: ŠOS) je demokratično organizirana skupnost, ki zastopa interese študentov in se zavzema za njihovo uresničevanje.
(2) ŠOS in organizacijske oblike ŠOS (v nadaljnjem besedilu: OO ŠOS) so pravne osebe zasebnega prava.
ŠOS je stanovska organizacija vseh študentov, ki imajo status študenta na visokošolskih zavodih, samostojnih visokošolskih zavodih in višjih strokovnih šolah v Republiki Sloveniji v skladu z zakoni, in študentov, ki imajo status študenta na tujih visokošolskih zavodih in so hkrati državljani Republike Slovenije.
(organizacijske oblike ŠOS)
V ŠOS se združujejo naslednje OO ŠOS:
– študentske organizacije univerz, ki lahko združujejo študentske organizacije fakultet, umetniških akademij in visokih strokovnih šol, ki delujejo znotraj ene univerze;
– študentske organizacije samostojnih visokošolskih zavodov in višjih strokovnih šol;
– društva, ki po Študentski ustavi štejejo za študentske organizacije lokalnih skupnosti (v nadaljevanju: ŠOLS);
– društva, ki po Študentski ustavi štejejo za interesne oblike povezovanja študentov.
(predstavniški organi organizacijskih oblik ŠOS)
(1) Predstavniški organ študentske organizacije javne univerze je zbor študentske organizacije univerze, ki je sestavljen iz neposredno izvoljenih predstavnikov študentov.
(2) Predstavniški organ ŠOLS je zbor, kot ga določa zakon, ki ureja društva.
(3) Predstavniški organ študentske organizacije posameznega samostojnega visokošolskega zavoda (v nadaljevanju: ŠOSVZ), višje strokovne šole (v nadaljevanju: ŠOVSŠ) ali zasebne univerze (v nadaljevanju: ŠOZU) je zbor, ki je sestavljen iz neposredno izvoljenih predstavnikov študentov posameznega zavoda.
(1) Člani predstavniških in študentskih izvršnih organov ŠOS in OO ŠOS morajo imeti ob izvolitvi status študenta v skladu s 3. členom tega akta.
(2) V primeru prenehanja statusa študenta član organa opravlja funkcijo do izvolitve novega člana, vendar največ za dobo 1 leta, razen če drugi akti ne določajo drugače.
(3) V nadzornih organih ŠOS in OO ŠOS morajo imeti dvotretjinsko večino člani, ki imajo ob izvolitvi status študenta v skladu s 3. členom tega akta.
(1) Žig ŠOS je okrogle oblike, premera 35 mm, v sredini je kratica ŠOS, ob robu pa napis Študentska organizacija Slovenije.
(2) Kadar ŠOS nastopa v pravnem prometu kot nosilec javnega pooblastila se uporablja žig, ki je predpisan z veljavno zakonodajo.
Ime samoupravne skupnosti študentov Slovenije je Študentska organizacija Slovenije (kratko ime: ŠOS).
Sedež ŠOS je v Ljubljani.
II. NAČELA, CILJI IN DEJAVNOSTI
(1) ŠOS je v svojem delovanju avtonomna.
(2) Sprejemanje strategij, načel, ciljev, načrtov in odločitev pri organiziranju, delovanju ter zunanjem poslovanju ŠOS in OO ŠOS je v izključni pristojnosti študentov oziroma njihovih predstavnikov.
(3) Suverenost samoupravne skupnosti študentov izvira izključno iz članov Skupščine ŠOS, ki so neposredno izvoljeni s strani študentov.
(4) Nihče, ki sodeluje s ŠOS in njenimi OO ŠOS, nima pravice posegati v izključne pristojnosti študentov, njihovih OO ŠOS in predstavniških teles ŠOS.
(načelo enakopravnosti in demokratičnosti)
(1) Študentje so v ŠOS enakopravni ne glede na družbeni položaj, starost, narodnost, jezik, raso, državljanstvo, spol, spolno usmerjenost, veroizpoved, politično prepričanje ali katero koli drugo osebno okoliščino.
(2) ŠOS in OO ŠOS so demokratično organizirane.
(1) ŠOS in OO ŠOS morajo svoja sredstva porabljati namensko, racionalno ter gospodarno in na transparenten način. V ta namen morajo sprejeti poseben pravni akt, ki ureja postopke razpisa za nabavo blaga, storitev ali gradenj.
(2) Na zahtevo člana Skupščine ŠOS mora zakoniti zastopnik ŠOS izročiti vso zahtevano dokumentacijo v roku 15 dni, pri tem pa je dolžan upoštevati predpise s področja varstva osebnih podatkov, davčne tajnosti ter varovanja poslovnih skrivnosti.
(3) Zakoniti zastopnik posamezne OO ŠOS je na zahtevo člana najvišjega predstavniškega organa te OO ŠOS, dolžan izročiti vso zahtevano dokumentacijo v roku 15 dni, pri tem pa je dolžan upoštevati predpise s področja varstva osebnih podatkov, davčne tajnosti ter varovanja poslovnih skrivnosti.
(4) V primeru, da zakoniti zastopnik ŠOS ali zakoniti zastopnik OO ŠOS ne omogoči vpogleda ali ga na drugačen način neutemeljeno onemogoča, član najvišjega predstavniškega organa, ki je zahteval pregled, o tem obvesti Nadzorno komisijo, ki začne postopek, s katerim se zagotovi zahtevani vpogled.
(5) ŠOS, OO ŠOS in pravne osebe, ki jih ŠOS ali OO ŠOS financirajo v več kot 50 odstotkih ali imajo v upravnih, vodstvenih ali nadzornih organih več kot polovico članov, so zavezanke v smislu zakona, ki določa pristojnost računskega sodišča.
(1) Delovanje ŠOS in OO ŠOS je javno.
(2) Seje predstavniških in izvršnih organov ŠOS in OO ŠOS so javne.
(3) Javnost dela ŠOS in OO ŠOS se zagotavlja tako, da:
– so sklepi vseh organov javni;
– so splošni akti in temeljni akti javno objavljeni na spletnih straneh;
– so akti, ki urejajo volitve javno dostopni in javno objavljeni na spletnih straneh najmanj za čas poteka volilnega postopka.
(4) Izjeme lahko določi Skupščina ŠOS oziroma najvišji predstavniški organ OO ŠOS v svojih aktih.
(5) ŠOS, OO ŠOS in in pravne osebe ki jih ŠOS ali OO ŠOS financirajo v več kot 50 odstotkih ali imajo v upravnih, vodstvenih ali nadzornih organih več kot polovico članov, so zavezanke v smislu zakonodaje, ki ureja postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja.
(načelo zapolnjevanja pravnih praznin)
V postopkih in ravnanjih ŠOS in OO ŠOS se v primeru nedoločenosti v aktih ŠOS in OO ŠOS smiselno uporabljajo določila zakonodaje Republike Slovenije.
(nezdružljivost funkcij in kolizija interesov)
(1) V ŠOS medsebojno niso združljive:
– funkcija člana organa ŠOS, razen Generalnega sekretarja z zaposlitvijo ali delom v strokovnih službah;
– funkcija člana Nadzorne komisije ŠOS ali Razsodišča ŠOS s funkcijo v drugem organu ŠOS;
– funkcija Predsednika in Generalnega sekretarja z vsemi drugimi delovnimi mesti v ŠOS in OO ŠOS;
– članstvo v sestavnih delih Skupščine ŠOS.
(2) Člani organov in predstavniških teles ŠOS in OO ŠOS, ki morajo imeti status študenta, ter Generalni sekretar ŠOS, ne smejo biti člani izvršnih organov političnih strank ter njihovih podmladkov na vseh ravneh.
(3) Člani vodstvenih in nadzornih organov ŠOS in OO ŠOS ter pravnih oseb ki jih ŠOS ali OO ŠOS financirajo v več kot 50 odstotkih ali imajo v upravnih, vodstvenih ali nadzornih organih več kot polovico članov, ne smejo biti osebe, ki so bile pravnomočno obsojene za uradno pregonljivo kaznivo dejanje.
Cilji in poslanstvo ŠOS je zastopanje interesov vseh študentk in študentov iz 3. člena tega akta. ŠOS s svojim delovanjem skrbi za uresničevanje študentskih študijskih, obštudijskih in socialnih pravic, z osrednjim ciljem zagotavljanja kakovostnega in vsem enako dostopnega študija. ŠOS se opredeljuje tudi do drugih strokovnih in družbeno političnih vprašanj, ki se dotikajo študentov in mladih na splošno, tako na lokalni, nacionalni in globalni ravni.
