Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
o razglasitvi Zakona o nekaterih koncesijskih pogodbah (ZNKP)
Razglašam Zakon o nekaterih koncesijskih pogodbah (ZNKP), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 31. januarja 2019.
Št. 003-02-1/2019-2
Ljubljana, dne 8. februarja 2019
Borut Pahor l.r.
O NEKATERIH KONCESIJSKIH POGODBAH (ZNKP)
1. VSEBINA ZAKONA IN TEMELJNA NAČELA
Ta zakon ureja nekatere koncesijske pogodbe za gradnje in koncesijske pogodbe za storitve v skladu z Direktivo 2014/23/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o podeljevanju koncesijskih pogodb (UL L št. 94 z dne 28. 3. 2014, str. 1), zadnjič spremenjeno z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2017/2366 z dne 18. 12. 2017 o spremembi Direktive 2014/23/EU Evropskega parlamenta in Sveta glede mejnih vrednosti za uporabo v postopkih za oddajo naročil (UL L št. 337 z dne 19. 12. 2017, str. 21), (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2014/23/EU).
(pomen v zakonu uporabljenih izrazov)
Izrazi, uporabljeni v tem zakonu, pomenijo:
1. »koncesija« po tem zakonu pomeni koncesijo za gradnje in koncesijo za storitve;
2. »koncesija za gradnje« pomeni pisno sklenjeno odplačno pogodbo, s katero eden ali več koncedentov izvedbo gradenj zaupa enemu ali več gospodarskim subjektom, pri čemer je nadomestilo le pravica do uporabe gradenj, ki so predmet pogodbe, ali ta pravica skupaj s plačilom, operativno tveganje pri izvajanju koncesije pa se prenese na koncesionarja. Šteje se, da koncesionar prevzame operativno tveganje, če pod običajnimi pogoji delovanja ni zagotovljeno, da se mu bodo povrnile naložbe ali stroški, ki nastanejo pri izvajanju gradenj, ki so predmet koncesije;
3. »koncesija za storitve« pomeni pisno sklenjeno odplačno pogodbo, s katero eden ali več koncedentov opravljanje in upravljanje storitev, razen izvajanja gradenj iz prejšnje točke, zaupa enemu ali več gospodarskim subjektom, pri čemer je nadomestilo le pravica do uporabe storitev, ki so predmet pogodbe, ali ta pravica skupaj s plačilom, operativno tveganje pri izvajanju koncesije pa se prenese na koncesionarja. Šteje se, da koncesionar prevzame operativno tveganje, če pod običajnimi pogoji delovanja ni zagotovljeno, da se mu bodo povrnile naložbe ali stroški, ki nastanejo pri izvajanju storitev, ki so predmet koncesije;
4. »operativno tveganje« vključuje tveganja, povezana s povpraševanjem, ali tveganje, povezano z dobavo, ali oboje ter vključuje dejansko izpostavljenost tržnim nepredvidljivostim, kar pomeni, da ocenjena morebitna izguba za koncesionarja ni le nominalna ali zanemarljiva;
5. »posebna pravica« pomeni z zakonom ali aktom, izdanim na njegovi podlagi, opredeljeno pravico, katere namen ali posledica je omejitev pravice izvajanja dejavnosti na več gospodarskih subjektov, kar močno vpliva na možnost drugih gospodarskih subjektov za opravljanje te dejavnosti;
6. »izključna pravica« pomeni z zakonom ali aktom, izdanim na njegovi podlagi, opredeljeno pravico, katere namen ali posledica je omejitev pravice izvajanja dejavnosti na en gospodarski subjekt, kar močno vpliva na možnost drugih gospodarskih subjektov za opravljanje te dejavnosti;
7. »gospodarski subjekt« pomeni katerokoli fizično ali pravno osebo ali osebo javnega prava ali skupino teh oseb, vključno z vsakim začasnim združenjem podjetij, ki na trgu ponujajo izvedbo gradenj, gradbena dela, dobavo blaga ali opravljanje storitev;
8. »kandidat« je gospodarski subjekt, ki je zaprosil za povabilo k sodelovanju ali je povabljen k sodelovanju v postopku izbire koncesionarja;
9. »ponudnik« pomeni gospodarski subjekt, ki predloži ponudbo;
10. »koncesionar« pomeni gospodarski subjekt, ki mu je bila podeljena koncesija;
11. »pisen ali pisno« pomeni kateri koli izraz, sestavljen iz besed ali številk, ki se lahko prebere, natisne in nato pošlje, vključno z informacijami, poslanimi ali shranjenimi z elektronskimi sredstvi;
12. »elektronska sredstva« pomenijo elektronsko opremo za obdelavo, vključno z digitalnim zgoščevanjem, in shranjevanje podatkov, ki se pošiljajo in prejemajo po žicah, z radijskimi valovi, optičnimi ali drugimi elektromagnetnimi sredstvi;
13. »izvedba gradnje« pomeni izvedbo ali projektiranje in izvedbo gradenj, povezanih z eno od dejavnosti iz Priloge I Direktive 2014/23/EU ali gradbenega dela ali dokončanje gradbenega dela s katerimikoli sredstvi v skladu z zahtevami koncedenta, ki odločilno vpliva na vrsto ali projektiranje gradnje;
14. »gradnja« pomeni zaključeno visoko ali nizko gradnjo kot celoto, povezano z eno ali več dejavnostmi iz Priloge I Direktive 2014/23/EU, ki je samozadostna pri izpolnjevanju gospodarske ali tehnične funkcije;
15. »portal javnih naročil« je spletni informacijski portal ministrstva, pristojnega za javna naročila, ki ga upravlja Javno podjetje Uradni list Republike Slovenije, d.o.o., kamor naročniki oziroma koncedenti neposredno pošiljajo v objavo obvestila in dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila, koncesijsko dokumentacijo in drugo dokumentacijo, za katero, zakon, ki ureja javno naročanje, in ta zakon določata objavo na portalu javnih naročil;
16. »ponudba« pomeni skupek dokumentov, ki jih v postopku izbire koncesionarja predloži ponudnik;
17. »koncesijski dokument« pomeni vsak dokument, ki ga pripravi ali navaja koncedent, da opiše ali določi elemente koncesije ali postopka;
18. »negospodarske storitve splošnega pomena« pomenijo tiste negospodarske storitve, ki se na podlagi zakona izvajajo kot storitve splošnega pomena in se ne ponujajo na trgu proti plačilu, zato zanje veljajo posebne obveznosti javne službe;
19. »javni interes« je z zakonom določena splošna javna korist;
20. »organi oblasti« so Republika Slovenija in njeni organi, samoupravne lokalne skupnosti in njihovi organi.
(načela, na katerih temeljijo koncesijske pogodbe)
(1) Koncesijske pogodbe po tem zakonu in njihovo izvajanje morajo temeljiti na načelu prostega pretoka blaga, načelu svobode ustanavljanja, načelu prostega pretoka storitev, ki izhajajo iz Pogodbe o delovanju Evropske unije (prečiščena različica Pogodbe o delovanju Evropske unije, UL C št. 202 z dne 7. 6. 2016, str. 47; v nadaljnjem besedilu: PDEU), ter na načelih gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti, zagotavljanja konkurence med ponudniki, transparentnosti, enakopravne obravnave ponudnikov in sorazmernosti.
(2) Pri izvajanju koncesijskih pogodb morajo gospodarski subjekti izpolnjevati veljavne obveznosti na področju okoljskega, socialnega in delovnega prava, ki so določene v pravu Evropske unije, predpisih, ki veljajo v Republiki Sloveniji, kolektivnih pogodbah ali aktih mednarodnega okoljskega, socialnega in delovnega prava. Seznam mednarodnih socialnih in okoljskih konvencij je naveden v Prilogi X Direktive 2014/23/EU.
(načelo samostojnega upravljanja)
Organi oblasti se v skladu s predpisi, ki veljajo v Republiki Sloveniji, in pravom Evropske unije, samostojno odločajo, kako bodo zagotovili izvajanje gradenj ali opravljanje storitev, da bodo zagotovili visoko raven kakovosti, varnosti in cenovne dostopnosti, enako obravnavo ter spodbujanje splošnega dostopa in pravic uporabnikov. To lahko zagotovijo z lastnimi sredstvi ali v sodelovanju z drugimi organi oblasti ali pa z gospodarskimi subjekti.
(načelo učinkovitosti in gospodarnosti)
(1) Koncedent mora izbrati tisti način izvajanja nalog, ki ob enakih rezultatih zahteva najnižje vložke finančnih sredstev koncedenta in uporabnikov.
(2) Pri ovrednotenju višine finančnih sredstev iz prejšnjega odstavka se upoštevajo tudi socialni, okoljski in drugi cilji, ki jih z izbiro načina izvajanja nalog zasledujejo organi oblasti.
(načelo enakopravne obravnave gospodarskih subjektov)
Koncedent, ki podeli koncesijo v konkurenčnem postopku, mora zagotoviti, da med gospodarskimi subjekti na vseh stopnjah postopka izbire koncesionarja in glede vseh elementov podelitve koncesije ni razlikovanja. Zagotoviti mora tudi, da ne ustvarja okoliščin, ki pomenijo krajevno, stvarno ali osebno diskriminacijo gospodarskih subjektov, diskriminacijo, ki izhaja iz klasifikacije dejavnosti, ki jo opravlja gospodarski subjekt, ali drugo diskriminacijo. Med postopkom izbire koncesionarja mora koncedent informacije zagotavljati na način, da nekateri kandidati ali ponudniki ne bi imeli prednosti pred drugimi.
(načelo transparentnosti)
(1) Postopki izbire koncesionarja morajo biti pregledni in zagotovljena mora biti poštena konkurenca.
(2) Koncesionar mora biti izbran na pregleden način in v skladu s pravili, ki jih določa ta zakon. Postopki po tem zakonu so javni, kar se zagotavlja z brezplačnimi objavami na portalu javnih naročil in v Uradnem listu Evropske unije.
Postopek izbire koncesionarja se mora izvajati sorazmerno predmetu koncesije, predvsem glede izbire, določitve in uporabe pogojev, zahtev in meril, ki morajo biti smiselno povezani s predmetom koncesije, in na način, da se zagotovi dejanska konkurenca.
(mejna vrednost za uporabo zakona)
Ta zakon se uporablja za koncesijske pogodbe, katerih ocenjena vrednost brez davka na dodano vrednost (v nadaljnjem besedilu: DDV) je enaka ali višja od vrednosti iz prvega odstavka 8. člena Direktive 2014/23/EU.
(razmerje do drugih zakonov)
Za koncesije, ki jih urejajo ta zakon in tudi posebni zakoni, se uporabljajo ta zakon in določbe posebnih zakonov, kolikor niso v nasprotju s tem zakonom.
