številka

1.

pripombodajalec

/

pripomba podana

pisno – elektronska pošta

datum

23. 4. 2018

povzetek pripombe

Navedba (citirano):

Jutri poteče javna razgrnitev Občinskega podrobnega prostorskega načrta za suhi zadrževalnik Lokarje (EUP ŠE23/1). Sem lastnik nekaterih zemljišč, ki ležijo v vplivnem območju-preplavitvi zaradi izvedbe ukrepov iz OPPN v sedanji obliki (iz prikaza v OPPN sklepam, da so vplivi zaznani na mojih parcelah št. 675/5, 676/7, 676/9 vse k.o. 1134 Zlateče). Iz povzetka za javnost in dokumentacije, ki je bila na voljo za pregled, določenih podatkov, ki me kot lastnika zemljišč zanimajo, nisem dobil. V zvezi z OPPN imam naslednja vprašanja/pripombe:

1.1. Nikjer ni razvidnega poplavnega stanja ter primerjave za obstoječe in nameravano stanje na Dolah oziroma Trnovcu ter ožji okolici (to je gorvodno od sotočja Križničevega vira in Pešnice). Ali je bila hidrološko hidravlična analiza za ta del opravljena? V OPPN je prikazan le doseg pri max ojezeritvi za Q100 in Q5000, niso pa prikazane poplavne površine z upoštevanjem preplavitve omenjenih dveh potokov. Pošteno bi bilo, da izdelovalec na celotnem območju OPPN poplavne razmere bolje predstavi in argumentira, sploh vpliv predvidene max ojezeritve na poplavne razmere potokov. 

1.2. Glede na dosegljive podatke menim, da smernice DRSV Celje niso bile v celoti upoštevane. To velja predvsem za tiste postavke, ki zahtevajo, da se poplavnih razmer oziroma poplavne ogroženosti obstoječi poselitvi ne sme poslabševati. Predvidena kota ojezeritve pri Q100 je namreč 264,00 m n.m. Groba preverba dosega te ojezeritve (doseg glede na javno dostopen Lidar posnetek iz portala eVode) kaže, da je vpliv v strugi potoka Križničev vir zaznan še cca 220 m gorvodno od mosta v Dolah in gorvodno obstoječe poselitve. Tam je majhen zaselek hiš. Kaj to pomeni za njihovo poplavno (ne)varnost? Podobno velja za zajezbo v strugi Pešnice, ki je glede na grobo preverbo zaznana še cca 140 m gorvodno od mosta na cesti Trnovec–Primož. Tam stoji stanovanjski objekt, kakšen vpliv ima ta zajezba nanj? Pri Q5000 je vpliv glede na Lidar posnetek zaznan še bistveno dlje. 

1.3. Ali so bile za območje OPPN izdelane karte poplavne nevarnosti in razredov poplavne nevarnosti za obstoječe in nameravano stanje in če, kje jih je mogoče videti? Ali ima uporaba Q5000 podlago v kakšnem aktu? 

1.4. V vplivnem območju ukrepov iz OPPN nismo vsi lastniki parcel kmetje. Iz prikaza dokumentacije OPPN je razvidno, da vse moje parcele ležijo na skrajnem robu dosega zajezitve zaradi pregrade za nameravano stanje pri Q5000 oziroma Q100, nobena parcela pa pri tem ni popolnoma poplavljena. S tem se ekonomska vrednost mojega zemljišča zmanjša in a priori onemogoči kakršen koli morebiten poseg iz vidika gospodarskih in negospodarskih dejavnosti. Glede na to, da moje parcele ležijo neposredno ob obstoječi prometnici obstajajo tudi interesi za vlaganja v različne gospodarske in negospodarske dejavnosti, kar mora biti tudi v interesu občine. V kolikor dovolim posege predvidene v OPPN pri katerih bodo vplivi posegali na moje parcele, pričakujem, da se mi tam dovoli morebitna gospodarska ali negospodarska dejavnost (gradnja ...) ob izvedbi ustreznih omilitvenih ukrepov znotraj meja mojih parcel. V nasprotnem primeru se z izvedbo OPPN, kjer bo vpliv segal na moje parcele, ne strinjam.

stališče

1.1. Odgovor / obrazložitev:

V sklopu elaborata »Izdelava kart razredov poplavne nevarnosti in z njimi povezane erozijske nevarnosti za potrebe priprave OPN Občine Šentjur«, št. proj.: 132/12, julij 2012, Hidrosvet d.o.o., je bila izvedena hidravlična analiza obstoječega stanja do konca poselitve v Šentjurju (do Benjaminove ulice). Na podlagi te študije je bilo ugotovljena potreba po izvedbi suhega zadrževalnika na vodotoku Pešnica.