(1) ŠOS in OO ŠOS v skladu z zakonom in določili Študentske ustave opravljajo naslednje dejavnosti:
– sprejemajo, organizirajo in izvajajo programe interesnih oziroma obštudijskih dejavnosti študentov na področju kulture, izobraževanja, športa, tehnične kulture, turizma, mednarodnega sodelovanja, prostovoljstva, dobrodelnosti, javnih občil in drugih področjih interesnega oziroma obštudijskega delovanja študentov, na področjih interesnega in obštudijskega delovanja študentov, določenih z nacionalnim programom visokega šolstva in drugimi nacionalnimi programi, ki se financirajo iz državnega proračuna ter drugih virov, razen če ni z zakonom ali s tem aktom drugače določeno;
– sprejemajo, organizirajo in izvajajo programe, ki vplivajo na socialno-ekonomski in splošni družbeni položaj študentov;
– se zavzemajo za kakovostno in javno dostopno visoko šolstvo v Republiki Sloveniji;
– zagotavljajo pogoje za delovanje in razvoj interesnih oziroma obštudijskih oblik združevanja študentov;
– zagotavljajo sodelovanje študentov pri upravljanju lokalnih zadev, ki jih občina, mestna občina ali širša samoupravna lokalna skupnost ureja samostojno na področjih, ki vplivajo na življenje in delo študentov;
– zagotavljajo vpliv študentov pri upravljanju javnih zadev in pri delu državnih in drugih organov;
– zagotavljajo vpliv študentov pri sprejemanju zakonskih in drugih predpisov, ki urejajo življenje in delo študentov;
– imenujejo predstavnike študentov v organe in delovna telesa mednarodnih organizacij in skupnosti, katerih članica je Republika Slovenija in v katerih sodelujejo predstavniki študentov;
– zagotavljajo sodelovanje študentskih predstavnikov v organih odločanja in upravljanja visokošolskih zavodov in državnih organih, ki so dolžni zagotoviti sodelovanje študentskih predstavnikov v skladu z zakonom;
– opravljajo gospodarske in druge dejavnosti v skladu s predpisi, ki urejajo opravljanje teh dejavnosti;
– zavzemajo študentska stališča do družbenih vprašanj;
– opravljajo druge naloge in dosegajo druge cilje, določene s študentsko ustavo in drugimi akti, sprejetimi na podlagi študentske ustave.
(2) Dejavnosti ŠOS opravlja Predsedstvo ŠOS, v skladu z akti ŠOS, po pooblastilu Skupščine ŠOS.
(primerno ravnanje predstavnikov)
(1) Člani organov, sodelavci in zaposleni ŠOS in OO ŠOS (v nadaljevanju: predstavniki) morajo opravljati zaupane naloge skladno z določili zakona, ki ureja skupnost študentov, Študentsko ustavo ter drugih aktov ŠOS in/ali OO ŠOS častno, etično, s spoštovanjem človekovega dostojanstva ter načeli primernega ravnanja.
(2) Poslovodni organi ŠOS in OO ŠOS so lahko zaporedno ponovno izvoljeni, njihov skupni mandat pa ne sme trajati več kot osem let.
Skupščina sprejme etični kodeks, s katerim se določijo načela, pravila, postopki in odgovornost predstavnikov glede njihovega pričakovanega delovanja pri opravljanju nalog znotraj ŠOS in OO ŠOS.
1. Skupščina ŠOS
(1) Skupščina ŠOS je najvišje predstavniško telo študentov v Republiki Sloveniji.
(2) Člani Skupščine ŠOS so predstavniki vseh študentov in niso vezani na kakršnakoli navodila.
(3) Seje Skupščine ŠOS so lahko skupne ali ločene.
(1) Skupščina ŠOS ima naslednje pristojnosti:
– sprejema Študentsko ustavo;
– voli, imenuje in razrešuje člane organov v skladu s Študentsko ustavo in akti, sprejetimi na podlagi Študentske ustave;
– sprejema splošne akte ŠOS;
– na podlagi predloga Predsedstva ŠOS sprejema letni finančni načrt in letno finančno poročilo ŠOS;
– sprejema splošne akte, s katerimi ureja vprašanja izvajanja nadzora nad volitvami in finančnim poslovanjem ŠOS in OO ŠOS;
– na podlagi predloga Predsedstva ŠOS imenuje Predsednika ŠOS in Generalnega sekretarja ŠOS;
– opravlja druge naloge, določene s Študentsko ustavo.
(2) V Poslovniku Skupščine ŠOS se podrobneje določi način dela Skupščine, postopek sprejemanja aktov in imenovanja članov organov ter funkcionarjev v organe ŠOS.
(1) Skupščino ŠOS sestavljata Zbor ŠOS in Svet ŠOLS.
(2) V Zbor ŠOS se združujejo:
– zbori javnih univerz in
– Zbor samostojnih visokošolskih zavodov, višjih strokovnih šol in zasebnih univerz.
(1) Zbori javnih univerz se prvič konstituirajo, ko združijo predstavnike na več kot polovici vseh članic univerze.
(2) Zbor samostojnih visokošolskih zavodov, višjih strokovnih šol in zasebnih univerz se prvič konstituira, ko združi predstavnike na več kot polovici vseh samostojnih visokošolskih zavodov, višjih strokovnih šol in zasebnih univerz v Republiki Sloveniji.
(3) Svet ŠOLS se prvič konstituira, ko združi predstavnike v več kot polovici lokalnih skupnosti v Republiki Sloveniji.
(4) Predstavništvo v vseh ostalih organih ŠOS prične za Svet ŠOLS in posamezen del Zbora ŠOS veljati, ko je ta konstituiran, kot je navedeno v prvih treh odstavkih tega člena.
(1) Skupščina ŠOS lahko sprejema odločitve na ločenih in skupnih zasedanjih Sveta ŠOLS in posameznega sestavnega dela Zbora ŠOS.
(2) Odločitev Skupščine ŠOS, ki se nanaša na spremembo najvišjega akta ŠOS je sprejeta, če zanjo v enakem besedilu glasuje večina vseh predstavnikov Sveta ŠOLS in vsakega posameznega sestavnega dela Zbora ŠOS.
(3) Odločitev skupščine o vseh drugih vprašanjih, če ni s to ustavo določeno drugače, je sprejeta če za njo glasuje:
– vsaj 2/3 izmed sestavnih delov Zbora ŠOS in Svet ŠOLS ali
– vsi sestavni deli Zbora ŠOS.
(sklicevanje in vodenje sej)
(1) Seje Skupščine ŠOS sklicuje Predsednik ŠOS na lastno pobudo ali na zahtevo Predsedstva ŠOS, Nadzorne komisije ŠOS, Sveta ŠOLS ali posameznega sestavnega dela Zbora ŠOS.
(2) Seje Skupščine ŠOS skliče Predsednik ŠOS tako, da pozove predsedujoče Svetu ŠOLS in posameznemu sestavnemu delu Zbora ŠOS, da v skladu s poslovniki skličejo ta predstavniška telesa.
(3) Seje Skupščine ŠOS vodijo predsedujoči Svetu ŠOLS in posameznemu sestavnemu delu Zbora ŠOS, razen v primeru skupne seje, ki jo vodi Predsednik ŠOS.
(4) Seje predstavniškega telesa ŠOS so javne.
(1) Skupščina ŠOS deluje po poslovniku, ki ga sprejme Skupščina ŠOS.
(2) Svet ŠOLS in posamezni sestavni deli Zbora ŠOS delujejo po poslovnikih, ki jih sprejmejo vsak zase.
(1) Volitve v sestavne dele Zbora ŠOS so splošne, neposredne in tajne.
(2) Volitve se izvajajo v volilnih enotah. Na študentskih organizacijah javnih univerz so volilne enote fakultete, visoke strokovne šole in umetniške akademije.
(3) Samostojni visokošolski zavod, višja strokovna šola ali zasebna univerza je volilna enota.
(4) Število študentskih predstavniških mandatov v volilni enoti javne univerze se določa na podlagi uradnih statističnih podatkov ali uradnih podatkov posameznega visokošolskega zavoda o vpisu za prejšnje študijsko leto glede na leto izvedbe volitev. Kolikor navedenih podatkov ni mogoče pridobiti, se lahko uporabijo zadnji razpoložljivi podatki o vpisu na posamezni visokošolski zavod.
(5) Na vsakem samostojnem visokošolskem zavodu, višji strokovni šoli ali zasebni univerzi, kjer obstaja OO ŠOS, se voli po en mandat v sestavni del Zbora ŠOS.
(6) Volitve se izvajajo vsaki dve leti, praviloma oktobra.
(7) Volitve se izvajajo v skladu z volilnimi pravilniki, ki jih študentske organizacije javnih univerz oziroma Zbor samostojnih visokošolskih zavodov, višjih strokovnih šol in zasebnih univerz, sprejmejo z dvotretjinsko večino glasov vseh članov posameznih sestavnih delov Zbora ŠOS in morajo biti javno objavljeni na spletnih straneh najmanj za čas poteka volilnega postopka.
(1) Volitve v Svet ŠOLS se izvajajo na območjih lokalnih skupnosti, kjer delujejo ŠOLS, in so splošne, neposredne in tajne.
(2) Vsak ŠOLS ima v Svetu ŠOLS po en mandat.