(izjeme, za katere se zakon ne uporablja)
(1) Ta zakon se ne uporablja za:
1. koncesije za negospodarske storitve splošnega pomena;
2. koncesije, ki jih koncedent podeli v skladu s postopkom, ki se razlikuje od postopkov iz tega zakona in ga določa:
a) pravni instrument, ki ustvarja obveznosti na podlagi mednarodnega prava, kot je mednarodni sporazum, sklenjen v skladu s PDEU in Pogodbo o Evropski uniji (prečiščena različica Pogodbe o Evropski uniji, UL C št. 202 z dne 7. 6. 2016, str. 13; v nadaljnjem besedilu: PEU) med Republiko Slovenijo in morebitno drugo državo članico EU ter eno ali več tretjimi državami ali njihovimi enotami, ter zajema gradnje, blago ali storitve, namenjene podpisnicam tega mednarodnega sporazuma za skupno izvajanje ali uporabo projekta, ali
b) mednarodna organizacija;
3. koncesije, ki jih koncedent podeli v skladu s postopkom, ki se razlikuje od postopkov iz tega zakona in ga določa mednarodna organizacija ali mednarodna finančna institucija, kadar koncesijo v celoti financira ta organizacija ali institucija; kadar koncesijo večinoma sofinancira mednarodna organizacija ali mednarodna finančna institucija, se o veljavnih postopkih podelitve koncesije dogovorita koncedent in ta organizacija oziroma institucija;
4. koncesije, pri katerih bi izvedba postopkov podelitve koncesije po tem zakonu povzročila posredovanje informacij, katerih razkritje bi bilo v nasprotju z bistvenimi varnostnimi interesi Republike Slovenije;
5. koncesije, ki imajo naravo dovoljenja, postopek podelitve pa je urejen z zakonom in določa, da se koncesija lahko podeli subjektu, ki zanjo zaprosi in izpolnjuje z zakonom predpisane pogoje;
6. koncesije na obrambnem in varnostnem področju iz Direktive 2009/81/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o usklajevanju postopkov za oddajo nekaterih naročil gradenj, blaga in storitev, ki jih oddajo naročniki na področju obrambe in varnosti, ter spremembi direktiv 2004/17/ES in 2004/18/ES (UL L št. 216 z dne 20. 8. 2009, str. 76), zadnjič spremenjene z Uredbo Komisije (EU) 2017/2367 z dne 18. decembra 2017 o spremembi Direktive 2009/81/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede pragov za uporabo v postopkih za oddajo naročil (UL L št. 337 z dne 19. 12. 2017, str. 22), ki jih urejajo:
a) posebna postopkovna pravila na podlagi mednarodnega sporazuma ali dogovora, ki je sklenjen med eno ali več državami članicami EU in eno ali več tretjimi državami;
b) posebna postopkovna pravila na podlagi sklenjenega mednarodnega sporazuma ali dogovora, ki zadeva nameščanje vojaških enot in se nanaša na podjetja v državi članici ali tretji državi;
c) posebna postopkovna pravila mednarodne organizacije, ki nabavlja za svoje namene ali za koncesije, ki jih mora država članica podeliti v skladu s temi pravili;
7. koncesije, pri katerih sta podelitev in izvajanje koncesije skladno s predpisom, ki ureja varovanje tajnih podatkov, določena in označena s stopnjo tajnosti ali ju morajo spremljati posebni varnostni ukrepi v skladu s predpisi Republike Slovenije, če Republika Slovenija ugotovi, da bistvenih varnostnih interesov ni mogoče zavarovati z blažjimi ukrepi, na primer z zahtevami za zaščito zaupnosti informacij, ki jih da na voljo koncedent v postopku izbire koncesionarja;
8. koncesije za gradnje ali storitve, ki so neposredno povezane z vojaško opremo ali občutljivo opremo ali koncesije za gradnje ali storitve za specifične vojaške namene ali občutljive gradnje in storitve, ki jih ena vlada podeli drugi;
9. koncesije, podeljene v tretji državi, ki se izvajajo, ko so slovenske vojaške sile nameščene zunaj ozemlja Evropske unije, če jih je treba zaradi operativnih potreb skleniti z gospodarskimi subjekti z območja, na katerem se izvajajo operacije;
10. koncesije, pri katerih bistvenih varnostnih interesov države ni mogoče zavarovati z blažjimi ukrepi, na primer z zahtevami za zaščito zaupnosti informacij, ki jih da na voljo koncedent v postopku izbire koncesionarja;
11. koncesije za storitve za:
a) pridobitev ali najem zemljišč, obstoječih stavb ali drugih nepremičnin ali z njimi povezanih pravic s kakršnimi koli finančnimi sredstvi;
b) pridobitev, razvoj, produkcijo ali koprodukcijo programskega gradiva za avdiovizualne ali radijske medijske storitve, ki jih podeljujejo koncedenti avdiovizualnih ali radijskih medijskih storitev, ali koncesije za oddajni čas ali zagotavljanje programov, ki se podelijo ponudnikom avdiovizualnih ali radijskih medijskih storitev;
c) storitve na področju arbitraže in spravnih postopkov;
č) naslednje pravne storitve:
– pravno zastopanje stranke po odvetniku v arbitraži ali spravnem postopku v Republiki Sloveniji, državi članici, tretji državi ali pred mednarodno instanco za arbitražo ali spravni postopek ali v sodnih postopkih pred sodišči ali javnimi organi Republike Slovenije, države članice ali tretje države ali pred mednarodnimi sodišči ali institucijami;
– pravno svetovanje, ki se izvaja med pripravami na postopek iz prejšnje alineje ali če obstajajo konkretni indici in velika verjetnost, da bo zadeva, o kateri se svetuje, postala predmet takega postopka, če svetuje odvetnik;
– storitve overitev in avtentikacije dokumentov, ki jih morajo izvajati notarji;
– pravne storitve, ki jih opravljajo skrbniki ali zakoniti zastopniki, ali druge pravne storitve, katerih izvajalce določi sodišče v Republiki Sloveniji ali zadevni državi članici EU ali ki so z zakonodajo določeni za opravljanje posebnih nalog pod nadzorom takih sodišč;
– druge pravne storitve, ki so v Republiki Sloveniji ali drugi državi članici povezane z izvajanjem javne oblasti, tudi če le priložnostno;
d) finančne storitve v zvezi z izdajo, prodajo, nakupom ali prenosom vrednostnih papirjev ali drugih finančnih instrumentov, storitve centralne banke in za posle, izvedene z evropskim instrumentom za finančno stabilnost in evropskim mehanizmom za stabilnost;
e) posojila, ne glede na to, ali so povezana z izdajo, prodajo, nakupom ali prenosom vrednostnih papirjev ali drugih finančnih instrumentov;
f) storitve civilne obrambe, civilne zaščite in preprečevanja nevarnosti, ki jih izvajajo neprofitne organizacije ali združenja in jih zajemajo kode CPV 75250000-3, 75251000-0, 75251100-1, 75251110-4, 75251120-7, 75252000-7, 75222000-8, 98113100-9 in 85143000-3, razen storitev prevoza bolnikov z reševalnimi avtomobili;
g) storitve političnih kampanj, ki jih zajemajo kode CPV 79341400-0, 92111230-3 in 92111240-6, če jih podeli politična stranka v okviru predvolilne kampanje;
12. koncesije storitev, ki se podelijo koncedentu iz a), b) in c) točke prvega odstavka 21. člena tega zakona ali združenju teh koncedentov na podlagi izključne pravice, in za koncesije storitev, ki se gospodarskemu subjektu podelijo na podlagi izključne pravice, ki je bila v skladu z zakonom ali drugim objavljenim predpisom, skladnim s PDEU, podeljena za opravljanje dejavnost iz Priloge II Direktive 2014/23/EU;
13. koncesije, ki jih koncedent podeli za izvajanje svojih dejavnosti v tretji državi, kadar pri tem ni fizično uporabljeno omrežje ali geografsko območje v Evropski uniji;
14. koncesije, ki koncedentom iz a), b) in c) točke prvega odstavka 21. člena tega zakona, ki delujejo na področju javnih komunikacijskih omrežij, omogočajo, da nudijo ali izkoriščajo javna komunikacijska omrežja ali nudijo izvajanje ene ali več javnih komunikacijskih storitev javnosti;
15. koncesije za zagotavljanje ali upravljanje fiksnih omrežij, namenjenih zagotavljanju javnih storitev v zvezi s proizvodnjo, transportom ali distribucijo pitne vode, in koncesije za dobavo pitne vode;
16. koncesije za projekte vodnega inženirstva, namakanja ali izsuševanja, če količina vode, namenjene za dobavo pitne vode, zajema več kot 20 odstotkov celotne količine vode, zagotovljene s temi projekti ali z namakalnimi ali drenažnimi napravami, ter koncesije za odstranjevanje ali čiščenje odpadnih voda, če so te koncesije povezane z dejavnostmi iz prejšnje točke;
17. koncesije, ki jih podeljujejo koncedenti, ki opravljajo dejavnosti iz Priloge II Direktive 2014/23/EU, če se v skladu s pravili, določenimi v zakonu, ki ureja javno naročanje, ugotovi, da je v Republiki Sloveniji ta dejavnost neposredno izpostavljena konkurenci na trgih, do katerih dostop ni omejen;
18. koncesije za storitve zračnega prevoza na podlagi izdaje operativne licence v smislu Uredbe (ES) št. 1008/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. septembra 2008 o skupnih pravilih za opravljanje zračnih prevozov v Skupnosti (UL L št. 293 z dne 31. 10. 2008, str. 3), zadnjič spremenjene z Uredbo (EU) 2018/1139 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2018 o skupnih pravilih na področju civilnega letalstva in ustanovitvi Agencije Evropske unije za varnost v letalstvu ter spremembi uredb (ES) št. 2111/2005, (ES) št. 1008/2008, (EU) št. 996/2010, (EU) št. 376/2014 ter direktiv 2014/30/EU in 2014/53/EU Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi uredb (ES) št. 552/2004 in (ES) št. 216/2008 Evropskega parlamenta in Sveta ter Uredbe Sveta (EGS) št. 3922/91 (UL L št. 212 z dne 22. 8. 2018, str. 1), ali za koncesije za storitve javnega potniškega prevoza v smislu Uredbe (ES) št. 1370/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2007 o javnih storitvah železniškega in cestnega potniškega prevoza ter o razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 1191/69 in št. 1107/70 (UL L št. 315 z dne 3. 12. 2007, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo (EU) 2016/2338 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. decembra 2016 o spremembi Uredbe (ES) št. 1370/2007 v zvezi z odprtjem trga za notranje storitve železniškega potniškega prevoza (UL L št. 324 z dne 23. 12. 2016, str. 22), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1370/2007/ES);
19. koncesije za storitve za loterijske storitve, ki jih zajemajo kode CPV 92351100-7, ki se gospodarskemu subjektu podelijo na podlagi izključne pravice; podelitev takšne izključne pravice se objavi v Uradnem listu Evropske unije.
(2) O vseh pravnih instrumentih iz 2.a) podtočke prejšnjega odstavka Evropsko komisijo obvesti ministrstvo, pristojno za koncesije. V obvestilo vključi podatke, ki mu jih koncedent pošlje v roku in vsebini, kot sta določena v 63. členu tega zakona.
(3) V primeru podelitve izključne pravice iz 12. točke prvega odstavka tega člena gospodarskemu subjektu ministrstvo, pristojno za delovno področje, na katerem je bila podeljena izključna pravica, v enem mesecu po podelitvi izključne pravice o tem obvesti Evropsko komisijo. Če zakon, na podlagi katerega je bila podeljena izključna pravica, ne določa specifičnih obveznosti glede transparentnosti, mora koncedent v primeru podelitve koncesije na podlagi te izključne pravice v objavo poslati obvestilo o podelitvi koncesije iz 40. člena tega zakona.
(koncesije, podeljene povezanemu podjetju ali skupnemu podjetju ali koncedentu, ki je del skupnega podjetja)
(1) Če je povezano podjetje ob upoštevanju vseh njegovih izvedenih storitev oziroma gradenj v predhodnih treh letih vsaj 80 odstotkov skupnega povprečnega prometa ustvarilo z opravljanjem storitev oziroma gradenj za koncedenta ali druga podjetja, s katerimi je podjetje povezano, se ta zakon, razen 25. člena, ne uporablja za koncesije za storitve in koncesije za gradnje na področju dejavnosti iz Priloge II Direktive 2014/23/EU, ki jih:
a) koncedent podeli povezanemu podjetju ali
b) skupno podjetje, ki ga je več koncedentov ustanovilo izključno za opravljanje dejavnosti iz Priloge II Direktive 2014/23/EU, podeli podjetju, ki je povezano z enim od teh koncedentov.
(2) Za namene tega člena povezano podjetje pomeni vsako podjetje, katerega letni računovodski izkazi so konsolidirani z izkazi koncedenta v skladu z zahtevami iz Direktive 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o letnih računovodskih izkazih, konsolidiranih računovodskih izkazih in povezanih poročilih nekaterih vrst podjetij, spremembi Direktive 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi direktiv Sveta 78/660/EGS in 83/349/EGS (UL L št. 182 z dne 29. 6. 2013, str. 19), zadnjič spremenjene z Direktivo Sveta 2014/102/EU z dne 7. novembra 2014 o prilagoditvi Direktive 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta o letnih računovodskih izkazih, konsolidiranih računovodskih izkazih in povezanih poročilih nekaterih vrst podjetij zaradi pristopa Republike Hrvaške (UL L št. 334 z dne 21. 11. 2014, str. 86), (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2013/34/EU).
(3) Pri koncedentih, za katere se ne uporablja Direktiva 2013/34/EU, povezano podjetje pomeni vsako podjetje:
a) v katerem ima lahko koncedent posredno ali neposredno prevladujoč vpliv,
b) ki ima lahko prevladujoč vpliv na koncedenta ali
c) nad katerim ima, tako kot nad koncedentom, prevladujoč vpliv drugo podjetje na podlagi lastništva, finančne udeležbe ali pravil, ki to povezano podjetje urejajo.
(4) Če zaradi datuma ustanovitve ali začetka opravljanja dejavnosti povezanega podjetja podatki o prometu za predhodna tri leta niso na voljo, zadostuje, da to podjetje zlasti v poslovnem načrtu prikaže, da je promet iz prvega odstavka tega člena verjeten.
(5) Če iste ali podobne storitve ali gradnje zagotavlja več kot eno podjetje, ki je povezano s koncedentom, s katerim sestavlja gospodarsko skupino, se deleži iz prvega odstavka tega člena izračunajo ob upoštevanju skupnega prometa, ki ga ta povezana podjetja ustvarijo z zagotavljanjem storitev ali gradenj.
(6) Če je bilo skupno podjetje ustanovljeno za opravljanje dejavnosti v najmanj triletnem obdobju in akt o ustanovitvi skupnega podjetja določa, da bodo koncedenti, ki ga sestavljajo, ostali del tega skupnega podjetja najmanj za enako obdobje, se ta zakon ne uporablja za koncesije na področju dejavnosti iz Priloge II Direktive 2014/23/EU, ki jih:
a) skupno podjetje, ki ga je več koncedentov ustanovilo izključno za opravljanje te dejavnosti, podeli enemu od teh koncedentov ali
b) koncedent podeli skupnemu podjetju, katerega del je.
(koncesije med subjekti v javnem sektorju)
(1) Ta zakon, razen 25. člena, se ne uporablja za koncesijo, ki jo koncedent iz a), b) ali c) točke prvega odstavka 21. člena tega zakona podeli pravni osebi javnega ali zasebnega prava, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:
a) ta koncedent obvladuje zadevno pravno osebo podobno kot svoje službe;
b) odvisna pravna oseba izvaja več kot 80 odstotkov svojih dejavnosti za izpolnitev nalog, ki ji jih je dal ta koncedent, ki jo obvladuje, ali ki so ji jih dale druge pravne osebe, ki jih obvladuje ta koncedent;
c) v odvisni pravni osebi ni neposredne udeležbe zasebnega kapitala, razen v obliki neobvladujoče in nezaviralne udeležbe, ki se zahteva na podlagi zakona.
(2) Šteje se, da koncedent iz a), b) ali c) točke prvega odstavka 21. člena tega zakona obvladuje pravno osebo podobno kot svoje službe, če odločilno vpliva na strateške cilje in pomembne odločitve odvisne pravne osebe. Tako obvladovanje lahko izvaja tudi druga pravna oseba, ki jo na enak način obvladuje ta koncedent.
(3) Prvi odstavek tega člena se uporablja tudi, če odvisna pravna oseba, ki je koncedent iz a), b) ali c) točke prvega odstavka 21. člena tega zakona, podeli koncesijo koncedentu iz a), b) ali c) točke prvega odstavka 21. člena tega zakona, ki odvisno osebo obvladuje, ali drugi pravni osebi, ki jo obvladuje isti koncedent, če v pravni osebi, ki ji je podeljena koncesija, ni neposredne udeležbe zasebnega kapitala, razen v obliki neobvladujoče in nezaviralne udeležbe, ki se zahteva na podlagi zakona.
(4) Ne glede na a) točko prvega odstavka tega člena lahko koncedent iz a), b) ali c) točke prvega odstavka 21. člena tega zakona, ki ne obvladuje pravne osebe zasebnega ali javnega prava, tej pravni osebi podeli koncesijo, ne da bi pri tem uporabil ta zakon, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:
a) ta koncedent skupaj z drugimi koncedenti iz a), b) ali c) točke prvega odstavka 21. člena tega zakona obvladuje pravno osebo podobno kot svoje službe;
b) pravna oseba izvaja več kot 80 odstotkov svojih dejavnosti za izpolnitev nalog, ki so ji jih dali ti koncedenti, ki jo obvladujejo, ali ki so ji jih dale druge pravne osebe, ki jih obvladujejo ti koncedenti;
c) v odvisni pravni osebi ni neposredne udeležbe zasebnega kapitala, razen v obliki neobvladujoče in nezaviralne udeležbe, ki se zahteva na podlagi zakona.
(5) Šteje se, da koncedenti iz a), b) ali c) točke prvega odstavka 21. člena tega zakona skupaj obvladujejo pravno osebo, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:
a) organe odločanja odvisne pravne osebe sestavljajo predstavniki vseh udeleženih koncedentov iz a), b) ali c) točke prvega odstavka 21. člena tega zakona. Posamezni predstavniki lahko zastopajo več sodelujočih koncedentov ali vse te sodelujoče koncedente,
b) ti koncedenti lahko skupaj odločilno vplivajo na strateške cilje in pomembne odločitve odvisne pravne osebe in
c) odvisna pravna oseba nima interesov, ki so v nasprotju z interesi teh koncedentov, ki jo obvladujejo.
(6) Za koncesijsko pogodbo, sklenjeno izključno med dvema ali več koncedenti iz a), b) ali c) točke prvega odstavka 21. člena tega zakona, se ta zakon ne uporablja, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:
a) pogodba določa ali se z njo izvaja sodelovanje med sodelujočimi koncedenti iz a), b) ali c) točke prvega odstavka 21. člena tega zakona, da se zagotovi, da se javne storitve, ki jih morajo opraviti, izvajajo ob uresničevanju ciljev, ki so jim skupni,
b) pri tem sodelovanju se upoštevajo le vidiki javnega interesa in
c) sodelujoči koncedenti na trgu izvajajo manj kot 20 odstotkov dejavnosti, ki jih zajema sodelovanje.