V sklopu izdelave strokovnih podlag za umestitev suhega zadrževalnika je bila izdelana tudi hidrološko hidravlična študija »Suhi zadrževalnik Lokarje na Pešnici v Šentjurju« faze IDZ, št. proj.: 103/16, marec 2016, Hidrosvet d.o.o. V navedeni dokumentaciji je bila temeljito obravnavana lokacija suhega zadrževalnika s prikazom gladin poplavitve Q100 in Q5000. Tako je bilo ugotovljeno, da za Q5000 objekti niso v območju poplavitvenega dosega.

Karte poplavnih nevarnosti – globine in razredi so objavljeni na spletnih portalih (denimo portal atlas voda). 

1.2. Odgovor / obrazložitev:

V sklopu elaborata 132/12 je bilo analizirano območje kot je navedeno v točki 1.1. Vse upoštevane prispevne površine vodotokov, niso izkazale stanja poplavitvene nevarnosti pri max. poplavitvi oziroma ojezeritvi območja obravnave.

Pristojno ministrstvo in Direkcija RS za vode sodeluje kot nosilec urejanja prostora pri pripravi predmetnega prostorskega akta kakor tudi v fazi izdelave projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja. 

Vse strokovne podlage ter kasnejša izvedba zadrževalnika temelji na določilih Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 67/02, 2/04 – ZZdrI-A, 41/04 – ZVO-1, 57/08, 57/12, 100/13, 40/14 in 56/15).

Postopek v celoti upošteva vse smernice in določila pristojnih nosilcev urejanja prostora kamor spada tudi Direkcija RS za vode. 

1.3. Odgovor / obrazložitev

Izdelane strokovne podlage so navedena v predhodnih odgovorih. Doseg Q5000 je običajna maksimalna projektirana kota suhih zadrževalnikov in pregrad, za izdelavo kart poplavnih nevarnosti pa je običajna kota Q500 za ojezeritev in Q500 za vodotoke, skladno s področno zakonodajo in ostalimi tehničnimi smernicami. 

1.4. Odgovor / obrazložitev

Na podlagi Odloka o izvedbenem prostorskem načrtu Občine Šentjur (Uradni list RS, št. 114/13) je območje parcelnih številk 675/5, 676/7, 676/9, k.o. 1134 – Zlateče, zavedeno delno kot območje stavbnega zemljišča, delno kot območje kmetijskega zemljišča. Enota urejanja prostora (EUP) kjer se nahaja del parcelne številke 676/9, k.o. 1134 – Zlateče je DL3/3, s podrobno namensko rabo CDo – druga območja centralnih dejavnosti.

Parcelni številki 675/5 in 676/7, k.o. 1134 – Zlateče pa se nahajata v območju odprtega prostora EUP SOB15. Podrobna namenska raba zemljišč je K1 – najboljša kmetijska zemljišča.

Potrebno je pojasniti, da je gradnja objektov, mogoča izključno na območju stavbnih zemljišč, ki se izkazujejo po podrobni namenski rabi znotraj posameznih EUP. 

Tako je na obravnavanem območju pripombodajalca mogoča gradnja ali rekonstrukcija legalno zgrajenih objektov izključno na območju EUP DL3/3. Na območju kmetijskih zemljišč gradnja ni mogoča. Prav tako so navedena kmetijska zemljišča visoke bonitetne vrednosti (66), kar govori o tem, da ni mogoče razmišljati o spremembi namembnosti osnovne namenske rabe.

Ekonomska vrednost zemljišč se z izgradnjo suhega zadrževalnika visokih voda Lokarje ne spreminja. Kmetijska zemljišča po sedanjem OPN ostajajo enako uporabna za kmetijsko pridelavo. V primeru poplavitvene dobe Q5000 in morebitnega poslabšanja kvalitete kmetijskih zemljišč je Občina Šentjur v postopku priprave OPPN izdelala »Študijo predhodnih analiz lastnosti tal in snovi v tleh na razlivni površini predvidenega suhega zadrževalnika Lokarje v Občini Šentjur«, ki jo je izdelala Univerza v Ljubljani, Biotehnična fakulteta. Katedra za agrometeorologijo, urejanje kmetijskega prostora in ekonomiko ter razvoj podeželja (marec 2017). Na podlagi primerjav po morebitni poplavitvi in izkazov analiz navedene študije bo možno primerjanje in ocena poslabšanja kvalitete kmetijskih zemljišč. Študija vsebuje tudi načrt monitoringa tal, ki obravnava vse dejavnike z vidika onesnaženosti, fizikalne degradacije tal in pridelovalnega potenciala kmetijskih zemljišč. 

Občina kot pripravljavec prostorskega akta, skladno z vsemi pridobljenimi soglasji posameznih nosilcev urejanja prostora nima zadržkov pri izvedbi OPPN v kolikor so zagotovljeni vsi pogoji, ki so jih navedli posamezni nosilci urejanja prostora.