(3) Volitve v Svet ŠOLS se izvajajo vsako leto na posameznem ŠOLS, v skladu z volilnim pravilnikom, ki ga sprejme Svet ŠOLS z dvotretjinsko večino glasov vseh članov in mora biti javno objavljen na spletni strani ŠOS.
(Svet Študentskih organizacij lokalnih skupnosti)
(1) V Svet ŠOLS se združujejo predstavniki posameznih ŠOLS.
(2) Svet ŠOLS preverja izpolnjevanje pogojev za status organizacijske oblike študentske organizacije lokalne skupnosti, ki jih določa akt iz 69. člena Študentske ustave, ter izvaja druge naloge, ki jih določa Študentska ustava in pravilnik, ki ga sprejme Skupščina ŠOS na predlog Sveta ŠOLS.
Svet ŠOLS ima predsednika, ki ga izvoli z večino glasov vseh članov.
Svet ŠOLS sprejema odločitve z večino glasov prisotnih članov Sveta ŠOLS, razen v primerih, določenih s Študentsko ustavo in drugimi akti, sprejetimi na podlagi Študentske ustave.
Organizacijo, imenovanja in volitve v druga predstavniška telesa in organe, način dela ter pravice in obveznosti članov Sveta ŠOLS ureja poslovnik, ki ga sprejme Svet ŠOLS z večino glasov vseh članov.
(Zbor samostojnih visokošolskih zavodov, višjih strokovnih šol in zasebnih univerz)
(1) Zbor samostojnih visokošolskih zavodov, višjih strokovnih šol in zasebnih univerz je najvišje predstavniško telo vseh ŠOSVZ, ŠOVSŠ in ŠOZU.
(2) Vsak zbor ŠOSVZ, ŠOVSŠ in ŠOZU ima v Zboru samostojnih visokošolskih zavodov, višjih strokovnih šol in zasebnih univerz enega člana, ki je izvoljen na splošnih, neposrednih in tajnih volitvah.
(predsednik Zbora samostojnih visokošolskih zavodov, višjih strokovnih šol in zasebnih univerz)
Zbor samostojnih visokošolskih zavodov, višjih strokovnih šol in zasebnih univerz ima predsednika, ki se izvoli z večino glasov vseh članov.
(odločanje Zbora samostojnih visokošolskih zavodov, višjih strokovnih šol in zasebnih univerz)
Zbor samostojnih visokošolskih zavodov, višjih strokovnih šol in zasebnih univerz sprejema odločitve z večino glasov prisotnih članov, razen v primerih, določenih s Študentsko ustavo in drugimi akti, sprejetimi na podlagi Študentske ustave.
(poslovnik Zbora samostojnih visokošolskih zavodov, višjih strokovnih šol in zasebnih univerz)
Organizacijo, imenovanja in volitve v druga predstavniška telesa in organe, način dela ter pravice in obveznosti članov Zbor samostojnih visokošolskih zavodov, višjih strokovnih šol in zasebnih univerz ureja poslovnik, ki ga skladno s tem aktom sprejme Zbor samostojnih visokošolskih zavodov, višjih strokovnih šol in zasebnih univerz z večino glasov vseh članov.
2. Predsedstvo ŠOS
(1) Predsedstvo ŠOS je izvršni organ ŠOS.
(2) Predsedstvo ŠOS sestavljajo:
– Predsednik ŠOS,
– predsedniki izvršnih organov študentskih organizacij javnih univerz,
– predsednik Sveta ŠOLS,
– predsednik Zbora samostojnih visokošolskih zavodov, višjih strokovnih šol in zasebnih univerz,
– po en predstavnik Sveta ŠOLS in posameznega sestavnega dela Zbora ŠOS, ki ga imenuje najvišji predstavniški organ tega sestavnega dela.
(1) Predsednika ŠOS imenuje na predlog Predsedstva ŠOS Skupščina ŠOS za mandatno dobo enega leta. Predlog Predsedstva ŠOS mora biti sprejet z dvotretjinsko večino vseh članov. Predsednik ŠOS pri tem glasovanju nima glasovalne pravice.
(2) Predsednik ŠOS predstavlja ŠOS v skladu z navodili Predsedstva ŠOS in Skupščine ŠOS.
(1) Predsedstvo ŠOS zastopa in upravlja ŠOS.
(2) Predsedstvo ŠOS ima naslednje pristojnosti:
– Skupščini ŠOS predlaga letni finančni načrt in letno finančno poročilo;
– Skupščini ŠOS predlaga v imenovanje Generalnega sekretarja ŠOS;
– imenuje Namestnika predsednika ŠOS. Namestnik predsednika ŠOS je lahko samo eden izmed članov Predsedstva ŠOS, razen Predsednika ŠOS;
– izmed članov Predsedstva ŠOS iz pete alineje drugega odstavka 31. člena imenuje predsednika odbora ŠOS in člane odborov ŠOS v naslednje stalne odbore ŠOS:
– Odbor ŠOS za mednarodno sodelovanje,
– Odbor ŠOS za obštudijske in interesne dejavnosti študentov,
– Odbor ŠOS za socialna in zdravstvena vprašanja,
– Odbor ŠOS za visoko šolstvo in izobraževanje,
– sprejema register OO ŠOS;
– z odlokom uredi pogoje za avtonomno delovanje Dijaške organizacije Slovenije v okviru ŠOS in njeno financiranje;
– opravlja druge naloge, določene s Študentsko ustavo in akti, sprejetimi na njeni podlagi.
(3) Predsedstvo ŠOS lahko za določene potrebe in naloge ustanovi največ en začasen odbor ŠOS, za katerega mora v sklepu o ustanovitvi natančno opredeliti delokrog in pristojnosti. Za Predsednika začasnega odbora ŠOS lahko Predsedstvo ŠOS imenuje tudi študenta, ki ni član Predsedstva ŠOS.
(4) Predsedstvo ŠOS je pri oblikovanju svoje politike dolžno upoštevati mnenja Skupščine ŠOS.
(1) Predsedstvo ŠOS je sklepčno, če je na seji prisotna večina vseh članov Predsedstva ŠOS, pod pogojem, da je bila seja ustrezno sklicana.
(2) Predsedstvo ŠOS sprejema odločitve z večino glasov prisotnih članov Predsedstva ŠOS.
(3) Odločitev ni sprejeta, če proti glasujeta vsaj dva člana Predsedstva, ki prihajata iz različnih sestavnih delov Zbora ŠOS ali Sveta ŠOLS.
(mandatna doba in prenehanje mandata)
(1) Mandatna doba članov Predsedstva ŠOS je vezana na mandat, ki mu ga je podelil Svet ŠOLS ali sestavni del Zbora ŠOS.
(2) Člani Predsedstva so dolžni tudi po preteku mandata opravljati svoje delo do imenovanja novega člana Predsedstva ŠOS.
(3) Članu Predsedstva ŠOS preneha mandat z odstopom, imenovanjem novega člana v skladu z akti ŠOS ali v primeru trajne nezmožnosti za opravljanje funkcije.
Način dela ter pravice in obveznosti članov Predsedstva ŠOS natančneje opredeljuje in ureja pravilnik, ki ga sprejme Skupščina ŠOS.
3. Nadzorna komisija ŠOS
(1) Nadzorna komisija ŠOS (v nadaljevanju: Nadzorna komisija) v okviru delovanja ŠOS na prvi stopnji izvaja nadzor nad poslovanjem, delovanjem in skladnostjo splošnih pravnih aktov predstavniških organov in organov ŠOS ter OO ŠOS v skladu z akti ŠOS ter opravlja druge naloge, določene s tem aktom.
(2) Nadzorna komisija v okviru nadzorne funkcije opozarja na morebitne odmike od sprejetih standardov, ki jih določajo akti ŠOS, podaja priporočila, svetuje in ugotavlja kršitve v zadevah iz svoje pristojnosti z namenom izboljšanja delovanja ŠOS in OO ŠOS.
Nadzorna komisija:
– preverja in odloča o skladnosti poslovanja, delovanja in aktov ŠOS in OO ŠOS s pravilnikom, ki ureja namensko porabo sredstev, ki ga na predlog Predsedstva ŠOS sprejme Skupščina ŠOS;
– preverja in odloča o skladnosti poslovanja, delovanja in aktov OO ŠOS z akti, ki zavezujejo ŠOS in OO ŠOS;
– preverja in odloča o skladnosti poslovanja, delovanja in aktov organov ŠOS z akti, ki zavezujejo ŠOS;
– odloča o skladnosti pravilnikov, poslovnikov in drugih splošnih aktov ŠOS s Študentsko ustavo in o skladnosti uredb, odlokov in drugih posamičnih aktov predstavniških organov ŠOS s Študentsko ustavo in pravilniki ŠOS;
– preverja in odloča o smotrnosti izdatkov in gospodarnosti ravnanja organov ŠOS in OO ŠOS s premoženjem ŠOS in OO ŠOS;
– preverja in odloča o odgovornosti organov ŠOS in OO ŠOS v skladu z akti ŠOS;
– od predsednika ŠOS lahko z dvotretjinsko večino glasov vseh članov zahteva sklic Skupščine ŠOS;
– na lastno pobudo ali na zaprosilo organa ŠOS ali OO ŠOS podaja mnenje o posamezni zadevi iz njene pristojnosti;
– v postopku ustanavljanja OO ŠOS izvaja naloge, ki jih določa Študentska ustava in drugi akti ŠOS;
– izvaja nadzor nad volitvami v organe ŠOS in OO ŠOS v primerih in v skladu z določili Študentske ustave in drugih aktov ŠOS;
– izdaja sankcije ŠOS in OO ŠOS v skladu z akti ŠOS;
– izvaja druge naloge, za katere jo, v skladu z akti ŠOS zadolži Skupščina ŠOS.