(7) Pri določanju odstotnega deleža dejavnosti iz b) točke prvega odstavka, b) točke četrtega odstavka in c) točke šestega odstavka tega člena se upošteva skupni povprečni promet ali drug ustrezen dejavnik, ki temelji na dejavnosti, kot so stroški pravne osebe ali koncedenta iz a), b) ali c) točke prvega odstavka 21. člena tega zakona v zvezi s storitvami, blagom in gradnjami v treh letih pred podelitvijo koncesije.
(8) Če zaradi datuma, ko je bila določena pravna oseba ali koncedent iz a), b) ali c) točke prvega odstavka 21. člena tega zakona ustanovljen ali je začel opravljati dejavnosti ali ko zaradi reorganizacije njegovih dejavnosti podatki o prometu ali drugem ustreznem dejavniku, temelječem na dejavnosti, kot so stroški, za predhodna tri leta niso na voljo ali niso več relevantni, zadostuje, da pravna oseba zlasti v poslovnem načrtu prikaže, da je predvideni obseg dejavnosti verjeten.
(9) Izjema glede udeležbe zasebnega kapitala iz c) točke prvega odstavka, tretjega odstavka in c) točke četrtega odstavka tega člena zakona velja, če obveznost udeležbe zasebnega kapitala izhaja iz določbe zakona, ki je skladen s PDEU in PEU, in ta manjšinska in nezaviralna udeležba zasebnega kapitala ne vpliva odločilno na odločitve te pravne osebe.
(koncesije za raziskovalne in razvojne storitve)
Ta zakon se uporablja za podelitev koncesije za raziskovalne in razvojne storitve, ki jih zajemajo kode CPV 73000000-2 do 73120000-9, 73300000-5, 73420000-2 in 73430000-5, če sta izpolnjena oba naslednja pogoja:
– koristi od njih ima izključno koncedent za uporabo pri izvajanju lastne dejavnosti in
– opravljeno storitev v celoti plača koncedent.
(socialne in druge posebne storitve)
Za koncesije za socialne in druge posebne storitve iz Priloge IV Direktive 2014/23/EU se uporabljajo določbe tega zakona, ki urejajo obveznost izvedbe pripravljalnih dejanj, obveznost objave obvestila iz 35. in 40. člena tega zakona in pravno varstvo v postopkih izbire koncesionarja po tem zakonu.
(1) Koncedent lahko v postopku izbire koncesionarja povabi k sodelovanju le invalidska podjetja in zaposlitvene centre, kot jih določa zakon, ki ureja zaposlitveno rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov, ter socialna podjetja, kot jih določa zakon, ki ureja socialno podjetništvo, če je vsaj 30 odstotkov zaposlenih v teh pravnih osebah ali 30 odstotkov vključenih oseb v programih invalidnih ali prikrajšanih delavcev.
(2) Koncedent, ki namerava koncesijo pridržati za podjetja iz prejšnjega odstavka, mora to navesti v koncesijski dokumentaciji.
(1) Pri koncesijah, katerih predmet so gradnje in storitve, se podelitev koncesije izvede po pravilih, veljavnih za glavni predmet pogodbe.
(2) Pri koncesijah za storitve, ki jih deloma sestavljajo socialne in druge posebne storitve, deloma pa druge storitve, se glavni predmet določi glede na to, katera od ocenjenih vrednosti storitev je najvišja. Podelitev takšne koncesije se izvede po pravilih, veljavnih za glavni predmet pogodbe.
(3) Če so različni deli določene pogodbe objektivno ločljivi, se uporabljata četrti in peti odstavek tega člena. Če so različni deli določene pogodbe objektivno neločljivi, pa se uporablja šesti odstavek tega člena. Če del določene pogodbe ureja člen 346 PDEU ali zakon, ki ureja javno naročanje na področju obrambe in varnosti, se uporablja 18. člen tega zakona. Pri pogodbah, namenjenih za več dejavnosti, od katerih je ena navedena v Prilogi II Direktive 2014/23/EU ali zanjo velja zakon, ki ureja javno naročanje na infrastrukturnem področju, se uporablja 19. člen tega zakona.
(4) Kadar so predmet pogodbe gradnje ali storitve, za katere se ta zakon uporablja, in neki drugi elementi, za katere se ta zakon ne uporablja, pri tem pa so posamezni deli pogodbe objektivno ločljivi, se lahko izvede ločen postopek za sklenitev pogodbe za posamezni del, skladno s pravili, ki veljajo za vsakega od njih. Če se koncedent odloči za enotno pogodbo, se ta, ne glede na glavni predmet, sklene v skladu s tem zakonom.
(5) Kadar pogodba vsebuje elemente koncesije in elemente javnega naročila, se pogodba sklene v skladu z zakonom, ki ureja javno naročanje. Pred začetkom postopka oddaje javnega naročila je treba izdelati študijo upravičenosti podelitve koncesije.
(6) Če so različni deli določene pogodbe objektivno neločljivi, se pogodba sklene skladno s pravili, ki veljajo za glavni predmet pogodbe. Pri takšnih pogodbah, ki imajo elemente koncesij za storitve in naročil blaga, se glavni predmet določi glede na to, katera od ocenjenih vrednosti zadevnih storitev ali blaga je višja.
(mešane pogodbe, ki vključujejo obrambne in varnostne vidike)
(1) Ta člen se uporablja v primeru mešanih pogodb, katerih predmet so koncesije, za katere se uporablja ta zakon, in naročila, ki jih ureja 346. člen PDEU ali so zajeti v zakonu, ki ureja javno naročanje na področju obrambe in varnosti.
(2) Če so različni deli pogodbe objektivno ločljivi, se lahko izvede ločen postopek za sklenitev pogodbe za posamezni del ali se sklene enotna pogodba.
(3) Če se koncedent odloči za sklenitev ločenih pogodb za posamezne dele, se izvede ločen postopek za sklenitev pogodbe za posamezni del, skladno s pravili, ki veljajo za vsakega od njih.
(4) Če se koncedent odloči za sklenitev enotne pogodbe, se odločitev o uporabi pravil sprejme na podlagi naslednjih meril:
a) če del zadevne pogodbe ureja 346. člen PDEU ali različne dele urejata 346. člen PDEU oziroma zakon, ki ureja javno naročanje na področju obrambe in varnosti, se pogodba lahko sklene brez uporabe tega zakona, če sklenitev enotne pogodbe upravičujejo objektivni razlogi;
b) če del zadevne pogodbe ureja zakon, ki ureja javno naročanje na področju obrambe in varnosti, se lahko pogodba sklene v skladu s tem zakonom ali zakonom, ki ureja javno naročanje na področju obrambe in varnosti, če je sklenitev enotne pogodbe upravičena iz objektivnih razlogov.
(5) Odločitev o sklenitvi enotne pogodbe ne sme biti sprejeta z namenom izključitve pogodb iz uporabe tega zakona ali zakona, ki ureja javno naročanje na področju obrambe in varnosti.
(pogodbe, ki zajemajo dejavnosti iz Priloge II Direktive 2014/23/EU in druge dejavnosti)
(1) Koncedent lahko pri pogodbah, namenjenih za več dejavnosti, sklene ločene pogodbe za vsako posamezno dejavnost ali enotno pogodbo. Če se odloči skleniti ločene pogodbe, se izvede ločen postopek za sklenitev pogodbe za posamezni del, skladno s pravili, ki veljajo za vsakega od njih, glede na značilnosti posamezne dejavnosti. Odločitev o sklenitvi enotne pogodbe ali več ločenih pogodb se ne sme sprejeti z namenom, da se te pogodbe izključijo iz uporabe tega zakona ali zakona, ki ureja javno naročanje.
(2) Za pogodbo, namenjeno za več dejavnosti, se uporabljajo pravila za dejavnost, za katero je pretežno namenjena.
(3) Pri pogodbah, pri katerih objektivno ni mogoče določiti, za katero dejavnost je pretežno namenjena, se veljavna pravila določajo v skladu z naslednjim:
a) pogodba se sklene v skladu s tem zakonom, če za eno od dejavnosti, za katero se sklepa pogodba, veljajo določbe tega zakona, ki se uporabljajo za koncesije, ki jih podeljujejo koncedenti iz a), b) ali c) točke prvega odstavka 21. člena tega zakona, za drugo pa veljajo določbe zakona, ki se uporabljajo za koncesije, ki jih podeljujejo drugi koncedenti;
b) pogodba se sklene v skladu z zakonom, ki ureja javno naročanje, če za eno od dejavnosti, za katere je namenjena pogodba, velja ta zakon, za drugo pa zakon, ki ureja javno naročanje;
c) pogodba se sklene v skladu s tem zakonom, če za eno od dejavnosti velja ta zakon, za drugo pa zakon, ki ureja javno naročanje, ne velja.
(koncesije, ki zajemajo dejavnosti iz Priloge II Direktive 2014/23/EU ter dejavnosti, ki vključujejo obrambne in varnostne vidike)
(1) Koncedent lahko pri pogodbah, namenjenih za več dejavnosti, podeli ločene koncesije za vsako posamezno dejavnost ali enotno koncesijo. Če se odloči podeliti ločene koncesije, se koncesija podeli skladno s pravili, ki veljajo za vsako od njih glede na značilnosti posamezne dejavnosti. Kadar se naročniki odločijo podeliti enotno pogodbo, se ne glede na 18. člen tega zakona uporabljata drugi in tretji odstavek tega člena. Odločitev o podelitvi enotne koncesije ali več ločenih koncesij se ne sme sprejeti z namenom, da se te koncesije izključijo iz uporabe tega zakona ali zakona, ki ureja javno naročanje na področju obrambe in varnosti.
(2) Kadar se koncedent odloči podeliti enotno koncesijo, se za sklenitev pogodbe, namenjene dejavnosti, ki jo ureja ta zakon, in drugi dejavnosti, ki jo ureja 346. člen PDEU, ta zakon ne uporablja.
(3) Kadar se koncedent odloči podeliti enotno koncesijo, se pogodba, namenjena dejavnosti, ki jo ureja ta zakon, in drugi dejavnosti, ki jo ureja zakon, ki ureja javno naročanje na področju obrambe in varnosti, sklene v skladu s tem zakonom ali v skladu z zakonom, ki ureja javno naročanje na področju obrambe in varnosti. Če takšna pogodba vključuje tudi naročila ali druge elemente, ki jih ureja 346. člen PDEU, se lahko pogodba sklene brez uporabe tega zakona.
(4) Odločitev za podelitev enotne koncesije iz drugega in tretjega odstavka tega člena mora temeljiti na objektivnih razlogih in ne sme biti sprejeta z namenom, da se pogodbe izključijo iz uporabe tega zakona.
3. SPLOŠNE DOLOČBE ZA SKLEPANJE KONCESIJSKIH POGODB
(1) Koncesijsko razmerje, pri katerem koncedent s pisno odplačno pogodbo naroči izvedbo gradnje ali opravljanje storitev gospodarskemu subjektu, sklenejo v skladu s tem zakonom naslednji koncedenti:
a) organi Republike Slovenije,
b) organi samoupravnih lokalnih skupnosti,
c) druge osebe javnega prava,
č) javna podjetja, ki opravljajo eno ali več dejavnosti iz Priloge II Direktive 2014/23/EU,
d) subjekti, ki niso opredeljeni v točkah a) do č) tega odstavka in opravljajo eno ali več dejavnosti iz Priloge II Direktive 2014/23/EU, če jim je za to dejavnost pristojni organ Republike Slovenije podelil izključne ali posebne pravice po postopku, v katerem ni bilo zagotovljeno ustrezno obveščanje javnosti ali njihova dodelitev ni temeljila na objektivnih merilih.
(2) Za koncedenta se šteje tudi združenje, ki ga oblikujejo eden ali več koncedentov iz prejšnjega odstavka.
(3) Oseba javnega prava mora pred začetkom postopka podelitve koncesije pridobiti soglasje ustanovitelja, javno podjetje pa soglasje nadzornega organa družbe. Pri izdaji soglasja iz prejšnjega stavka je treba upoštevati vpliv podelitve koncesije na dolg in primanjkljaj sektorja država, kot ga določa zakon, ki ureja fiskalno pravilo.
(4) Oseba javnega prava iz c) točke prvega odstavka tega člena pomeni osebo, ki ima vse naslednje značilnosti:
a) ustanovljena je s posebnim namenom, da zadovoljuje potrebe splošnega interesa, ki niso industrijske ali poslovne narave, pri čemer se šteje, da gre za industrijsko ali poslovno naravo, če subjekt, ki deluje v pogojih proste konkurence na trgu z drugimi subjekti, izvaja gospodarske dejavnosti, katerih namen je dobava blaga ali storitev zasebnim ali javnim gospodarskim subjektom,
b) je pravna oseba in
c) jo v več kot 50 odstotkih financirajo državni ali lokalni organi ali druge osebe javnega prava ali so pod upravljavskim nadzorom teh organov ali oseb ali imajo upravni, vodstveni ali nadzorni organ, v katerega več kot polovico članov imenujejo državni ali lokalni organi ali druge osebe javnega prava.
(5) Javno podjetje iz č) točke prvega odstavka tega člena pomeni podjetje, nad katerim ima lahko koncedent iz a), b) ali c) točke prvega odstavka tega člena neposredno ali posredno prevladujoč vpliv zaradi lastništva, finančne udeležbe ali pravil, ki urejajo njegovo poslovanje. Domneva se, da obstaja prevladujoč vpliv, če koncedent iz a), b) ali c) točke prvega odstavka tega člena:
a) ima neposredno ali posredno v lasti večino vpisanega kapitala podjetja,
b) neposredno ali posredno nadzira večino glasov, povezanih z delnicami, ki jih izda podjetje, ali
c) lahko neposredno ali posredno imenuje več kot polovico članov upravnega, vodstvenega ali nadzornega organa podjetja.
(1) V postopkih podelitve koncesij lahko sodelujejo gospodarski subjekti, skupine gospodarskih subjektov, vključno z začasnimi združenji. Koncedent ne sme zavrniti gospodarskega subjekta le zato, ker bi moral imeti po slovenski zakonodaji status fizične ali pravne osebe, če sme gospodarski subjekt v skladu s pravom države članice EU, v kateri ima sedež, opravljati isto dejavnost. Koncedent od skupin gospodarskih subjektov ne sme zahtevati, da imajo določeno pravno obliko, če želijo oddati ponudbo.
(2) Od gospodarskih subjektov se lahko zahteva, da v ponudbi navedejo imena in ustrezno strokovno usposobljenost osebja, odgovornega za izvajanje predmeta pogodbe.
(3) Koncedent lahko v koncesijski dokumentaciji določi zahteve v zvezi z ekonomskim in finančnim položajem ali tehnično in strokovno sposobnostjo, ki jih morajo izpolnjevati skupine gospodarskih subjektov, če je to sorazmerno in upravičeno iz objektivnih razlogov.
(4) Kateri koli pogoji za izvedbo predmeta pogodbe, ki jih morajo izpolnjevati take skupine gospodarskih subjektov in ki so drugačni od tistih, ki veljajo za posamezne udeležence v postopku izbire koncesionarja, morajo biti sorazmerni in upravičeni iz objektivnih razlogov.
(5) Ne glede na prvi odstavek lahko koncedent od skupin gospodarskih subjektov zahteva, da po tem, ko jim je podeljena koncesija, prevzamejo zadevno pravno obliko, če je taka sprememba nujna za zadovoljivo izvajanje koncesije.
(1) Trajanje koncesije je omejeno.
(2) Pri koncesijah, ki trajajo dlje od pet let, koncesija traja največ tako dolgo, da ne presega obdobja, v katerem lahko koncesionar upravičeno pričakuje, da se mu bodo povrnile naložbe, izvedene za izvajanje gradenj in storitev, pri čemer se upošteva primeren dobiček. Koncedent pri izračunu upošteva začetne in naknadne naložbe, potrebne za uresničitev določenih pogodbenih ciljev.
(3) Za primeren dobiček iz prejšnjega odstavka velja opredelitev iz Uredbe 1370/2007/ES, ki primeren dobiček določa kot stopnjo donosa kapitala, ki je običajna za sektor v zadevni državi članici EU in ki mora upoštevati operativno tveganje ter tveganje ali odsotnost tveganja koncesionarja zaradi posegov organov oblasti.
(1) Koncedent mora pred začetkom postopka izbire koncesionarja po tem zakonu izvesti pripravljalna dejanja.
(2) Pripravljalna dejanja so vse aktivnosti, ki se izvajajo pred začetkom postopka izbire koncesionarja, zlasti izdelava študije upravičenosti podelitve koncesije in priprava ocene vrednosti koncesije.
(študija upravičenosti podelitve koncesije)
(1) S študijo upravičenosti podelitve koncesije je treba:
– opredeliti finančne učinke koncesije v obdobju trajanja koncesije,
– opredeliti trajanje koncesije,
– izvesti primerjalno analizo stroškov in koristi, če koncedent naloge izvaja sam ali njihovo izvajanje prenese na gospodarske subjekte s podelitvijo koncesije,
– ugotoviti vpliv izvajanja koncesije na državni proračun oziroma proračun samoupravne lokalne skupnosti,
– pripraviti register tveganj pri izvajanju koncesije,
– opredeliti tveganja, ki bodo prenesena na koncesionarja, ter
– ugotoviti usklajenost z razvojnimi dokumenti, kadar je to primerno.
(2) Kadar se več koncesij sočasno ali v določenem časovnem okviru podeljuje za isti ali podoben predmet koncesije, lahko koncedent izdela eno študijo upravičenosti podelitve koncesij.
(3) Študijo upravičenosti podelitve koncesije sestavljajo splošni del, tehnične, finančne, ekonomske in pravne analize, po potrebi še elaborat zaščite okolja, kulturnih dobrin, vpliva na socialno okolje in zdravje, skladno s predpisi glede na predhodno oceno vpliva in kjer je to primerno, ter pripadajoče priloge in sklep s predlogi.
(4) Splošni del vsebuje opis predmeta ter namen in cilje koncesije, analizo trga, navedbo predpisov, ki se uporabljajo za koncesijske pogodbe, vire informacij in podatkov ter podatke o avtorjih študije, pogoje, pod katerimi se bodo izvajale gradnje oziroma storitve, načela izvajanja in nadzora nad koncesijo, načrt izvedbe postopka podelitve koncesije ter načrt izvajanja pogodbe o koncesiji.
(5) Finančna in ekonomska analiza vsebuje predvsem analizo stroškov in koristi koncesije glede na razpoložljiva sredstva koncedenta za lastno izvajanje nalog. Finančna in ekonomska analiza je podlaga za določitev trajanja koncesije.
(6) Pravna analiza vsebuje zlasti navedbo in obrazložitev uporabe predpisov za podelitev koncesije, analizo lastninskopravnih vprašanj, skladnost s pravili državnih pomoči in predlog glede:
– pogojev v zvezi s podelitvijo koncesije,
– posebnih pogojev, ki jih mora izpolnjevati koncesionar,
– razlogov ali pogojev ter posledic za prekinitev koncesijske pogodbe,
– ureditve morebitnega prenosa objekta s koncesionarja na koncedenta ter
– načina reševanja sporov.
(7) Koncedent mora pri pripravi študije upravičenosti podelitve koncesije za gradnje upoštevati predpis, ki določa enotno metodologijo za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ.
(ocena vrednosti koncesije)
(1) Vrednost koncesije je celoten promet koncesionarja brez DDV med trajanjem koncesijske pogodbe, ki ga koncedent oceni kot nadomestilo za izvajanje koncesije ter za blago in storitve, povezane z izvajanjem koncesije. Navedena ocena velja, ko je poslano obvestilo o koncesiji ali namera o načrtovani podelitvi koncesije, če takšno obvestilo ni predvideno, pa velja, ko koncedent naveže stik z gospodarskim subjektom, s katerim bo neposredno sklenil koncesijsko pogodbo.
(2) Pri določanju ocenjene vrednosti koncesije, ki se izračuna z uporabo objektivne metode, koncedent upošteva zlasti:
– vrednost kakršne koli opcije in podaljšanja trajanja koncesije;
– raven kakovosti, ki se zahteva za izvajanje koncesije;
– prihodke iz naslova pristojbin in kazni, ki jih plača uporabnik predmeta koncesije, razen tistih, ki jih koncesionar pobere v imenu in za račun koncedenta;
– plačila ali katere koli finančne koristi, ki jih koncesionar prejme od koncedenta ali drugega javnega organa, povezane s koncesijo;
– vrednost nepovratnih sredstev ali katerih koli drugih finančnih koristi, prejetih od tretjih oseb za izvajanje koncesije;
– prihodke od prodaje sredstev, ki so del koncesije;
– strošek najemnine in uporabe infrastrukture ter vrednost vsega blaga in storitev, ki jih koncedent da koncesionarju na razpolago, če so potrebni za izvajanje koncesije;
– katere koli nagrade ali plačila koncesionarju.
(3) Metoda, ki se uporablja za izračun ocenjene vrednosti koncesije, ne sme biti izbrana z namenom izogibanja uporabi tega zakona.
(4) Če je vrednost koncesije ob podelitvi koncesije za več kot 20 odstotkov višja od njene ocenjene vrednosti, je za namene 9. člena tega zakona veljavna ocena enaka vrednosti koncesije ob podelitvi koncesije.
(5) Če se lahko zaradi predlagane gradnje ali storitve koncesije podelijo v ločenih sklopih, se upošteva ocenjena skupna vrednost vseh teh sklopov.
(6) Če je skupna vrednost sklopov enaka ali večja od mejne vrednosti iz 9. člena tega zakona, je objava v Uradnem listu Evropske unije obvezna za vse sklope.
(preprečevanje korupcije in nasprotij interesov)
(1) Koncedent mora zagotoviti učinkovito preprečevanje goljufij, favoriziranja in korupcije ter učinkovito preprečevanje, odkrivanje in odpravljanje nasprotij interesov pri izvajanju postopkov podelitve koncesij, da se prepreči kakršno koli izkrivljanje konkurence in zagotovi enakopravna obravnava vseh gospodarskih subjektov.
(2) Oseba, ki vodi postopek podelitve koncesije, mora vse osebe, ki so sodelovale pri pripravi dokumentacije v zvezi s podelitvijo koncesije ali so na kateri koli stopnji odločale v teh postopkih, pred sprejetjem odločitve o podelitvi koncesije pisno obvestiti o tem, kdo bo izbrani koncesionar.
(3) Kadar je oseba, ki vodi postopek podelitve koncesije ali sodeluje pri pripravi koncesijske dokumentacije ali njenih delov ali je na kateri koli stopnji odločala v postopku podelitve koncesije, neposredno ali posredno povezana z izbranim koncesionarjem na način, da lahko ta povezava oziroma njen zasebni, finančni ali ekonomski interes vpliva na objektivno in nepristransko opravljanje nalog v zvezi z izvajanjem koncesije ali vzbuja dvom o njeni objektivnosti in nepristranskosti, mora ta oseba takoj, ko je glede na okoliščine mogoče, vendar najpozneje pred podelitvijo koncesije, odgovorno osebo koncedenta o tem pisno obvestiti in ravnati v skladu z njegovimi navodili. Odgovorna oseba koncedenta mora v tem primeru zagotoviti, da se naloge opravijo zakonito in nepristransko.
(4) Šteje se, da obstaja neposredna ali posredna povezava med ponudnikom in subjektom iz prejšnjega odstavka, če je oseba iz prejšnjega odstavka v zakonski zvezi, zunajzakonski skupnosti, partnerski zvezi, skupnem gospodinjstvu, krvnem sorodstvu v ravni vrsti, krvnem sorodstvu v stranski vrsti do vštetega tretjega kolena, sorodstvu po svaštvu do vštetega drugega kolena, posvojitelj, posvojenec, rejnik, rejenec, v zasebnem poslovnem ali delovnopravnem razmerju s ponudnikom, njegovim družbenikom z več kot petodstotnim lastniškim deležem, zakonitim zastopnikom ali prokuristom.
(5) Izbrani ponudnik mora v osmih dneh po prejemu poziva koncedenta predložiti podatke o:
– svojih ustanoviteljih, družbenikih, delničarjih, komanditistih ali drugih lastnikih in podatke o lastniških deležih navedenih oseb;
– gospodarskih subjektih, za katere se glede na zakon, ki ureja gospodarske družbe, šteje, da so z njimi povezane družbe.
4. POSTOPEK IZBIRE KONCESIONARJA
(začetek postopka izbire koncesionarja)
Postopek izbire koncesionarja se začne z objavo obvestila iz 35. ali 38. člena tega zakona.
(1) Koncedent lahko, razen pošiljanja objav z elektronskimi sredstvi in zagotavljanja dostopnosti koncesijskih dokumentov v elektronski obliki, za sporočanje in izmenjavo informacij izbere enega ali več od naslednjih načinov sporočanja:
– z elektronskimi sredstvi;
– po pošti ali telefaksu;
– ustno, vključno po telefonu, za sporočanje, ki se ne nanaša na bistvene elemente postopka podelitve koncesije, če je vsebina ustnega sporočila zadostno dokumentirana na trajnem nosilcu;
– osebna izročitev, izkazljiva s potrdilom o prejemu.
(2) Izbrana sredstva sporočanja morajo biti splošno dostopna in nediskriminatorna ter ne smejo gospodarskih subjektov omejevati pri dostopu do postopka izbire koncesionarja. Orodja in naprave, ki se uporabljajo za sporočanje z elektronskimi sredstvi, ter njihove tehnične lastnosti, morajo biti interoperabilni z izdelki informacijske in komunikacijske tehnologije v splošni uporabi.
(3) Koncedent pri sporočanju, izmenjavi in shranjevanju informacij zagotovi varovanje celovitosti podatkov ter zaupnost ponudb. Vsebino ponudb koncedent pregleda šele po izteku roka za njihovo predložitev.
(1) Koncedent ne sme razkriti informacij, ki mu jih gospodarski subjekt predloži in določi kot poslovno skrivnost, kot to določa zakon, ki ureja poslovne skrivnosti, razen če drug zakon določa drugače. Koncedent mora zagotoviti varovanje podatkov, ki se glede na zakon, ki ureja varstvo osebnih podatkov, štejejo za osebne podatke, in podatkov, ki se glede na zakon, ki ureja tajne podatke, štejejo za tajne podatke.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek so javni podatki vsi tisti podatki iz ponudbe, ki so vplivali na razvrstitev ponudbe v okviru meril.
(3) Koncedent mora imena ponudnikov in predložene ponudbe varovati kot poslovno skrivnost do roka, določenega za odpiranje ponudb.
(4) Koncedent ponudniku, ki je v treh delovnih dneh po objavi odločitve o izbiri koncesionarja zahteval vpogled, dovoli vpogled v ponudbo izbranega ponudnika najpozneje v treh delovnih dneh od prejema zahteve, razen v tiste dele, ki so po tem členu poslovna skrivnost, ali tajni podatki v skladu z zakonom, ki ureja tajne podatke, ali osebni podatki, ki se varujejo v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Vpogled je brezplačen. Za posredovanje prepisa, fotokopije ali elektronskega zapisa zahtevane informacije lahko koncedent ponudniku zaračuna materialne stroške.
(5) Koncedent lahko določi zahteve za gospodarske subjekte, katerih namen je varovanje zaupnosti informacij, ki jih koncedent da na voljo med postopkom izbire koncesionarja.
V postopkih izbire koncesionarja se vsa nomenklatura navaja z uporabo enotnega besednjaka javnih naročil, ki ga določa Uredba (ES) št. 2195/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. novembra 2002 o enotnem besednjaku javnih naročil (UL L št. 340 z dne 16. 12. 2002, str. 1).
(vrste, oblika in način objave obvestil)
(1) Vrste obvestil so:
– predhodno informativno obvestilo,
– obvestilo za predhodno transparentnost,
– obvestilo o spremembi pogodbe,
– obvestilo o koncesiji,
– obvestilo o dodatnih informacijah ali popravku in
– obvestilo o podelitvi koncesije.
(2) Obvestilo iz prejšnjega odstavka se objavi v slovenskem jeziku v obliki standardnega obrazca v skladu s prvim odstavkom 33. člena Direktive 2014/23/EU. V drugih uradnih jezikih Evropske unije se objavi povzetek pomembnih elementov obvestila. Nabor podatkov, ki jih morajo vsebovati obvestila iz prejšnjega odstavka, je določen v Prilogah V, VI, VII, VIII in XI Direktive 2014/23/EU.
(3) Stroški objavljanja obvestil na portalu javnih naročil se krijejo iz proračuna Republike Slovenije.
Obvestila iz prvega odstavka prejšnjega člena morajo biti objavljena na portalu javnih naročil in v Uradnem listu Evropske unije. Koncedent obvestilo pripravi in pošlje v objavo na portalu javnih naročil. Objava obvestila v Uradnem listu Evropske unije se zagotovi z elektronskimi sredstvi prek portala javnih naročil tako, da koncedent v obvestilu označi, da je treba obvestilo objaviti tudi v Uradnem listu Evropske unije. Potrdili o prejemu obvestila, poslanega v objavo, in o njegovi objavi z navedbo datuma objave, ki ju izdata portal javnih naročil in Urad za publikacije Evropske unije, se štejeta kot dokazilo, zato ju mora koncedent hraniti in po potrebi predložiti kot dokaz.