(1) Nadzorno komisijo sestavljajo po dva člana s strani Sveta ŠOLS in sestavnih delov Zbora ŠOS.
(2) Člane iz prejšnjega odstavka imenuje predstavniški organ Sveta ŠOLS in sestavnega dela Zbora ŠOS z večino glasov vseh svojih članov.
(3) Predsednika Nadzorne komisije imenujejo člani Nadzorne komisije izmed sebe, z dvotretjinsko večino glasov vseh članov.
(4) Člani Nadzorne komisije lahko predlagajo razrešitev predsednika Nadzorne komisije. Predsednik Nadzorne komisije je razrešen z dvotretjinsko večino vseh članov Nadzorne komisije.
(1) Nadzorna komisija je sklepčna, če sta na seji prisotni vsaj dve tretjini vseh članov Nadzorne komisije.
(2) Sklep Nadzorne komisije je sprejet, če zanj glasuje večina vseh članov, razen če ni v pravilniku, ki ureja Nadzorno komisijo, drugače določeno.
(3) Nadzorna komisija lahko izreče naslednje ukrepe:
– pisni opomin;
– denarna sankcija;
– statusna sankcija.
(4) Zoper odločbo Nadzorne komisije je mogoče vložiti pritožbo v roku 15 dni, o kateri odloča Razsodišče ŠOS.
(5) Pritožba zadrži izvršitev sankcije.
(mandatna doba in prenehanje mandata)
(1) Mandatna doba članov Nadzorne komisije je dve leti.
(2) Član Nadzorne komisije mora ves čas svojega mandata izpolnjevati naslednje pogoje:
– ima status študenta na visokošolskem zavodu, samostojnem visokošolskem zavodu ali višji strokovni šoli v Republiki Sloveniji,
– ne sme biti pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje.
(3) Člani Nadzorne komisije so dolžni opravljati funkcijo do imenovanja novega člana.
(4) Članu Nadzorne komisije preneha mandat:
– s potekom obdobja, za katerega je imenovan,
– z odstopom,
– v primeru, da član ne izpolnjuje pogojev iz drugega odstavka tega člena,
– v primeru trajne nezmožnosti za opravljanje funkcije ali
– z imenovanjem novega člana.
(pravilnik Nadzorne komisije)
Delovanje in organizacijo Nadzorne komisije ter način podajanja poročil Skupščini ŠOS ureja pravilnik, ki ga sprejme Skupščina ŠOS.
Na zahtevo Nadzorne komisije ali od nje pooblaščene osebe morajo organi ŠOS in OO ŠOS ter ostali prejemniki sredstev pridobljenih iz naslova koncesijske dajatve pri posredovanju občasnih in začasnih del dijakom in študentom posredovati zahtevane podatke ter omogočiti vpogled v zahtevane dokumente, ki se nanašajo na sredstva pridobljena iz naslova koncesijske dajatve pri posredovanju občasnih in začasnih del dijakom in študentom.
4. Razsodišče ŠOS
(1) Razsodišče ŠOS (v nadaljevanju: Razsodišče) je neodvisen in samostojen organ, ki na drugi stopnji:
– preverja in odloča o skladnosti poslovanja, delovanja in aktov ŠOS in OO ŠOS s pravilnikom, ki ureja namensko porabo sredstev, ki ga sprejme Skupščina ŠOS;
– preverja in odloča o skladnosti poslovanja, delovanja in aktov ŠOS in OO ŠOS z akti, ki zavezujejo ŠOS in OO ŠOS;
– preverja in odloča o skladnosti poslovanja, delovanja in aktov organov ŠOS z akti, ki zavezujejo ŠOS;
– odloča o skladnosti pravilnikov, poslovnikov in drugih splošnih aktov ŠOS s Študentsko ustavo in o skladnosti uredb, odlokov in drugih posamičnih aktov predstavniških organov ŠOS s Študentsko ustavo in pravilniki ŠOS;
– preverja in odloča o smotrnosti izdatkov in gospodarnosti ravnanja organov ŠOS s premoženjem ŠOS;
– preverja in odloča o odgovornosti organov ŠOS in OO ŠOS v skladu z akti ŠOS;
– izvaja druge naloge, za katere jo zadolži Skupščina ŠOS.
(2) Razsodišče na prvi in končni stopnji:
– odloča v sporih med organi ŠOS;
– izvaja druge naloge, za katere jo zadolži Skupščina ŠOS.
(1) Razsodišče sestavljajo po dva člana s strani Sveta ŠOLS in sestavnih delov Zbora ŠOS ter predsednik, ki ga z dvotretjinsko večino vseh članov izvolijo člani Razsodišča izmed tretjih oseb na podlagi javnega poziva k prijavi za predsednika Razsodišča.
(2) Člane iz prejšnjega odstavka imenuje predstavniški organ Sveta ŠOLS in sestavnega dela Zbora ŠOS z večino glasov vseh svojih članov.
(3) Razsodišče je sklepčno, če je na seji prisotnih dve tretjini članov Razsodišča.
(1) Mandatna doba članov Razsodišča je dve leti.
(2) Članu Razsodišča preneha mandat z odstopom ali v primeru trajne nezmožnosti za opravljanje funkcije.
(3) Član Razsodišča mora ves čas svojega mandata izpolnjevati naslednje pogoje:
– ima status študenta na visokošolskem zavodu, samostojnem visokošolskem zavodu ali višji strokovni šoli v Republiki Sloveniji;
– ne sme biti pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje.
(4) Predsedniku Razsodišča ni potrebno izpolnjevati pogoja iz prve točke prejšnjega odstavka.
(5) Član Razsodišča ne more biti razrešen.
(postopek pred Razsodiščem na drugi stopnji)
(1) Postopek pred Razsodiščem na drugi stopnji se začne na podlagi pritožbe zoper odločitev Nadzorne komisije ŠOS, ki jo mora pritožnik vložiti v dveh izvodih pri Nadzorni komisiji v roku 15 dni po vročitvi sklepa Nadzorne komisije organu ali osebi, na katero se odločitev Nadzorne komisije nanaša.
(2) Postopek pred Razsodiščem se vodi na način, ki zagotavlja strankam v postopku dosledno upoštevanje človekovih pravic in svoboščin ter ki omogoča vsem strankam v postopku sodelovanje pri predlaganju dejstev in dokazov (načelo kontradiktornosti).
Na zahtevo Razsodišča ŠOS ali od nje pooblaščene osebe morajo organi ŠOS in OO ŠOS ter ostali prejemniki sredstev pridobljenih iz naslova koncesijske dajatve pri posredovanju občasnih in začasnih del dijakom in študentom posredovati zahtevane podatke ter omogočiti vpogled v zahtevane dokumente, ki se nanašajo na sredstva pridobljena iz naslova koncesijske dajatve pri posredovanju občasnih in začasnih del dijakom in študentom.
(1) Odločitev Razsodišča je sprejeta, če zanjo glasuje večina vseh članov Razsodišča, pod pogojem, da proti odločitvi ne glasujeta vsaj dva člana, ki sta bila imenovana s strani različnih sestavnih delov Zbora ŠOS ali Sveta ŠOLS.
(2) Razsodišče mora odločitev sprejeti najkasneje v roku 30 dni po prejemu popolne pritožbe.
(3) Zoper odločitev Razsodišča ni pritožbe.
(1) Razsodišče sprejema sklepe na podlagi aktov, ki zavezujejo ŠOS.
(2) Razsodišče lahko izreče naslednje ukrepe:
– pisni opomin;
– denarna sankcija;
– statusna sankcija.
(3) Razsodišče odloča v mejah pritožbenih razlogov. Kolikor se zoper odločitev Nadzorne komisije pritoži samo subjekt, zoper katerega je bil izrečen ukrep, Razsodišče na drugi stopnji ne sme izreči strožjega ukrepa od tistega, ki ga je izrekla Nadzorna komisija.
(4) Razsodišče lahko odločitev Nadzorne komisije potrdi ali razveljavi in o zadevi odloči samo.
(5) O isti zadevi na nobeni stopnji ni mogoče odločati dvakrat.