(pravilo zaporednosti in enakosti objav)
(1) Obvestili o koncesiji in o podelitvi koncesije se objavita najpozneje pet dni po tem, ko ju je koncedent poslal v objavo. Obvestilo, ki ga je treba objaviti v tudi Uradnem listu Evropske unije, mora biti najprej objavljeno v Uradnem listu Evropske unije. Če koncedent v 48 urah po potrditvi prejema obvestila iz prejšnjega člena ne prejme potrdila o objavi v Uradnem listu Evropske unije, se obvestilo lahko objavi na portalu javnih naročil, preden se objavi v Uradnem listu Evropske unije. Pred objavo v Uradnem listu Evropske unije se na portalu javnih naročil lahko objavi tudi predhodno informativno obvestilo, vendar po tem, ko je bilo poslano v objavo Uradu za publikacije Evropske unije.
(2) Vsebina obvestila, objavljenega na portalu javnih naročil, mora biti enaka vsebini obvestila, objavljenega v Uradnem listu Evropske unije. V obvestilu mora biti naveden datum, ko je bilo obvestilo poslano v objavo Uradu za publikacije Evropske unije.
(predhodno informativno obvestilo)
Z objavo predhodnega informativnega obvestila mora koncedent sporočiti svojo namero o načrtovani podelitvi koncesije za socialne in druge posebne storitve iz Priloge IV Direktive 2014/23/EU.
(obvestilo za predhodno transparentnost)
V primeru iz drugega odstavka 38. člena tega zakona koncedent pošlje v objavo na portalu javnih naročil in v Uradnem listu Evropske unije obvestilo za predhodno transparentnost isti dan, ko na portalu javnih naročil objavi odločitev o izbiri koncesionarja. Če se v objavi odločitve o izbiri koncesionarja na portalu javnih naročil ni mogoče sklicevati na objavljeno predhodno informativno obvestilo ali obvestilo o koncesiji, koncedent obvestilo za predhodno transparentnost pošlje v objavo isti dan, ko ponudnikom pošlje odločitev o izbiri koncesionarja.
(obvestilo o spremembi koncesijske pogodbe v času trajanja njene veljavnosti)
Koncedenti, ki so spremenili koncesijsko pogodbo v primerih iz druge in tretje alineje prvega odstavka 60. člena tega zakona, objavijo obvestilo o spremembi koncesijske pogodbe v času trajanja njene veljavnosti na portalu javnih naročil in v Uradnem listu Evropske unije najpozneje v 30 dneh po spremembi.
(1) Z obvestilom o koncesiji se gospodarski subjekti povabijo k sodelovanju v postopkih izbire koncesionarja.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek koncedentu ni treba objaviti obvestila o koncesiji, če:
a) gradnje ali storitve lahko zagotovi samo določen gospodarski subjekt iz katerega od naslednjih razlogov:
– cilj koncesije je ustvariti ali pridobiti unikatno umetniško delo ali umetniško uprizoritev;
– odsotnost konkurence iz tehničnih razlogov;
– obstoj izključne pravice;
– varstvo pravic intelektualne lastnine in izključnih pravic, ki niso opredeljene v 6. točki 2. člena tega zakona;
b) v predhodno izvedenem postopku za izbiro koncesionarja ni bila predložena nobena ponudba ali nobena dopustna ponudba, če prvotni pogoji glede podelitve koncesije niso pomembno spremenjeni in je Evropski komisiji na njeno zahtevo poslano poročilo. Dopustna ponudba pomeni ponudbo, ki jo predloži ponudnik, za katerega ne veljajo razlogi za izključitev in ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje, njegova ponudba ustreza potrebam in zahtevam koncedenta, določeni v koncesijski dokumentaciji, je prispela pravočasno, pri njej ni dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija.
(3) Izjeme iz druge do četrte alineje a) točke prejšnjega odstavka se uporabljajo le, če ni ustrezne alternative ali nadomestila in če odsotnost konkurence ni posledica umetnega omejevanja. Uporabo izjeme je treba utemeljiti v koncesijski dokumentaciji.
(4) Koncedent v obvestilu o koncesiji ali, če to ni mogoče, v koncesijski dokumentaciji opiše predviden postopek podelitve koncesije in navede okvirni rok za končanje postopka.
(obvestilo o dodatnih informacijah ali popravku)
Koncedent objavi obvestilo o dodatnih informacijah ali popravku, kadar spreminja ali dopolnjuje navedbe v predhodno objavljenem obvestilu ali spreminja ali dopolnjuje koncesijsko dokumentacijo.
(obvestilo o podelitvi koncesije)
Koncedent najpozneje v 48 dneh po sklenitvi koncesijske pogodbe pošlje v objavo obvestilo o podelitvi koncesije z rezultati postopka izbire koncesionarja.
(dostopnost koncesijske dokumentacije v elektronski obliki)
(1) Koncedent od datuma objave obvestila o koncesiji ali, če obvestilo o koncesiji ne vsebuje povabila k oddaji ponudbe, od datuma, ko je bilo poslano povabilo k oddaji ponudb z elektronskimi sredstvi, omogoči neomejen, popoln, neposreden in brezplačen dostop do koncesijske dokumentacije, potrebne za pripravo ponudbe. V besedilu obvestila o koncesiji se navede spletni naslov, na katerem je ta dokumentacija dostopna.
(2) Če v ustrezno utemeljenih okoliščinah zaradi izrednih varnostnih ukrepov ali tehničnih razlogov oziroma zaradi izjemne občutljivosti poslovnih informacij, ki zahtevajo zelo visoko raven zaščite, ni mogoče zagotoviti neomejenega, popolnega, neposrednega in brezplačnega dostopa z elektronskimi sredstvi do nekaterih delov koncesijske dokumentacije, koncedent v obvestilu navede, da bodo ti deli koncesijske dokumentacije poslani z neelektronskimi sredstvi, rok za prejem ponudb pa mora biti ustrezno daljši.
(3) Če koncedent pravočasno prejme zahtevo, vsem ponudnikom, ki sodelujejo v postopku izbire koncesionarja, zagotovi dodatne informacije o koncesijski dokumentaciji najpozneje šest dni pred iztekom roka, ki je določen za prejem ponudb.
(koncesijska dokumentacija)
(1) Koncedent koncesijsko dokumentacijo objavi na portalu javnih naročil ali prek njega. Dokumentacija vsebuje najmanj tiste podatke, ki jih zahteva ta zakon, in osnutek koncesijske pogodbe. Kot del te dokumentacije se štejejo tudi informacije, ki jih koncedent pošlje gospodarskim subjektom, sodelujočim v postopku izbire koncesionarja.
(2) Po izteku roka za prejem ponudb koncedent ne sme več spreminjati ali dopolnjevati koncesijske dokumentacije. Informacije, ki jih pošlje gospodarskim subjektom na portalu javnih naročil ali prek njega, se štejejo za spremembo, dopolnitev ali pojasnilo koncesijske dokumentacije, če iz vsebine informacij izhaja, da se z njimi spreminja ali dopolnjuje ta dokumentacija, ali če se s pojasnilom odpravlja dvoumnost navedbe v koncesijski dokumentaciji.
(tehnične in funkcionalne zahteve)
(1) Tehnične in funkcionalne zahteve, ki izhajajo iz študije o upravičenosti podelitve koncesije, opredeljujejo zahtevane značilnosti predmeta koncesije. Opisane so v koncesijski dokumentaciji. Te značilnosti se lahko nanašajo tudi na nek postopek proizvodnje ali zagotavljanja javnih dobrin in storitev, ki so predmet izvajanja koncesije, če so povezane s predmetom koncesije ter sorazmerne z njeno vrednostjo in cilji. Med temi značilnostmi so lahko na primer raven kakovosti, okoljske in podnebne učinkovitosti, zahteve za oblikovanje, prilagojenost vsem uporabnikom (vključno z dostopnostjo za invalidne osebe) in ocenjevanje skladnosti, zahteve v zvezi z delovanjem, varnostjo ali dimenzijami, izrazoslovjem, simboli, preizkušanjem in preizkusnimi metodami, označevanjem ter uporabo nalepk ali navodil za uporabnike.
(2) Če tega ne upravičuje predmet koncesije, v tehničnih in funkcionalnih zahtevah ne sme biti navedena določena izdelava, izvor, določen postopek, značilen za proizvode ali storitve nekega gospodarskega subjekta, niti znamke, patenti, tipi ali določeno poreklo ali proizvodnja, ki daje prednost nekaterim podjetjem ali proizvodom ali jih izloča. Take navedbe so izjemoma dovoljene, če brez njih ni mogoče dovolj natančno in razumljivo opisati predmeta koncesije. Te navedbe morajo vsebovati tudi besedi »ali enakovredni«.
(3) Koncedent ne more zavrniti ponudbe z obrazložitvijo, da ponujeni proizvodi in storitve, ki so predmet koncesije, niso skladni s tehničnimi in funkcionalnimi zahtevami, ki jih je navedel, če ponudnik v svoji ponudbi kakor koli ustrezno dokaže, da predlagane rešitve enako izpolnjujejo tehnične in funkcionalne zahteve.
(roki za prejem prijav in ponudb)
(1) Minimalni rok za prejem prijav in ponudb je 30 dni od datuma, ko je bilo v objavo poslano obvestilo o koncesiji. Koncedent pri določanju rokov za prejem ponudb upošteva kompleksnost koncesije in čas, potreben za pripravo ponudb.
(2) Če se postopek izvaja v zaporednih fazah, je minimalni rok za prejem prvih ponudb 22 dni od datuma, ko je v objavo poslano obvestilo o koncesiji.
(3) Koncedent lahko rok za prejem ponudb iz prvega odstavka tega člena skrajša za pet dni, če se ponudbe lahko oddajo z elektronskimi sredstvi.
(4) Kadar je ponudbe mogoče sestaviti šele po ogledu lokacije na kraju samem, če je ogled lokacije obvezen, ali po pregledu spremne dokumentacije h koncesijski dokumentaciji na kraju samem, se določijo roki za prejem ponudb, ki so daljši od minimalnega roka tako, da se lahko vsi gospodarski subjekti seznanijo z vsemi informacijami, potrebnimi za pripravo ponudb.
(5) Da se lahko vsi gospodarski subjekti seznanijo z vsemi informacijami, potrebnimi za pripravo ponudb, koncedent rok za prejem ponudb podaljša v naslednjih primerih:
– če dodatne informacije iz katerega koli razloga, čeprav jih je gospodarski subjekt pravočasno zahteval, niso bile predložene najpozneje šest dni pred iztekom roka za prejem ponudb ali
– če je bila koncesijska dokumentacija pomembno spremenjena pozneje kot šest dni pred iztekom roka za prejem ponudb.
(6) Podaljšanje roka mora biti sorazmerno s pomembnostjo informacij ali sprememb.
(7) Če dodatne informacije niso bile pravočasno zahtevane ali je njihov pomen pri pripravi ponudb zanemarljiv, podaljšanje roka ni potrebno.
(1) Koncedent mora iz sodelovanja v postopku izbire koncesionarja izključiti gospodarski subjekt, če pri preverjanju v skladu s 47. členom tega zakona ugotovi ali je drugače seznanjen, da je bil gospodarski subjekt pravnomočno obsojen na denarno kazen ali je bila osebi, ki je članica upravnega, vodstvenega ali nadzornega organa tega gospodarskega subjekta ali ima pooblastila za njegovo zastopanje ali odločanje ali nadzor v njem, izrečena pravnomočna kazen zapora za naslednja kazniva dejanja, opredeljena v Kazenskem zakoniku (Uradni list RS, št. 50/12 – uradno prečiščeno besedilo, 6/16 – popr., 54/15, 38/16 in 27/17; v nadaljnjem besedilu: KZ-1):
– terorizem (108. člen KZ-1),
– financiranje terorizma (109. člen KZ-1),
– ščuvanje in javno poveličevanje terorističnih dejanj (110. člen KZ-1),
– novačenje in usposabljanje za terorizem (111. člen KZ-1),
– spravljanje v suženjsko razmerje (112. člen KZ-1),
– trgovina z ljudmi (113. člen KZ-1),
– kršitev materialnih avtorskih pravic (148. člen KZ-1),
– kršitev avtorski sorodnih pravic (149. člen KZ-1),
– sprejemanje podkupnine pri volitvah (157. člen KZ-1),
– kršitev temeljnih pravic delavcev (196. člen KZ-1),
– goljufija (211. člen KZ-1),
– protipravno omejevanje konkurence (225. člen KZ-1),
– povzročitev stečaja z goljufijo ali nevestnim poslovanjem (226. člen KZ-1),
– oškodovanje upnikov (227. člen KZ-1),
– poslovna goljufija (228. člen KZ-1),
– goljufija na škodo Evropske unije (229. člen KZ-1),
– preslepitev pri pridobitvi in uporabi posojila ali ugodnosti (230. člen KZ-1),
– preslepitev pri poslovanju z vrednostnimi papirji (231. člen KZ-1),
– preslepitev kupcev (232. člen KZ-1),
– neupravičena uporaba tuje oznake ali modela (233. člen KZ-1),
– neupravičena uporaba tujega izuma ali topografije (234. člen KZ-1),
– ponareditev ali uničenje poslovnih listin (235. člen KZ-1),
– izdaja in neupravičena pridobitev poslovne skrivnosti (236. člen KZ-1),
– zloraba informacijskega sistema (237. člen KZ-1),
– zloraba notranje informacije (238. člen KZ-1),
– zloraba trga finančnih instrumentov (239. člen KZ-1),
– zloraba položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti (240. člen KZ-1),
– nedovoljeno sprejemanje daril (241. člen KZ-1),
– nedovoljeno dajanje daril (242. člen KZ-1),
– ponarejanje denarja (243. člen KZ-1),
– ponarejanje in uporaba ponarejenih vrednotnic ali vrednostnih papirjev (244. člen KZ-1),
– pranje denarja (245. člen KZ-1),
– zloraba negotovinskega plačilnega sredstva (246. člen KZ-1),
– uporaba ponarejenega negotovinskega plačilnega sredstva (247. člen KZ-1),
– izdelava, pridobitev in odtujitev pripomočkov za ponarejanje (248. člen KZ-1),
– davčna zatajitev (249. člen KZ-1),
– tihotapstvo (250. člen KZ-1),
– zloraba uradnega položaja ali uradnih pravic (257. člen KZ-1),
– oškodovanje javnih sredstev (257.a člen KZ-1),
– izdaja tajnih podatkov (260. člen KZ-1),
– jemanje podkupnine (261. člen KZ-1),
– dajanje podkupnine (262. člen KZ-1),
– sprejemanje koristi za nezakonito posredovanje (263. člen KZ-1),
– dajanje daril za nezakonito posredovanje (264. člen KZ-1),
– hudodelsko združevanje (294. člen KZ-1).
(2) Koncedent mora iz sodelovanja v postopku izbire koncesionarja izključiti tudi gospodarski subjekt, če pri preverjanju ugotovi, da gospodarski subjekt ne izpolnjuje obveznosti plačila obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, ki jih pobira davčni organ v skladu s predpisi države, v kateri ima sedež, in predpisi države koncedenta, če vrednost teh neplačanih zapadlih obveznosti na dan objave obvestila o koncesiji ali objave namere o podelitvi koncesije znaša 50 eurov ali več. Šteje se, da gospodarski subjekt ne izpolnjuje obveznosti iz prejšnjega stavka tudi, če na dan objave obvestila o koncesiji ali objave namere o podelitvi koncesije ni imel predloženih vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih petih let do dne objave obvestila.
(3) Ne glede na prejšnji odstavek koncedent gospodarskega subjekta ne sme izključiti iz sodelovanja v postopku izbire koncesionarja, če ta do dneva oddaje ponudbe izpolni svoje obveznosti s plačilom dolgovanih davkov ali prispevkov za socialno varnost ali sklene zavezujoči dogovor o takem plačilu, če je to dovoljeno s predpisi, ki urejajo davčni postopek.
(4) Koncedent mora iz posameznega postopka izbire koncesionarja izključiti gospodarski subjekt:
– če je v zadnjih treh letih pred potekom roka za oddajo ponudb pristojni organ Republike Slovenije ali druge države članice EU ali tretje države pri njem ugotovil najmanj dve kršitvi v zvezi s plačilom za delo, delovnim časom, počitki, opravljanjem dela na podlagi pogodb civilnega prava kljub obstoju elementov delovnega razmerja ali v zvezi z zaposlovanjem na črno, za kateri mu je bila s pravnomočno odločitvijo ali več pravnomočnimi odločitvami izrečena globa za prekršek;
– če se je nad gospodarskim subjektom začel postopek zaradi insolventnosti ali prisilnega prenehanja po zakonu, ki ureja postopek zaradi insolventnosti in prisilnega prenehanja, ali postopek likvidacije po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, če njegova sredstva ali poslovanje upravlja upravitelj ali sodišče, če so njegove poslovne dejavnosti začasno ustavljene, če se je v skladu s predpisi druge države nad njim začel tak postopek ali je nastal položaj z enakimi pravnimi posledicami;
– če je ta na dan, ko poteče rok za prejem ponudb, izločen iz postopkov oddaje javnih naročil zaradi uvrstitve v evidenco gospodarskih subjektov z negativnimi referencami, ki jo na podlagi zakona, ki ureja javno naročanje, vodi ministrstvo, pristojno za javno naročila.
(5) Ne glede na drugo alinejo prejšnjega odstavka se koncedent lahko odloči, da iz postopka izbire koncesionarja ne izključi gospodarskega subjekta, pri katerem je sodišče pravnomočno odločilo o potrditvi prisilne poravnave.
(6) Koncedent lahko iz sodelovanja v postopku izbire koncesionarja izključi gospodarski subjekt tudi v naslednjih primerih:
– če lahko koncedent kakor koli izkaže kršitev izpolnjevanja obveznosti na področju okoljskega, socialnega in delovnega prava, ki so določene v pravu Evropske unije, predpisih, ki veljajo v Republiki Sloveniji, kolektivnih pogodbah ali predpisih mednarodnega okoljskega, socialnega in delovnega prava. Seznam mednarodnih socialnih in okoljskih konvencij je naveden v Prilogi X Direktive 2014/23/EU;
– če lahko koncedent iz a), b) ali c) točke prvega odstavka 21. člena tega zakona z ustreznimi sredstvi izkaže, da je gospodarski subjekt zagrešil hujšo kršitev poklicnih pravil, zaradi česar je omajana njegova integriteta;
– če lahko koncedent iz a), b) ali c) točke prvega odstavka 21. člena tega zakona upravičeno sklepa, da je gospodarski subjekt z drugimi gospodarskimi subjekti sklenil dogovor, katerega cilj ali učinek je preprečevati, omejevati ali izkrivljati konkurenco. Šteje se, da je sklepanje koncedenta iz prejšnjega stavka upravičeno, če organ, pristojen za varstvo konkurence, na podlagi prijave koncedenta v 15 dneh koncedentu sporoči, da bo uvedel postopek ugotavljanja kršitve;
– če nasprotja interesov iz tretjega odstavka 27. člena tega zakona ni mogoče učinkovito odpraviti z drugimi, blažjimi ukrepi;
– če izkrivljanja konkurence zaradi morebitnega predhodnega sodelovanja gospodarskih subjektov pri pripravi koncesijske dokumentacije ni mogoče učinkovito odpraviti z drugimi, blažjimi ukrepi;
– če so se pri gospodarskem subjektu pri prejšnji pogodbi o izvedbi javnega naročila, sklenjeni s koncedentom, ali prejšnji koncesijski pogodbi, sklenjeni s koncedentom, pokazale precejšnje ali stalne pomanjkljivosti pri izpolnjevanju ključne obveznosti, zaradi česar je koncedent predčasno odstopil od prejšnjega naročila ali koncesijske pogodbe, je uveljavljal odškodnino ali so bile izvedene druge primerljive sankcije;
– če je gospodarski subjekt namenoma podal zavajajoče informacije, zahtevane zaradi preverjanja odsotnosti razlogov za izključitev ali izpolnjevanja pogojev za sodelovanje, ali če ni razkril teh informacij, ali če ne more predložiti dokumentov, ki se zahtevajo kot dokazila;
– če je gospodarski subjekt poskusil neupravičeno vplivati na odločanje koncedenta ali pridobiti zaupne informacije, zaradi katerih bi lahko imel neupravičeno prednost v postopku izbire koncesionarja, ali je iz malomarnosti predložil zavajajoče informacije, ki bi lahko pomembno vplivale na odločitev o izključitvi, izboru ali podelitvi koncesije.
(7) Koncedent iz postopka izbire koncesionarja kadar koli v postopku izključi gospodarski subjekt, če se izkaže, da je pred ali med postopkom podelitve koncesije ta subjekt glede na storjena ali neizvedena dejanja v enem od položajev iz prvega, drugega ali četrtega odstavka tega člena. Koncedent lahko kadar koli v postopku izključi tudi gospodarski subjekt, če se izkaže, da je pred ali med postopkom podelitve koncesije ta subjekt glede na storjena ali neizvedena dejanja v enem od položajev iz prejšnjega odstavka.
(8) Gospodarski subjekt, ki je v enem od položajev iz prvega ali šestega odstavka tega člena, lahko koncedentu predloži dokaze, da je sprejel zadostne ukrepe, s katerimi lahko dokaže svojo zanesljivost kljub obstoju razlogov za izključitev. Za zadostne ukrepe štejejo plačilo ali zaveza plačati nadomestilo za vso škodo, povzročeno s kaznivim dejanjem ali kršitvijo, aktivno sodelovanje s preiskovalnimi organi za celotno razjasnitev dejstev in okoliščin ter sprejetje konkretnih tehničnih, organizacijskih in kadrovskih ukrepov, ustreznih za preprečitev nadaljnjih kaznivih dejanj ali kršitev. Pri ocenjevanju ukrepov, ki jih sprejme gospodarski subjekt, koncedent upošteva težo in naravo kaznivega dejanja ali kršitve. Če koncedent oceni, da dokazi, ki jih je predložil gospodarski subjekt, zadoščajo, gospodarskega subjekta ne glede na prvi in šesti odstavek tega člena ne izključi iz postopka podelitve koncesije. Če koncedent oceni, da ukrepi ne zadoščajo, gospodarskemu subjektu pošlje utemeljitev takšne odločitve.
(9) Gospodarski subjekt, ki je bil iz sodelovanja v postopkih javnega naročanja ali postopkih izbire koncesionarja izključen na podlagi pravnomočne sodbe ali odločbe o prekršku, ki učinkuje v Republiki Sloveniji, v času trajanja izključitve ni upravičen do uporabe možnosti iz prejšnjega odstavka.
(10) Kadar pravnomočna sodba za kaznivo dejanje iz prvega odstavka tega člena ne določa trajanja izključitve iz postopkov izbire koncesionarja in koncedent oceni, da ukrepi, ki jih je gospodarski subjekt sprejel v skladu z osmim odstavkom tega člena, niso zadostni, koncedent gospodarski subjekt izloči iz postopka podelitve koncesije, če od datuma izreka pravnomočne sodbe za kaznivo dejanje iz prvega odstavka tega člena še ni preteklo pet let. Koncedent izloči gospodarski subjekt iz postopka izbire koncesionarja iz razloga iz šestega odstavka tega člena, če od datuma dejanja ali dogodka iz šestega odstavka tega člena še niso pretekla tri leta in koncedent oceni, da ukrepi, ki jih je gospodarski subjekt sprejel v skladu z osmim odstavkom tega člena, niso zadostni.
(pogoji za sodelovanje v postopku izbire koncesionarja)
(1) Koncedent določi objektivna pravila in pogoje za sodelovanje, ki se lahko nanašajo na:
– ustreznost za opravljanje poklicne dejavnosti;
– ekonomski in finančni položaj;
– tehnično in strokovno sposobnost.
(2) Kot zahtevo za sodelovanje lahko koncedent gospodarskim subjektom naloži le pogoje iz tega člena. Koncedent v postopek izbire koncesionarja vključi le tiste zahteve, ki so potrebne za zagotovitev, da ima ponudnik ustrezne pravne in finančne zmogljivosti ter tehnične in strokovne sposobnosti za izvajanje koncesije, ki se podeljuje. Vse zahteve morajo biti povezane in sorazmerne s predmetom koncesije.
(3) Glede ustreznosti za opravljanje poklicne dejavnosti lahko koncedent od gospodarskih subjektov zahteva, da so vpisani v enega od poklicnih ali poslovnih registrov, ki se vodijo v državi članici EU, v kateri ima gospodarski subjekt sedež. Seznam poklicnih ali poslovnih registrov v državah članicah Evropske unije je naveden v Prilogi XI Direktive 2014/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju in razveljavitvi Direktive 2004/18/ES (UL L št. 94 z dne 28. 3. 2014, str. 65), zadnjič spremenjene z Uredbo Komisije (EU) št. 1336/2013 z dne 13. decembra 2013 o spremembi direktiv 2004/17/ES, 2004/18/ES in 2009/81/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede njihovih pragov uporabe za postopke za oddajo naročil (UL L št. 335 z dne 14. 12. 2013, str. 17).
(4) Če morajo imeti gospodarski subjekti neko dovoljenje ali biti člani neke organizacije, da lahko v svoji matični državi opravljajo neko storitev, lahko koncedent v postopku podelitve koncesije za storitve od njih zahteva, da predložijo dokazilo o zadevnem dovoljenju ali članstvu.
(5) Glede ekonomskega in finančnega položaja lahko koncedent določi zahteve, s katerimi zagotovi, da imajo gospodarski subjekti potrebne ekonomske in finančne zmogljivosti za izvajanje koncesije.
(6) Kadar je koncesija razdeljena na sklope, se ta člen uporablja za vsak posamezni sklop.
(7) Glede tehnične in strokovne sposobnosti lahko koncedent določi zahteve, s katerimi zagotovi, da imajo gospodarski subjekti potrebne človeške in tehnične vire ter izkušnje za izvajanje koncesije v skladu z ustreznim standardom kakovosti. Koncedent lahko zahteva zlasti, da imajo gospodarski subjekti zadostne izkušnje, ki jih izkažejo z ustreznimi referencami. Koncedent lahko domneva, da gospodarski subjekt nima zahtevanih strokovnih sposobnosti, če pri njem zasledi nasprotje interesov, ki bi lahko negativno vplivali na izvajanje koncesije.
(8) Koncedent v obvestilu o koncesiji ali predhodnem informativnem obvestilu navede zahtevane pogoje za sodelovanje, ki so lahko izraženi kot najnižja stopnja usposobljenosti, vključno z ustreznimi dokazili.
(1) Koncedent lahko zahteva potrdila, izjave in druga dokazila iz tega člena kot dokaz neobstoja razlogov za izključitev iz 45. člena tega zakona in kot dokaz izpolnjevanja pogojev za sodelovanje v skladu s 46. členom tega zakona.
(2) Kot zadosten dokaz, da ni razlogov za izključitev iz 45. člena tega zakona, koncedent sprejme naslednja dokazila:
– v zvezi s prvim odstavkom 45. člena tega zakona: potrdilo iz ustreznega, na primer sodnega registra, če tega registra ni, pa enakovreden dokument, ki ga izda pristojni sodni ali upravni organ v Republiki Sloveniji, drugi državi članici EU ali matični državi ali državi, v kateri ima sedež gospodarski subjekt, in iz katerega je razvidno, da ni razlogov za izključitev;
– v zvezi z drugim odstavkom 45. člena in drugo alinejo četrtega odstavka 45. člena tega zakona: potrdilo, ki ga izda pristojni organ v Republiki Sloveniji, drugi državi članici EU ali tretji državi in ne sme biti starejše od 30 dni;
– v zvezi s prvo alinejo četrtega odstavka 45. člena tega zakona: potrdilo iz evidence o pravnomočnih odločbah o prekrških, ki jo vodi pristojni organ v Republiki Sloveniji, drugi državi članici EU ali tretji državi.
(3) Če država članica EU ali tretja država dokumentov in potrdil iz prejšnjega odstavka ne izdaja, jih je mogoče nadomestiti z zapriseženo izjavo, če ta v državi članici EU ali tretji državi ni predvidena, pa z izjavo zadevne osebe, dano pred pristojnim sodnim ali upravnim organom, notarjem ali pred pristojno poklicno ali trgovinsko organizacijo v matični državi te osebe ali v državi, v kateri ima sedež gospodarski subjekt.
(4) Podatke, ki se vodijo v uradnih evidencah in ponudnik za njih ni predložil dokazila sam, lahko koncedent preveri v uradni evidenci.
(5) Koncedent preveri pogoje za sodelovanje v zvezi s strokovno in tehnično sposobnostjo ter finančnim in ekonomskim položajem ponudnikov na podlagi njihovih izjav in navedb, ki jih morajo priložiti kot dokazila v skladu z zahtevami iz obvestila o koncesiji.
(6) Pred sprejetjem odločitve o izbiri koncesionarja mora koncedent preveriti vse izjave in navedbe ponudnika, ki je glede na merila predložil najugodnejšo ponudbo.
(uporaba zmogljivosti drugih subjektov)
(1) Gospodarski subjekt lahko za izpolnjevanje pogojev v zvezi z ekonomskim in finančnim položajem ter tehnično in strokovno sposobnostjo po potrebi za posamezno koncesijo uporabi zmogljivosti drugih subjektov, ne glede na pravno razmerje med njim in temi subjekti. Glede izpolnjevanja pogojev v zvezi z izobrazbo in strokovno usposobljenostjo koncesionarja in vodstvenih delavcev podjetja ter izpolnjevanja pogojev v zvezi z ustreznimi poklicnimi izkušnjami pa lahko gospodarski subjekt uporabi zmogljivosti drugih subjektov le, če bodo ti izvajali del koncesije, za katerega se zahtevajo te zmogljivosti. Če želi gospodarski subjekt uporabiti zmogljivosti drugih subjektov, mora koncedentu dokazati, da bo imel na voljo potrebna sredstva, na primer s predložitvijo zagotovil teh subjektov v ta namen.