Delo in organizacijo razsodišča ter postopek pred Razsodiščem ŠOS ureja poseben pravilnik, ki ga sprejme Skupščina ŠOS.
5. Generalni sekretar ŠOS
(1) Generalni sekretar organizira in vodi poslovanje ŠOS, vodi delo strokovnih služb in je odgovoren za strokovnost dela ŠOS, ter jo zastopa v pravnem in finančnem prometu v skladu z akti ŠOS.
(2) V primeru neopravljanja svojih nalog in dolžnosti ter v primeru odsotnosti, odstopa ali druge nezmožnosti za delo, prevzamejo delo in naloge Generalnega sekretarja kot sopodpisniki; predsednika Sveta ŠOLS in Zbora samostojnih visokošolskih zavodov, višjih strokovnih šol in zasebnih univerz ter predsedniki izvršnih organov študentskih organizacij javnih univerz.
(3) Predsedstvo ŠOS lahko v primeru prenehanja mandata Generalnemu sekretarju za določen čas največ 6 mesecev imenuje vršilca dolžnosti Generalnega sekretarja. Vršilec dolžnosti Generalnega sekretarja opravlja vsa dela in naloge iz prvega odstavka tega člena. Po preteku 6 mesecev je mogoče največ še enkrat imenovati vršilca dolžnosti Generalnega sekretarja.
(1) Za Generalnega sekretarja je lahko imenovana oseba, ki izpolnjuje pogoje, določene z zakonodajo Republike Slovenije in tem aktom.
(2) Mandat Generalnega sekretarja je dve leti.
(3) Generalnega sekretarja imenuje Skupščina ŠOS na predlog Predsedstva ŠOS na podlagi javnega razpisa. Generalnega sekretarja razrešuje Skupščina ŠOS na predlog Predsedstva ŠOS.
Generalni sekretar je dolžan poslovati v skladu z zakonodajo, Študentsko ustavo ter drugimi akti, sprejetimi na njeni podlagi, ter v skladu s sklepi in navodili Predsedstva ŠOS. Pri izvajanju poslovodnih del je Generalni sekretar vezan na sklepe in navodila Predsedstva ŠOS.
Generalni sekretar po nalogu Predsedstva ŠOS sklepa delovna razmerja, pogodbe o delu, pogodbe o delu študentov in dijakov ter avtorske pogodbe za zagotovitev strokovnosti in nemotenega poslovanja in delovanja ŠOS.
(protizakonitost navodil ali sklepov)
Če sklep oziroma navodilo Predsedstva ŠOS po utemeljeni presoji Generalnega sekretarja ni skladno z zakonodajo, Študentsko ustavo ter drugimi akti, sprejetimi na njeni podlagi, ga Generalni sekretar ne sme izvršiti, ampak je dolžan o neskladju sklepa oziroma navodila nemudoma obvestiti Nadzorno komisijo ŠOS ter počakati na njeno soglasje za izvršitev. Kolikor Nadzorna komisija ŠOS ne izda soglasja za izvršitev, Generalni sekretar sklepa oziroma navodila ne sme izvršiti. Takšna neizvršitev sklepa oziroma navodila ni razlog za razrešitev Generalnega sekretarja.
Generalni sekretar sklene s ŠOS pogodbo o zaposlitvi za določen čas v skladu z veljavno zakonodajo v Republiki Sloveniji.
(1) Generalni sekretar je lahko predčasno razrešen. Predsedstvo ŠOS je dolžno podati predlog za razrešitev Generalnega sekretarja, če:
– Generalni sekretar sam zahteva razrešitev;
– nastane kateri od razlogov, ko po predpisih o delovnih razmerjih preneha delovno razmerje po samem zakonu;
– Generalni sekretar pri svojem delu ne ravna skladno z zakonodajo, Študentsko ustavo in drugimi akti, sprejetimi na njeni podlagi ali neutemeljeno ne izvršuje sklepov Predsedstva ŠOS ali Skupščine ŠOS oziroma ravna v nasprotju z njimi.
(2) Skupščina ŠOS mora pred sprejemom sklepa o razrešitvi seznaniti Generalnega sekretarja z razlogi za razrešitev in mu dati možnost, da se o njih izjavi.
(3) Zoper sklep o razrešitvi ima Generalni sekretar na lastne stroške pravico zahtevati sodno varstvo, če meni, da je bil kršen za razrešitev določen postopek in da je ta kršitev lahko bistveno vplivala na odločitev o razrešitvi ali da niso bili podani razlogi za razrešitev iz prvega odstavka tega člena. Pravico zahtevati sodno varstvo ima v roku 15 dni po prejemu sklepa o razrešitvi.
S pravilnikom Skupščina ŠOS določa pravice in obveznosti študentov, OO ŠOS in drugih oseb v okviru ŠOS v skladu z zakonom in tem aktom.
S poslovnikom Skupščina ŠOS podrobneje določi način dela, postopek sprejemanja aktov in imenovanja članov organov v organe ŠOS.
Z resolucijo Skupščina ŠOS ali Predsedstvo ŠOS ocenjujeta stanje in obravnavata vprašanja na posameznih področjih družbenega življenja ter zavzemata stališča do politike na teh področjih.
(1) Z odlokom Skupščina ŠOS ali Predsedstvo ŠOS urejata notranjo organizacijo, način dela in razmerja v ŠOS.
(2) Z odlokom Skupščina ŠOS ali Predsedstvo ŠOS odločata o imenovanjih in razrešitvah v organih ŠOS, ter dajeta soglasje k ustanovnim aktom v skladu s poslovnikom in tem aktom.
Z odločbo Nadzorna komisija ali Razsodišče odločata o posamičnih pravnih zadevah v njuni pristojnosti, v skladu s pravilniki.
S sklepom Skupščina ŠOS, Predsedstvo ŠOS in drugi ogani ŠOS odločajo o postopkovnih vprašanjih ter takrat, ko ne odločata z drugim ustreznim aktom.
Z uredbo Predsedstvo ŠOS podrobneje ureja in razčlenjuje pravilnik ali s pravilnikom določeno razmerje v skladu z namenom in kriteriji iz pravilnika in Študentsko ustavo.
S kodeksom Skupščina ŠOS določi načela, pravila, usmeritve, postopke in odgovornosti predstavnikov ŠOS, ki so v pomoč pri razumevanju določil nadrejenih aktov ŠOS.
(1) Pravilniki, poslovnik in drugi splošni akti ŠOS morajo biti v skladu s Študentsko ustavo.
(2) Uredbe in odloki morajo biti v skladu s pravilniki.
(3) Posamični akti in dejanja organov ŠOS morajo temeljiti na pravilnikih in na drugih aktih, ki so v skladu s Študentsko ustavo in pravilniki.
1. Splošne določbe
(1) Delovanje OO ŠOS je javno.
(2) Način zagotavljanja javnosti iz 12. člena tega akta določijo OO ŠOS v svojem najvišjem aktu.
(1) OO ŠOS so v svojem delovanju avtonomne.
(2) Avtonomija OO ŠOS se lahko omeji samo na podlagi aktov, ki jih sprejme Skupščina ŠOS.
(skladnost pravnih aktov)
Vsi splošni pravni akti OO ŠOS morajo biti v skladu s Študentsko ustavo in splošnimi akti ŠOS.
Cilji in poslanstvo OO ŠOS je zastopanje interesov vseh študentov na izobraževalnih zavodih in v lokalnih skupnostih ter skrb za uresničevanje študentskih študijskih, obštudijskih in socialnih pravic, z osrednjim ciljem zagotavljanja kakovostnega in vsem enako dostopnega študija.
(dolžnost podajanja poročil)
OO ŠOS so dolžne do 30. aprila oziroma najkasneje prvi delovni dan po tem datumu Nadzorni komisiji podati letno poročilo o porabi sredstev iz koncesijske dajatve pri posredovanju občasnih in začasnih del dijakom in študentom, za preteklo koledarsko leto.
(ustanavljanje OO ŠOS in preverjanje, ohranitev ter izguba statusa OO ŠOS)
(1) Skupščina ŠOS z večino glasov vseh predstavnikov Sveta ŠOLS in vsakega posameznega sestavnega dela Zbora ŠOS sprejme pravilnik, s katerimi uredi ustanavljanje OO ŠOS ter pravilnik, s katerim uredi pogoje in postopek preverjanja izpolnjevanja pogojev za ohranitev in izgubo statusa OO ŠOS.
(2) Študentske organizacije univerz, študentske organizacije samostojnih visokošolskih zavodov in študentske organizacije višjih strokovnih šol se ustanovijo, ko se vpišejo v register OO ŠOS in pridobijo pravno subjektiviteto. OO ŠOS lahko postanejo šele, ko izpolnijo pogoje za ustanovitev, določene s pravilnikom iz prvega odstavka tega člena, sprejmejo potrebne akte, izvolijo oziroma imenujejo potrebne organe in izpolnijo druge statusne in organizacijske pogoje v skladu s tem aktom.
(3) Študenti s stalnim bivališčem v lokalni skupnosti se združujejo v organizacije, ki so ustanovljene in organizirane v skladu z zakonom, ki ureja društva. Društva študentov, ki izkažejo interes, izpolnijo pogoje za ustanovitev določene s pravilnikom iz prvega odstavka tega člena, sprejmejo akte, izvolijo oziroma imenujejo organe in izpolnijo druge statusne in organizacijske pogoje v skladu s tem aktom, pridobijo status ŠOLS.
2. Študentska organizacija univerze
Študentska organizacija univerze je pravna oseba zasebnega prava.
(1) V študentsko organizacijo univerze se združujejo vsi študenti posamezne univerze.
(2) Študentske organizacije zasebnih univerz se lahko pridružijo študentski organizaciji javne univerze.
(3) Študentje posamezne univerze se lahko združujejo samo v eno študentsko organizacijo univerze.
Študentska organizacija univerze ima najvišji akt, ki opredeljuje:
– ime in sedež študentske organizacije univerze;
– cilje in načela;
– najvišje študentsko predstavniško telo študentske organizacije univerze, ki sestavlja najmanj 7 članov;
– izvršni organ študentske organizacije univerze, ki sestavlja najmanj 5 članov;
– nadzorni organ študentske organizacije univerze, ki sestavlja najmanj 3 člane;
– način izvolitve organov;
– pristojnosti, dolžnosti in odgovornosti organov in članov organov;
– način zagotavljanja javnosti dela;
– druga vprašanja, pomembna za delovanje študentske organizacije univerze.
(1) Študentska organizacija univerze opravlja dejavnosti iz 16. člena tega akta in lahko v skladu z zakonodajo ustanovi oziroma soustanovi pravni subjekt, ki izvaja te dejavnosti.
(2) Študentska organizacija univerze lahko za opravljanje določenih dejavnosti iz prvega odstavka tega člena pooblasti pravni subjekt.
(3) Študentska organizacija univerze opravlja dejavnosti iz drugega odstavka 5. člena zakona o skupnosti študentov tako, da:
– študentska organizacija univerze izvoli predstavnike študentov v študentski svet univerze in njenih članic;
– študentska organizacija univerze izvoli predstavnike študentov v obstoječe komisije in druga delovna telesa univerze in njenih članic.
(študentske organizacije članic univerze)
(1) V študentsko organizacijo fakultete, umetniške akademije ali visoke strokovne šole se lahko združujejo vsi študenti posamezne fakultete, umetniške akademije ali visoke strokovne šole.
(2) Njihovo ustanovitev in organiziranost opredeljuje pravilnik, ki ga sprejme študentski zbor študentske organizacije univerze.
(3) Študentska organizacija fakultete, umetniške akademije ali visoke strokovne šole v skladu s pooblastilom, ki ga da študentski zbor študentske organizacije univerze:
– sprejema, organizira in izvaja programe interesnih dejavnosti svojih študentov na področju kulture, izobraževanja, športa, mednarodnega sodelovanja in drugih področij interesnega delovanja študentov;
– sprejema, organizira in izvaja programe, ki vplivajo na socialno-ekonomski položaj študentov;
– v skladu z zakonom in statutom izvoli predstavnike študentov, ki sodelujejo pri delu in upravljanju visokošolskega zavoda.
Študentske organizacije fakultete, umetniške akademije ali visoke strokovne šole pridobivajo sredstva za delovanje od študentske organizacije univerze v skladu s pravilnikom študentske organizacije univerze in iz drugih virov.
(izvolitev in imenovanje)
Študentski zbor študentske organizacije univerze izvoli predsednika študentske organizacije in izvoli oziroma imenuje morebitne druge člane študentskega izvršnega organa svoje organizacijske oblike.
3. Študentske organizacije samostojnih visokošolskih zavodov in višjih strokovnih šol
(1) Študentska organizacija samostojnega visokošolskega zavoda oziroma višje strokovne šole je pravna oseba zasebnega prava.
(2) V študentsko organizacijo samostojnega visokošolskega zavoda oziroma višje strokovne šole se združujejo vsi študenti posameznega samostojnega visokošolskega zavoda oziroma višje strokovne šole.
(1) Študentske organizacije samostojnega visokošolskega zavoda, zasebne univerze oziroma višje strokovne šole se lahko pridružijo študentski organizaciji javne univerze.
(2) V primeru pridružitve dobi študentska organizacija samostojnega visokošolskega zavoda oziroma višje strokovne šole znotraj študentske organizacije univerze enak status kot študentske organizacije fakultete, umetniške akademije ali visoke strokovne šole.
(3) Način, pogoje in postopek pridružitve oziroma razdružitve iz prvega odstavka tega člena se določi s pravilnikom iz prvega odstavka 69. člena tega akta.
Najvišji akt študentske organizacije samostojnega visokošolskega zavoda oziroma višje strokovne šole mora biti v skladu z zakonom in s študentsko ustavo ter opredeljevati:
– ime in sedež;
– cilje in načela;
– najvišje predstavniško telo študentske organizacije samostojnega visokošolskega zavoda oziroma višje strokovne šole, ki sestavlja najmanj 7 članov;
– izvršni organ študentske organizacije samostojnega visokošolskega zavoda oziroma višje strokovne šole, ki sestavlja najmanj 5 članov;
– nadzorni organ študentske organizacije samostojnega visokošolskega zavoda oziroma višje strokovne šole, ki sestavlja najmanj 3 člane;
– način izvolitve organov;
– pristojnosti, dolžnosti in odgovornosti organov in članov organov;
– način zagotavljanja javnosti dela;
– druga vprašanja, pomembna za delovanje študentske organizacije samostojnega visokošolskega zavoda oziroma višje strokovne šole.
(1) Študentska organizacija samostojnega visokošolskega zavoda oziroma višje strokovne šole opravlja dejavnosti iz 16. člena in lahko v skladu z zakonodajo ustanovi oziroma soustanovi pravni subjekt, ki izvaja te dejavnosti.
(2) Študentska organizacija samostojnega visokošolskega zavoda oziroma višje strokovne šole lahko za opravljanje določenih dejavnosti iz prvega odstavka tega člena pooblasti pravni subjekt.
(3) Študentska organizacija samostojnega visokošolskega zavoda in višje strokovne šole opravlja dejavnosti iz drugega odstavka 5. člena zakona o skupnosti študentov tako, da najvišje predstavniško telo študentske organizacije samostojnega visokošolskega zavoda in višje strokovne šole izvoli predstavnike študentov v organe, komisije in druga delovna telesa samostojnega visokošolskega zavoda.
(izvolitev in imenovanje)
Študentski zbor študentske organizacije samostojnega visokošolskega zavoda oziroma višje strokovne šole izvoli predsednika in izvoli oziroma imenuje morebitne druge člane izvršnega organa svoje organizacijske oblike.
4. Študentske organizacije lokalnih skupnosti
(opredelitev Študentskih organizacij lokalnih skupnosti)
(1) ŠOLS delujejo kot društva, ki so ustanovljena v skladu z zakonom, ki ureja društva in izpolnjujejo druge pogoje, določene s Študentsko ustavo in drugimi akti ŠOS.
(2) ŠOLS je organizacija študentov, ki zagotavlja pogoje za delovanje in razvoj obštudijskih oblik združevanja študentov na območju lokalne skupnosti.
(3) Na območju ene lokalne skupnosti lahko obstaja samo ena ŠOLS.
(4) ŠOLS mora imeti sedež na območju lokalne skupnosti, iz katere izhaja.
(5) Lokalna skupnost, v kateri se lahko ustanovi ŠOLS, obsega teritorialno območje ene ali več upravnih enot, kot jih določa zakonodaja, ki ureja državno upravo.
Temeljni akt ŠOLS mora biti v skladu z zakonom, Študentsko ustavo in akti ŠOS ter opredeljevati:
– ime in sedež društva, ki šteje za ŠOLS;
– cilje in načela;
– najvišje študentsko predstavniško telo, ki sestavlja najmanj 7 članov;
– izvršni organ društva, ki sestavlja najmanj 5 članov;
– nadzorni organ društva, ki sestavlja najmanj 3 člane;
– način izvolitve organov;
– pristojnosti, dolžnosti in odgovornosti organov in članov organov;
– način zagotavljanja javnosti dela;
– druga vprašanja v skladu z akti ŠOS;
– druga vprašanja, pomembna za delovanje ŠOLS.
(1) ŠOLS opravlja dejavnosti iz 16. člena in lahko v skladu z zakonodajo ustanovi oziroma soustanovi pravni subjekt, ki izvaja te dejavnosti.
(2) ŠOLS lahko za opravljanje določenih dejavnosti iz prvega odstavka tega člena pooblasti pravni subjekt.
Posamezni ŠOLS lahko združuje tudi študente sosednjih lokalnih skupnosti do ustanovitve samostojne študentske organizacije na tem območju.