(2) Koncedent v skladu s prejšnjim členom preveri, ali subjekti, katerih zmogljivosti namerava uporabiti gospodarski subjekt, izpolnjujejo ustrezne pogoje za sodelovanje in ali zanje obstajajo razlogi za izključitev. Koncedent mora od gospodarskega subjekta zahtevati zamenjavo subjekta, ki ne izpolnjuje pogojev za sodelovanje ali v zvezi s katerim obstajajo obvezni razlogi za izključitev. Koncedent lahko od gospodarskega subjekta zahteva zamenjavo subjekta tudi, če v zvezi z njim obstajajo neobvezni razlogi za izključitev.
(3) Če gospodarski subjekt uporabi zmogljivosti drugih subjektov glede izpolnjevanja pogojev v zvezi z ekonomskim in finančnim položajem, lahko koncedent zahteva, da so gospodarski subjekt in navedeni subjekti skupaj odgovorni za izvedbo koncesije. Pod enakimi pogoji lahko skupina gospodarskih subjektov uporabi zmogljivosti sodelujočih v tej skupini ali drugih subjektov.
(1) Koncesijska pogodba se sklene s koncesionarjem, izbranim na podlagi objektivnih meril, ki so skladna z načeli tega zakona. Merila morajo biti določena na način, da se ponudbe ocenijo pod pogoji dejanske konkurence, tako da je mogoče ugotoviti splošne gospodarske koristi, ki jih bo imel koncedent.
(2) Merila za izbiro koncesionarja morajo biti nediskriminatorna, sorazmerna in povezana s predmetom koncesije. Med drugim lahko vključujejo okoljska ali socialna merila. Merila morajo spremljati podrobni opisi, ki omogočajo učinkovito preverjanje informacij, ki jih predložijo ponudniki, da se oceni, kako ponudba izpolnjuje merila za podelitev koncesije. V primeru dvoma mora koncedent preveriti točnost informacij in dokazil, ki jih je glede meril za podelitev koncesije predložil ponudnik.
(3) Koncedent našteje merila v padajočem zaporedju glede na pomembnost.
(4) Če koncedent prejme ponudbo, v kateri je predlagana izvirna idejna rešitev z izjemno funkcionalno učinkovitostjo, ki je skrben koncedent ni mogel predvideti, lahko koncedent ne glede na prejšnji odstavek izjemoma spremeni vrstni red meril za podelitev in tako upošteva to inovativno rešitev. Koncedent v tem primeru vse ponudnike obvesti o spremembi zaporedja meril in objavi novo obvestilo o koncesiji ob upoštevanju rokov iz 44. člena tega zakona. Sprememba vrstnega reda ne sme povzročiti diskriminacije.
(pregled in ocenjevanje ponudb ter način izbire koncesionarja)
(1) Koncesionar se izbere na podlagi meril za izbor, ki jih določi koncedent, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:
a) ponudba je skladna z minimalnimi zahtevami, ki jih je določil koncedent,
b) ponudnik izpolnjuje pogoje za sodelovanje in
c) ponudnik ni izključen iz sodelovanja v postopku izbire koncesionarja.
(2) Minimalne zahteve iz a) točke prejšnjega odstavka vključujejo pogoje in tehnične, fizične, funkcionalne ter pravne značilnosti, ki jih mora izpolnjevati vsaka ponudba.
(3) Koncedent mora v obvestilu o koncesiji zagotoviti opis koncesije, minimalne zahteve, ki morajo biti izpolnjene, pogoje za sodelovanje in opis meril za izbor.
(4) Koncedent lahko na podlagi objektivnih meril omeji število kandidatov oziroma ponudnikov na primerno raven, če je to storjeno pregledno. Število kandidatov ali ponudnikov mora biti dovolj veliko, da je zagotovljena dejanska konkurenca.
(5) Vsi udeleženci postopka izbire koncesionarja morajo biti seznanjeni s predvideno organizacijo postopka izbire koncesionarja, predvidenim rokom za končanje postopka, mestom objave odločitve o izbiri koncesionarja in s katerimi koli spremembami, ki zadevajo elemente, razkrite v obvestilu o koncesiji.
(6) Koncedent mora ustrezno evidentirati vse faze postopka izbire koncesionarja.
(1) Če se namerava koncedent v postopku izbire koncesionarja pogajati, mora to namero napovedati v obvestilu o koncesiji.
(2) Predmet koncesije, merila za izbor in pogoji za sodelovanje se med pogajanji ne smejo spreminjati.
(3) Ko namerava koncedent končati pogajanja, obvesti ponudnike o zadnjem krogu pogajanj in določi rok za predložitev končnih ponudb, razen če se pogaja z le enim ponudnikom.
(odločitev o izbiri koncesionarja)
(1) Koncedent v petih dneh po končanem preverjanju in ocenjevanju ponudb vse ponudnike obvesti o sprejeti odločitvi v zvezi z izbiro koncesionarja.
(2) Odločitev iz prejšnjega odstavka koncedent sprejme najpozneje v 90 dneh od roka za prejem ponudb in mora vsebovati:
– razloge za zavrnitev ponudbe vsakega neuspešnega ponudnika,
– značilnosti in prednosti izbrane ponudbe ter ime uspešnega ponudnika,
– razloge za zavrnitev prijave vsakega neuspešnega kandidata k sodelovanju,
– v primeru izvedbe pogajanj, kratek opis poteka pogajanj,
– rok, v katerem mora biti sklenjena koncesijska pogodba od pravnomočnosti odločitve, in
– razloge za morebitno odločitev, da ni bila izbrana nobena ponudba ali da se postopek izbire koncesionarja znova začne.
(3) Odločitev koncedenta je akt poslovanja. Koncedent o tej odločitvi obvesti ponudnike na način, da podpisano odločitev iz tega člena objavi na portalu javnih naročil. Odločitev se šteje za vročeno z dnem objave na portalu javnih naročil. Če se v objavi odločitve na portalu javnih naročil ni mogoče sklicevati na objavljeno predhodno informativno obvestilo ali obvestilo o koncesiji, koncedent odločitev vroči v skladu z zakonom, ki ureja upravni postopek, in na dan odpošiljanja ponudniku obvestilo za predhodno transparentnost objavi tudi na portalu javnih naročil in v Uradnem listu Evropske unije.
(4) Koncedent se lahko odloči, da nekatere informacije v zvezi z odločitvijo izpusti, če bi objava takšnih informacij ovirala izvajanje zakona ali bi bila drugače v nasprotju z javnim interesom, če bi škodila upravičenim poslovnim interesom javnih ali zasebnih gospodarskih subjektov ali če bi lahko posegala v pošteno konkurenco med njimi.
(5) Koncedent lahko zaradi odprave nezakonitosti po predhodni ugotovitvi utemeljenosti odločitev na svojo pobudo enkrat spremeni in sprejme novo odločitev, s katero nadomesti prejšnjo, vse do trenutka ko zoper akt o izbiri koncesionarja ni mogoče zahtevati pravnega varstva. Koncedent sprejme novo odločitev ob upoštevanju tega člena. Koncedent lahko spremeni odločitev o izbiri koncesionarja po prejemu zahtevka za pravno varstvo le, če je pred spremembo te odločitve odločil o zahtevku za revizijo. V tem primeru mora biti nova odločitev o izbiri koncesionarja skladna z odločitvijo o zahtevku za revizijo. Kadar koncedent v skladu s tem odstavkom sprejme novo odločitev o izbiri koncesionarja, teče rok za uveljavitev pravnega varstva od dneva objave nove odločitve na portalu javnih naročil.
(6) Odločitev o izbiri koncesionarja postane pravnomočna z dnem, ko zoper njo ni mogoče zahtevati pravnega varstva.
Koncedent do pravnomočnosti odločitve o izbiri koncesionarja ne sme skleniti koncesijske pogodbe.
(1) Za pravno varstvo kandidatov, ponudnikov in javnega interesa v postopkih izbire koncesionarja se uporablja zakon, ki ureja pravno varstvo v postopkih javnega naročanja.
(2) Izrazi, uporabljeni v zakonu, ki ureja pravno varstvo v postopkih javnega naročanja, imajo za namen iz prejšnjega odstavka naslednji pomen:
– »naročnik« pomeni koncedenta;
– »postopek javnega naročila« pomeni postopek podelitve koncesije;
– »javno naročilo« pomeni koncesijo;
– »zakon, ki ureja javno naročanje« pomeni zakon, razen v delu, ki se nanaša na določbo, ki ureja pomen izrazov;
– »oddaja javnega naročila« pomeni podelitev koncesije;
– »interes za dodelitev javnega naročila« pomeni interes za sklenitev koncesijske pogodbe;
– »odločitev o oddaji javnega naročila« pomeni odločitev o izbiri koncesionarja;
– »pogodba o izvedbi javnega naročila« pomeni koncesijsko pogodbo;
– »dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila« pomeni koncesijsko dokumentacijo;
– »obvestilo o javnem naročilu« pomeni obvestilo o koncesiji,
– »socialne in druge posebne storitve« pomeni socialne in druge posebne storitve iz Priloge IV Direktive 2014/23/EU;
– »ministrstvo, pristojno za javna naročila« pomeni ministrstvo, pristojno za koncesije,
– »področje javnega naročanja« pomeni področje koncesij, razen v primeru določb, ki urejajo imenovanje in razrešitev predsednika in članov Državne revizijske komisije za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija).
(3) Kadar je posamezna določba v zakonu, ki ureja pravno varstvo v postopkih javnih naročil, vezana na vrsto postopka iz zakona, ki ureja javno naročanje, se za namen prvega odstavka tega člena šteje, da se uporabljajo določbe, ki se nanašajo na odprti postopek, kadar koncedent v postopku izbire koncesionarja ni predvidel pogajanj, konkurenčni postopek s pogajanji, kadar je koncedent v postopku izbire koncesionarja predvidel pogajanja, in postopek s pogajanji brez predhodne objave, kadar se koncesija podeli brez predhodne objave.
5. IZVAJANJE KONCESIJSKIH POGODB
(1) S sklenitvijo koncesijske pogodbe se vzpostavi koncesijsko razmerje, ki je razmerje med koncedentom in koncesionarjem glede izvajanja koncesije za gradnje ali koncesije za storitve in pri katerem je na koncesionarja preneseno celotno operativno tveganje.
(2) Tveganje izvedbe gradnje oziroma izvajanja storitev zajema vsakršno tveganje, ki izvira iz izvajanja nalog, podeljenih s koncesijo, vključno z odgovornostjo za škodo, ki nastane z izvajanjem teh nalog. Šteje se, da je to tveganje preneseno na koncesionarja, če mu ni zagotovljena povrnitev naložb in stroškov, ki izvirajo iz izvajanja koncesije.
(3) Tveganje povpraševanja pomeni tveganje spremembe povpraševanja, ki ga izrazijo uporabniki predmeta koncesije. Šteje se, da je tveganje povpraševanja preneseno na koncesionarja, če je pri izvajanju koncesijske pogodbe dejansko izpostavljen tržnim nepredvidljivostim.
(sklenitev koncesijske pogodbe)
(1) Po izvedenem postopku izbire koncesionarja koncedent in koncesionar skleneta koncesijsko pogodbo v pisni obliki. Koncesijska pogodba in njene spremembe, ki niso bile sklenjene v pisni obliki, nimajo pravnega učinka.
(2) Če koncesijska pogodba iz razlogov, ki se pojavijo pri izbranem ponudniku, ni bila sklenjena v roku, določenem v odločitvi o izbiri koncesionarja, se šteje, da koncesijsko razmerje ni nastalo, odločitev o izbiri koncesionarja pa preneha veljati.
(3) Koncesijska pogodba, ki jo podpišeta koncedent in koncesionar, v bistvenih delih ne sme odstopati od osnutka pogodbe iz koncesijske dokumentacije, razen če je bila v postopku izbire koncesionarja posamezna določba osnutka pogodbe predmet pogajanj med koncedentom in ponudnikom.
(vsebina koncesijske pogodbe)
(1) Koncedent in koncesionar uredita medsebojna razmerja s koncesijsko pogodbo, ki mora vsebovati:
– opredelitev, vrsto in obseg koncesije, ki se podeli s to pogodbo,
– način izvajanja koncesije,
– čas trajanja pogodbe,
– način financiranja,
– način in roke plačil,
– obveznosti koncesionarja in koncedenta,
– opredelitev predpisov in ukrepov koncedenta, ki so potrebni za izvajanje koncesije,
– razmerje koncesionarja do uporabnikov,
– način koncedentovega finančnega in strokovnega nadzora,
– pogodbene sankcije zaradi neizvajanja ali nepravilnega izvajanja koncesijske pogodbe,
– izvajanje koncesije v pogojih višje sile in izrednih razmer,
– način spreminjanja koncesijske pogodbe,
– obveznosti koncesionarja v zvezi z njegovimi podizvajalci,
– morebitna razmerja v zvezi z uporabo in upravljanjem infrastrukture oziroma stvarnega premoženja ter uporabo blaga in storitev, ki jih da koncesionarju na razpolago koncedent, če so potrebni za izvajanje koncesije,
– morebitno ustanovitev stvarnih pravic na premoženju v lasti koncedenta in prenos stvarnih pravic, ki so potrebne za izvajanje koncesije na koncesionarja,
– dolžnost koncesionarja poročati koncedentu o vseh dejstvih in pojavih, ki utegnejo vplivati na izvajanje koncesije,
– prenehanje koncesijske pogodbe,
– odgovornost za škodo pogodbenih strank, ki je bila pri izvajanju koncesije povzročena uporabnikom ali tretjim osebam,
– določitev standarda skrbnosti,
– prepoved prenosa koncesije na tretje osebe in
– način reševanja sporov.
(2) S koncesijsko pogodbo se uredijo tudi vsa razmerja, povezana z lastništvom nepremičnin in drugim premoženjem, ki je predmet koncesijske pogodbe, ter lastništvom nepremičnin in drugim premoženjem, ki nastane na podlagi koncesijske pogodbe, v času izvajanja in po prenehanju koncesije.
(3) S koncesijsko pogodbo se lahko uredijo tudi druga morebitna medsebojna razmerja v zvezi z izvajanjem koncesije.
(način izvajanja koncesijske pogodbe)
(1) Za izvajanje koncesijske pogodbe v skladu z zakonom in drugimi predpisi in koncesijsko pogodbo se za koncesionarja zahteva najmanj skrbnost dobrega gospodarstvenika.
(2) Koncedent mora izpolnjevati svoje obveznosti do koncesionarja v rokih in na način, kot so določeni v koncesijski pogodbi.
(izvajanje koncesije s podizvajalci)
(1) Koncesionar lahko del koncesije odda v podizvajanje.
(2) Za namen tega zakona je podizvajalec gospodarski subjekt, ki je pravna ali fizična oseba in za koncesionarja, s katerim je koncedent sklenil koncesijsko pogodbo, lahko izvaja storitev ali gradnjo, ki je neposredno povezana s predmetom koncesijske pogodbe.