5. Interesne oblike povezovanja študentov
(1) Interesna oblika povezovanja študentov:
– ima status društva v skladu z zakonom;
– je demokratično organizirana;
– deluje na področjih, ki so splošnega interesa za študente;
– ima najmanj 150 članov;
– ima najmanj 75 odstotkov vseh članov s statusom študenta;
– ima v izvršnih in nadzornih organih večino članov s statusom študenta;
– izvaja programe interesnih dejavnosti študentov na področjih, kot so kultura, šport, mednarodno sodelovanje, izobraževanje, turizem, založniška dejavnost in druge.
(2) Predstavniki interesnih oblik povezovanja študentov se lahko združujejo v skupno predstavniško telo interesnih oblik povezovanja študentov, ki je posvetovalno telo Skupščine ŠOS in Predsedstva ŠOS.
(3) Volitve v predstavniško telo interesnih oblik povezovanja študentov ureja splošni akt, ki ga na predlog predsedstva ŠOS sprejme Skupščina ŠOS.
1. Splošne določbe
(1) ŠOS in OO ŠOS pridobivajo sredstva za delovanje v skladu z zakonom, ki ureja skupnost študentov in drugo zakonodajo.
(2) ŠOS finančno posluje preko lastnega transakcijskega računa.
(3) ŠOS pridobiva sredstva za svoje delovanje in za delovanje svojih OO ŠOS iz naslova koncesijskih dajatev od prejemkov, izplačanih za začasna in občasna dela dijakov in študentov, ki jih zaračunavajo agencije za posredovanje občasnih in začasnih del v skladu s predpisi na področju zaposlovanja ter drugih virov, določenih v zakonu, ki ureja skupnost študentov.
(1) Sredstva zbrana na podlagi tretjega odstavka prejšnjega člena se delijo med ŠOS in njene OO na naslednji način:
a. 6,9 % se nameni za ŠOS;
b. 60,7 % se nameni delovanju študentskih organizacij univerz, in sicer:
– 33,9 % za delovanje Študentske organizacije Univerze v Ljubljani,
– 20,4 % za delovanje Študentske organizacije Univerze v Mariboru in
– 6,4 % za delovanje Študentske organizacije Univerze na Primorskem;
c. 32 % se nameni za delovanje ŠOLS;
d. 0,4 % se nameni za delovanje študentskih organizacij samostojnih visokošolskih zavodov, višjih strokovnih šol in zasebnih univerz.
(2) Generalni sekretar ŠOS je dolžan najkasneje do vsakega 25. v skladu s prvim odstavkom tega člena in v skladu z akti ŠOS razdeliti sredstva zbrana iz tretjega odstavka 85. člena tega akta na transakcijske račune OO ŠOS.
(3) OO ŠOS sredstva razdeljena v skladu s tem členom knjižijo med prihodke po denarnem toku.
(sredstva za delovanje študentskih organizacij samostojnih visokošolskih zavodov, višjih strokovnih šol, zasebnih univerz ter interesnih oblik povezovanja študentov)
(1) Sredstva iz točke d. prvega odstavka 86. člena se razdelijo med študentske organizacije samostojnih visokošolskih zavodov, študentske organizacije višjih strokovnih šol, in študentske organizacije zasebnih univerz na način, ki ga določi Zbor samostojnih visokošolskih zavodov, višjih strokovnih šol in zasebnih univerz.
(2) V kolikor študentske organizacije iz prejšnjega odstavka niso združene in konstituirane v Zbor samostojnih visokošolskih zavodov, višjih strokovnih šol in zasebnih univerz v skladu z 19.a členom, se sredstva iz točke d. prvega odstavka 86. člena, ne glede na prejšnji odstavek, delijo na naslednji način:
a. 25 % sredstev se razdeli med vse študentske organizacije iz prvega odstavka tega člena enakomerno.
b. 75 % sredstev se razdeli študentske organizacije iz prvega odstavka tega člena glede na razmerje števila študentov.
(3) Posamezna študentska organizacija je ne glede na prejšnji odstavek upravičena največ do petine sredstev iz točke a. prejšnjega odstavka. Morebitna neporabljena sredstva ostanejo ŠOS.
(4) Podatek o številu študentov iz točke b. drugega odstavka tega člena ugotovi generalni sekretar ŠOS na podlagi zadnjih javno dostopnih podatkov iz evidenc ministrstva, pristojnega za visoko šolstvo. Razmerje se določi za celotno koledarsko leto na podlagi podatkov ob koncu preteklega leta.
(sredstva Študentske organizacije Slovenije)
(1) Sredstva ŠOS, zbrana na podlagi točke a. prvega odstavka 86. člena tega akta, se namenjajo:
– 5 % za financiranje delovanja ŠOS in njenih organov ter za financiranje Dijaške organizacije Slovenije v okviru ŠOS;
– 1,9 % se nameni za delovanje zveze, ki združuje več kot 50 % izmed vseh ŠOLS.
(2) Vsaka ŠOLS je lahko članica največ ene take zveze.
(študentske organizacije univerz)
Študentske organizacije univerz pridobivajo sredstva za delovanje v skladu s 86. členom tega akta ter drugih virov, določenih v 9. členu zakona, ki ureja skupnost študentov.
(študentske organizacije lokalnih skupnosti)
(1) Študentske organizacije lokalnih skupnosti pridobivajo sredstva za delovanje v skladu s 86. členom tega akta ter drugih virov, določenih v zakonu, ki ureja skupnost študentov.
(2) Delitev sredstev, ki se delijo za ŠOLS v skladu s 86. členom tega akta, se opravi na podlagi pravilnika o delitvi sredstev, ki ga sprejme Svet ŠOLS z večino glasov vseh članov.
(3) Sredstva iz prejšnjega odstavka tega člena se lahko za posamezno ŠOLS zamrznejo, če ŠOLS ne izpolnjuje pogojev, določenih s pravilnikom iz 69. člena tega akta, po postopku, ki ga ureja pravilnik iz istega člena. Zamrznjena sredstva, v skladu s pravilnikom iz 69. člena tega akta, pripadajo ŠOS.
(1) Vsaka agencija, ki opravlja dejavnost posredovanja začasnih in občasnih del dijakom in študentom, je dolžna skleniti pogodbo s ŠOS.
(2) Pogodba iz prvega odstavka mora vsebovati:
– pogodbene stranke;
– določitev organizacijskih enot organizacije, na katere se nanaša pogodba;
– prejemnike, višino sredstev in način zagotavljanja teh sredstev, ki jih mora odvajati organizacija oziroma organizacijska enota;
– roke podajanja polletnih in letnih poročil o obsegu poslovanja;
– obveznosti in roke odvajanja sredstev organizacij oziroma organizacijskih enot študentskim subjektom, določenim v tem aktu;
– pregleden prikaz in izkaz poslovanja po posameznih organizacijskih enotah;
– dolžnost organizacije oziroma organizacijske enote, da je na vsaki napotnici in računu za opravljeno storitev jasno razviden kraj izdaje;
– način nadzora izvrševanja pogodbe;
– razloge za prekinitev pogodbe.
(3) Pogodba se sklene za čas trajanja koncesijske pogodbe z možnostjo podaljšanja.
1. Splošno
(1) ŠOS in OO ŠOS izvajajo vse postopke naročanja v skladu z določili tega akta in načeli gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti, zagotavljanja konkurence med ponudniki, transparentnosti javnega naročanja, enakopravne obravnave ponudnikov in sorazmernosti.
(2) Naročanje pomeni pisno sklenjeno odplačno pogodbo med enim ali več pravnimi subjekti ter enim ali več naročniki, katere predmet je izvedba gradenj, dobava blaga ali izvajanje storitev.
(3) ŠOS in OO ŠOS izvajajo:
– postopek naročanja višje vrednosti in
– postopek naročanja nižje vrednosti.
(preprečevanje nasprotja interesov)
ŠOS in OO ŠOS morajo zagotoviti učinkovito preprečevanje, odkrivanje in odpravljanje nasprotij interesov pri izvajanju postopkov naročanja, da se prepreči kakršno koli izkrivljanje konkurence in zagotovi enakopravna obravnava vseh gospodarskih subjektov.
ŠOS in OO ŠOS oddajo naročilo na podlagi ekonomsko najugodnejše ponudbe, ki se določi na podlagi cene ali stroškov, ob uporabi pristopa stroškovne učinkovitosti in lahko zajema tudi najboljše razmerje med ceno in kakovostjo, ocenjeno na podlagi meril, ki se nanašajo na kakovost ter okoljske, socialne ali druge vidike, povezane s predmetom naročila.
ŠOS ali OO ŠOS lahko pri naročilu določi objektivna pravila in pogoje za sodelovanje, ki se lahko nanašajo na:
– ustreznost za opravljanje poklicne dejavnosti;
– ekonomski in finančni položaj;
– tehnično in strokovno sposobnost;
– reference.
2. Naročila višje vrednosti
(1) Naročila višje vrednosti se uporabljajo za naročila, katerih ocenjena vrednost brez davka na dodano vrednost je enaka ali višja od mejne vrednosti 10.000 evrov za naročilo blaga, storitev ali projektni natečaj ter 20.000 evrov za naročilo gradenj.
(2) Naročila višje vrednosti se ne uporabljajo za naročila, ki jih ŠOS in OO ŠOS odda pravni osebi, katere ustanovitelj ali soustanovitelj je ŠOS ali OO ŠOS.
(3) Določila postopkov naročanja višje vrednosti ne veljajo v primeru, če na trgu ni najmanj treh (3) ponudnikov ali za dela ali storitve, ki imajo značaj avtorskega oziroma kulturno-umetniškega dela in je posledično izvedba takšnega postopka nemogoča. V teh primerih mora biti to posebej obrazloženo.
(1) ŠOS in OO ŠOS morajo izvesti postopek naročanja tako, da z njim zagotovijo gospodarno in učinkovito rabo sredstev in uspešno dosežejo cilje svojega delovanja, določene z zakonom, ki ureja skupnost študentov in tem aktom.
(2) Ponudnik mora biti izbran na pregleden način in po predpisanem postopku.
(3) Postopki naročanja višje vrednosti morajo biti javni in transparentni.
(4) ŠOS in OO ŠOS morajo zagotoviti, da med ponudniki ni razlikovanja, upoštevaje vzajemno priznavanje in sorazmernost zahtev glede na predmet naročila.
(5) ŠOS in OO ŠOS mora zagotoviti, da ne ustvarjajo okoliščin, ki pomenijo krajevno, stvarno ali osebno diskriminacijo ponudnikov, diskriminacijo, ki izvira iz klasifikacije dejavnosti, ki jo opravlja ponudnik, ali drugo diskriminacijo.
(6) Postopki naročanja višje vrednosti se morajo izvajati sorazmerno predmetu naročanja, predvsem glede izbire, določitve in uporabe pogojev, zahtev in meril, ki morajo biti smiselno povezana s predmetom naročila.
(7) ŠOS in OO ŠOS morajo izvesti postopek naročanja tako, da se ne povzroči umetna razdelitev (drobljenje) z dejanskim namenom izogniti se uporabi pravil naročanja.
(zagotavljanje konkurence med ponudniki)
(1) Postopki naročanja višje vrednosti ne smejo neupravičeno omejevati konkurence med ponudniki.
(2) ŠOS in OO ŠOS v postopku naročanja ne smejo omejevati možnih ponudnikov z izbiro in izvedbo postopka, ki je v nasprotju s tem aktom, pri izvajanju naročanja pa morajo ravnati v skladu z načeli o varstvu oziroma preprečevanju omejevanja konkurence.
(3) ŠOS in OO ŠOS od ponudnika ne smejo zahtevati, da pri izvedbi naročila sodeluje z določenimi podizvajalci ali da izvede kakšen drug posel.
Javnost postopkov naročanja višje vrednosti se zagotavlja z objavami na spletnih straneh ŠOS in OO ŠOS naročnika.
3. Naročila nižje vrednosti
Naročila nižje vrednosti ŠOS in OO ŠOS so tista naročila, katerih ocenjena vrednost je nižja od mejnih vrednosti iz prvega odstavka 90.d člena.
(1) Pri nabavi blaga in storitev ali investiranju v osnovna sredstva nad 1.000 evrov je potrebno izbrati ponudnika na podlagi pridobitve najmanj treh (3) ponudb.
(2) Zbiranje ponudb ne velja v primeru, če na trgu ni najmanj treh (3) ponudnikov, ni možno pridobiti treh ponudb ali za dela ali storitve, ki imajo po značaj avtorskega oziroma kulturno-umetniškega dela in je posledično izvedba takšnega postopka nemogoča, za popravila in vzdrževanje vozil, naprav ter drugih stvari na servisih, za nabavo telekomunikacijskih storitev in za nabavo gostinskih storitev in storitev nočitev za namen reprezentance. Če najmanj tri (3) ponudbe niso zbrane, mora biti to posebej obrazloženo.
(evidenca naročil nižje vrednosti)
ŠOS in OO ŠOS vodijo evidenco naročil nižje vrednosti, ki presegajo mejno vrednost 1.000 evrov in zajema:
– predmet naročila,
– vrsto predmeta naročila,
– vrednost naročila ter
– naziv pravnega subjekta, ki mu je bilo naročilo oddano.
4. Nadzor in sankcije
(sporočanje podatkov o oddanih naročilih v preteklem letu)
Podatke o oddanih naročilih (objave naročil in evidence naročil nižje vrednosti) sporočajo ŠOS in OO ŠOS Nadzorni komisiji v poročilu o porabi sredstev iz 68. člena tega akta, v skladu pravilnikom, ki ureja Nadzorno komisijo ter pravilnikom, ki ureja namensko in gospodarno rabo sredstev.
(nadzorni in prekrškovni organ)
(1) Nadzor nad izvajanjem postopkov naročanja izvaja Nadzorna komisija.
(2) Nadzorna komisija v primeru ugotovljenih kršitev določil in postopkov naročanja izda ukrep, skladno z določili pravilnika, ki ureja Nadzorno komisijo.
Podrobne pogoje, postopke ter pravice in dolžnosti v postopkih naročanja se uredi s pravilnikom, ki ureja gospodarno in namensko rabo sredstev ŠOS in OO ŠOS, ki ga sprejme Skupščina ŠOS.
VIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
(prepoznavanje oblik organiziranja)
V skladu s tem aktom se priznajo kot OO ŠOS tiste organizacije, ki so kot take na dan sprejetja tega akta vpisane v register OO ŠOS.
(prepoznavanje sestavnih delov Skupščine Študentske organizacije Slovenije)
V skladu s tem aktom se priznajo kot že konstituirani sestavni deli Skupščine ŠOS:
– Kot deli Zbora ŠOS:
– Študentski zbor Študentske organizacije Univerze v Ljubljani,
– Študentski zbor Študentske organizacije Univerze v Mariboru,
– Študentski zbor Študentske organizacije Univerze na Primorskem in
– Svet ŠOLS.
(1) Volitve in imenovanja, ki so se izvedla po ŠU-3 (Uradni list RS, št. 14/18 – uradno prečiščeno besedilo), veljajo in se upoštevajo do zaključka mandate dobe.
(2) Za poslovodne organe ŠOS in OO ŠOS se omejitev trajanja mandatov iz drugega odstavka 16.a člena prične šteti s pričetkom veljavnosti tega akta.
(3) Postopki ustanavljanja OO ŠOS, ki so se začeli pred začetkom uporabe tega akta, se dokončajo po določbah ŠU-3 (Uradni list RS, št. 14/18 – uradno prečiščeno besedilo) in podrejenih aktov, razen zahtev po sprejemu aktov, izvolitvijo oziroma imenovanjem organov in izpolnitvijo drugih statusnih in organizacijskih pogojev v skladu s tem aktom, ki se zahtevajo v skladu z drugim odstavkom 69. člena tega akta.
(4) Postopki volitev in imenovanj, ki so se začeli pred začetkom uporabe tega akta, se dokončajo po določbah ŠU-3 (Uradni list RS, št. 14/18 – uradno prečiščeno besedilo).
(5) Postopki naročanja, ki so se začeli pred začetkom uporabe pravilnika iz 90.m člena, se dokončajo po določbah ŠU-3 (Uradni list RS, št. 14/18 – uradno prečiščeno besedilo).
(1) Skupščina ŠOS mora v roku šestih mesecev sprejeti pravilnik, ki ureja gospodarno in namensko rabo sredstev ŠOS in OO ŠOS iz 90.m člena.
(2) Prvi volilni pravilnik Zbora samostojnih visokošolskih zavodov, višjih strokovnih šol in zasebnih univerz iz sedmega odstavka 23. člena sprejme Skupščina ŠOS.
ŠOS in OO ŠOS morajo v roku šestih mesecev uskladiti svoje akte z določili tega akta.
(1) Sredstva iz 85. člena se prvič razdelijo na način iz 86. člena tega akta v mesecu, ki sledi mesecu, v katerem se je ta akt pričel uporabljati.
(2) Sredstva iz četrte alineje tretjega odstavka 86. člena se razdelijo na način 86.a člena po spremenjenem načinu v mesecu, ki sledi mesecu, v katerem se je spremenil register OO ŠOS in so bili izpolnjeni vsi pogoji iz 69. člena tega akta.
Z dnem uveljavitve tega akta preneha veljati ŠU-3 (Uradni list RS, št. 14/18 – uradno prečiščeno besedilo).
(uveljavitev in začetek uporabe)
Ta akt začne veljati s sprejetjem, razen določil o postopkih naročanja iz VII. poglavja, ki se pričnejo uporabljati s pričetkom uporabe pravilnika iz 90.m člena.
Ljubljana, dne 20. decembra 2018
Jaka Trilar l.r.
Predsednik Študentske organizacije Slovenije