(3) Izvajanje dela koncesije s podizvajalcem ne vpliva na odgovornost koncesionarja za izvedbo koncesije, določeno v koncesijski pogodbi.
(4) Če bo ponudnik izvajal koncesijo s podizvajalci, mora v ponudbi navesti:
– vse podizvajalce in vsak del koncesije, ki ga namerava oddati v podizvajanje,
– kontaktne podatke in zakonite zastopnike predlaganih podizvajalcev.
(5) Koncesionar mora med izvajanjem koncesije koncedenta obvestiti o morebitnih spremembah informacij iz prejšnjega odstavka, in sicer najpozneje v petih dneh po spremembi. V primeru naknadne vključitve novih podizvajalcev mora koncesionar skupaj s predlogom poslati tudi podatke iz druge alineje prejšnjega odstavka.
(6) Koncedent mora zavrniti vsakega podizvajalca, če zanj obstajajo razlogi za izključitev iz prvega, drugega ali četrtega odstavka 45. člena tega zakona, razen v primeru iz tretjega odstavka 45. člena tega zakona, ob tem lahko vsakega podizvajalca zavrne tudi, če zanj obstajajo razlogi za izključitev iz šestega odstavka 45. člena tega zakona.
(7) Koncedent lahko zavrne predlog za zamenjavo podizvajalca oziroma vključitev novega podizvajalca tudi, če bi to lahko vplivalo na nemoteno izvajanje ali dokončanje del in če novi podizvajalec ne izpolnjuje pogojev, ki jih je koncedent opredelil v koncesijski dokumentaciji. Koncedent mora koncesionarja o morebitni zavrnitvi novega podizvajalca obvestiti najpozneje v desetih dneh od prejema predloga.
(8) Koncesionar mora spoštovati odločitev koncedenta glede zavrnitve podizvajalca iz šestega in sedmega odstavka tega člena.
(sprememba koncesijske pogodbe med njeno veljavnostjo)
(1) Koncesijska pogodba se lahko med njenim trajanjem spremeni, ne da bi koncedent izvedel nov postopek izbire koncesionarja, v katerem koli od naslednjih primerov:
– če so pogoji, obseg in vrsta možnih sprememb ali opcij, ne glede na njihovo denarno vrednost, predvideni v koncesijski dokumentaciji in prvotni koncesijski pogodbi na jasen, natančen in nedvoumen način. Predvidene spremembe ali opcije ne smejo spremeniti splošne narave koncesije;
– za dodatne gradnje ali storitve, ki jih izvede prvotni koncesionar, če so potrebne, čeprav niso bile vključene v prvotno koncesijsko pogodbo, če zamenjava koncesionarja ni mogoča iz ekonomskih ali tehničnih razlogov, kot so zahteve glede zamenljivosti ali interoperabilnosti z obstoječo opremo, storitvami ali instalacijami, zagotovljenimi v okviru prvotne koncesijske pogodbe, ter bi koncedentu povzročila velike nevšečnosti ali precejšnje podvajanje stroškov. Vendar pri koncesijah, ki jih koncedent podeli za izvajanje dejavnosti, ki ni navedena v Prilogi II Direktive 2014/23/EU, povečanje vrednosti ne sme presegati 50 odstotkov vrednosti prvotne koncesije. Če je opravljenih več zaporednih sprememb, ta omejitev velja za vrednost vseh sprememb skupaj. Te zaporedne spremembe niso namenjene izogibanju tega zakona;
– če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:
a) sprememba je bila potrebna zaradi okoliščin, ki jih skrben koncedent ni mogel predvideti,
b) sprememba ne spreminja splošne narave koncesije,
c) pri koncesijah, ki jih koncedent podeli za izvajanje dejavnosti, ki ni na seznamu iz Priloge II Direktive 2014/23/EU in povečanje vrednosti ne presega 50 odstotkov vrednosti prvotne koncesije. Če je opravljenih več zaporednih sprememb, ta omejitev velja za vrednost vseh sprememb skupaj. Te zaporedne spremembe niso namenjene izogibanju tega zakona;
– če koncesionarja, ki mu je koncedent prvotno podelil koncesijo, zamenja nov koncesionar na način, da drug gospodarski subjekt, ki izpolnjuje prvotno določene pogoje za ugotavljanje sposobnosti, v celoti ali delno nasledi prvotnega koncesionarja po prestrukturiranju podjetja, vključno s prevzemom, združitvijo, pripojitvijo ali insolventnostjo, če to ne vključuje drugih bistvenih sprememb pogodbe in ni namenjeno izogibanju tega zakona;
– če sprememba ne glede na njeno vrednost ni bistvena v skladu s četrtim odstavkom tega člena.
(2) Koncesijska pogodba se lahko spremeni, ne da bi bilo treba preverjati, ali so izpolnjeni pogoji iz prve do četrte alineje četrtega odstavka tega člena, in ne da bi bil potreben nov postopek izbire koncesionarja v skladu s tem zakonom, tudi, če je vrednost spremembe nižja od obeh naslednjih vrednosti:
– mejne vrednosti iz 9. člena tega zakona in
– deset odstotkov vrednosti prvotne koncesije.
Ta sprememba ne sme spremeniti splošne narave koncesije. Če je opravljenih več zaporednih sprememb, se vrednost oceni na podlagi kumulativne neto vrednosti zaporednih sprememb.
(3) Za izračun vrednosti iz prejšnjega odstavka ter druge in tretje alineje prvega odstavka tega člena je posodobljena vrednost referenčna vrednost, če koncesijska pogodba vključuje indeksacijsko klavzulo. Če koncesijska pogodba ne vključuje indeksacijske klavzule, se posodobljena vrednost izračuna ob upoštevanju povprečne inflacije v Republiki Sloveniji.
(4) Sprememba koncesijske pogodbe med njeno veljavnostjo se šteje za bistveno spremembo v smislu pete alineje prvega odstavka tega člena, če se zaradi te spremembe koncesijska pogodba znatno razlikuje od prvotno sklenjene. Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena se sprememba koncesijske pogodbe v vsakem primeru šteje za bistveno, če je izpolnjen vsaj eden od naslednjih pogojev:
– sprememba uvaja pogoje, ki bi, če bi bili del prvotnega postopka izbire koncesionarja, omogočili udeležbo drugih gospodarskih subjektov kot tistih, ki jim je bila priznana sposobnost za sodelovanje v postopku izbire koncesionarja, ali sprejetje druge ponudbe kot tiste, ki je bila prvotno izbrana, ali bi k sodelovanju v postopku izbire koncesionarja pritegnili še druge gospodarske subjekte,
– sprememba spreminja ekonomsko ravnotežje koncesijske pogodbe v korist koncesionarja na način, ki ni bil predviden v prvotni koncesijski pogodbi,
– zaradi spremembe je znatno razširjen obseg koncesije ali
– koncesionarja, s katerim je koncedent prvotno sklenil koncesijsko pogodbo, zamenja nov koncesionar na način, ki ni skladen s četrto alinejo prvega odstavka tega člena.
(odpoved koncesijske pogodbe)
Med veljavnostjo koncesijske pogodbe lahko koncedent, ne glede na zakon, ki ureja obligacijska razmerja, odpove to pogodbo, če:
– se je koncesija bistveno spremenila, kar terja nov postopek izbire koncesionarja,
– je za koncesionarja v času podelitve koncesije obstajal razlog za izključitev, zaradi katerega bi moral biti izključen iz postopka izbire koncesionarja,
– je Sodišče Evropske unije po postopku v skladu z 258. členom PDEU ugotovilo hujše kršitve obveznosti koncedenta, ki izhajajo iz PEU, PDEU in tega zakona, zato koncesija ne bi smela biti podeljena koncesionarju ali
– koncesionar ne spoštuje odločitve koncedenta iz šestega in sedmega odstavka 59. člena tega zakona.
(spremljanje uporabe tega zakona)
(1) Ministrstvo, pristojno za koncesije, spremlja izvajanje tega zakona. Če ministrstvo, pristojno za koncesije, ugotovi ali prejme informacije, ki nakazujejo posebne kršitve, kot so goljufija, korupcija, nasprotje interesov ali druge nepravilnosti ali sistemske težave pri uporabi pravil, mora o tem obvestiti Urad Republike Slovenije za nadzor proračuna, Računsko sodišče Republike Slovenije, Javno agencijo Republike Slovenije za varstvo konkurence, Komisijo za preprečevanje korupcije ali drug pristojen organ.
(2) Ministrstvo, pristojno za koncesije, zagotavlja, da so brezplačno na voljo informacije in smernice za razlago in uporabo prava Evropske unije o podeljevanju koncesij ter uporabo tega zakona, ki koncedentom in gospodarskim subjektom pomagajo pri pravilni uporabi teh pravil.
(pošiljanje podatkov o sklenjenih koncesijskih pogodbah)
(1) Koncedent mora v osmih dneh po sklenitvi poslati kopijo koncesijske pogodbe ministrstvu, pristojnemu za koncesije po tem zakonu, ki na podlagi pridobljenih podatkov vodi evidenco o sklenjenih koncesijskih pogodbah po tem zakonu. Kopija koncesijske pogodbe vsebuje naslednje podatke:
– naziv in sedež pogodbenih strank,
– opis predmeta in vrednost koncesije,
– investicijsko vrednost projekta, kadar gre za koncesijo gradenj,
– datum sklenitve pogodbe in
– trajanje koncesijske pogodbe.
(2) Koncedent mora ministrstvu iz prejšnjega odstavka poslati podatke o kateri koli spremembi v zvezi s koncesijsko pogodbo po tem zakonu. Podatke o spremembi mora koncedent poslati v osmih dneh od uveljavitve spremembe.
(3) V primeru sklenitve koncesijske pogodbe po tem zakonu s povezanim podjetjem ali skupnim podjetjem koncedent Evropski komisiji na njeno zahtevo pošlje naslednje podatke:
a) imena povezanih podjetij ali skupnih podjetij,
b) vrsto in vrednost koncesij,
c) dokazila o tem, da razmerje med podjetjem ali skupnim podjetjem, ki so mu koncesije podeljene, in koncedentom izpolnjuje zahteve iz 12. člena tega zakona.
(prekrškovni organ in odstop dokumentacije)
(1) Nadzor nad izvajanjem tega zakona kot prekrškovni organ izvaja Državna revizijska komisija.
(2) Kadar Državna revizijska komisija v skladu s tem zakonom ugotavlja pogoje za začetek postopka o prekršku zoper koncedenta, ponudnika, kandidata ali podizvajalca in njihove odgovorne osebe ali zbira dodatne dokumente in dokaze o morebitnem prekršku koncedenta, ponudnika, kandidata ali podizvajalca in njegovih odgovornih oseb, ji morajo koncedent, ponudnik, kandidat, podizvajalec in njihove odgovorne osebe najpozneje v treh delovnih dneh po prejemu njenega pisnega poziva odstopiti vse dokumente in dokaze, za odstop katerih jih je pozvala.
(prekrškovne določbe za koncedenta)
(1) Koncedent, ki v zadnjih dveh zaporednih poslovnih letih na bilančni presečni dan bilance stanja izkazuje prihodke, ki presegajo 8.800.000 eurov, ali koncedent, ki je v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, srednja ali velika gospodarska družba, se kaznuje za prekršek z globo od 25.000 do 100.000 eurov, če:
– izbere način določitve vrednosti koncesije na način, da bi se zaradi nižje ocene vrednosti izognil uporabe tega zakona (26. člen);
– sklene koncesijsko pogodbo brez izvedbe postopka izbire koncesionarja, razen v primerih, v katerih ta zakon to dopušča;
– ne pošlje v objavo obvestil iz 35., 37., 38., 39. in 40. člena tega zakona, čeprav ga k temu zavezuje ta zakon;
– sklene koncesijsko pogodbo s ponudnikom, za katerega obstajajo razlogi za izključitev iz prvega, drugega ali četrtega odstavka 45. člena tega zakona;
– iz razlogov na njegovi strani ne sklene pogodbe z izbranim ponudnikom v roku iz pete alineje drugega odstavka 52. člena tega zakona;
– ne upošteva obdobja mirovanja, čeprav ga k temu zavezuje ta zakon (53. člen);
– med izvajanjem koncesije spremeni koncesijsko pogodbo v nasprotju s tem zakonom (60. člen).
(2) Koncedent, ki v zadnjih dveh zaporednih poslovnih letih na bilančni presečni dan bilance stanja izkazuje prihodke, ki presegajo 8.800.000 eurov, ali koncedent, ki je v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, srednja ali velika gospodarska družba, se kaznuje za prekršek z globo od 10.000 do 50.000 eurov, če:
– ne upošteva rokov za objavo in prejem ponudb, opredeljenih v tem zakonu (37., 40. in 44. člen);
– ne zagotovi dostopnosti koncesijske dokumentacije v elektronski obliki (41. člen);
– opredeli določbe koncesijske pogodbe tako, da v bistvenih elementih odstopajo od določb iz koncesijske dokumentacije (56. člen);
– ne pošlje kopije koncesijske pogodbe ministrstvu, pristojnemu za koncesije (prvi odstavek 63. člena), ali ne pošlje podatkov o kateri koli spremembi v zvezi s koncesijsko pogodbo (drugi odstavek 63. člena);
– ne odstopi dokumentov ali dokazov prekrškovnemu organu skladno z njegovim pozivom (drugi odstavek 64. člena).
(3) Koncedent, ki v zadnjih dveh zaporednih poslovnih letih na bilančni presečni dan bilance stanja izkazuje prihodke, ki ne presegajo 8.800.000 eurov, ali koncedent, ki v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, ni srednja ali velika gospodarska družba, se kaznuje z globo od 12.500 do 50.000 eurov, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena, in z globo od 5.000 do 25.000 eurov, če stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
(4) Odgovorna oseba koncedenta se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje z globo od 500 do 2.000 eurov in za prekršek iz drugega odstavka tega člena z globo od 100 do 1.000 eurov.
(prekrškovne določbe za ponudnika, kandidata in podizvajalca)
(1) Pravna oseba, ki je v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, srednja ali velika gospodarska družba, se kaznuje za prekršek z globo od 25.000 do 100.000 eurov, če kot ponudnik ali kandidat:
– koncedentu v roku ne pošlje podatkov iz petega odstavka 27. člena tega zakona;
– ne sklene koncesijske pogodbe v roku, določenem v odločitvi o izbiri koncesionarja, čeprav za to niso podani objektivni razlogi. Šteje se, da so objektivni razlogi tisti, na katere ponudnik ni mogel vplivati, jih pričakovati, preprečiti, odpraviti in se jim izogniti (drugi odstavek 56. člena);
– ne spoštuje odločitve koncedenta glede zavrnitve podizvajalca (osmi odstavek 59. člena);
– v ponudbi ali prijavi predloži neresnično izjavo ali ponarejeno ali spremenjeno listino kot pravo;
– ne odstopi dokumentov ali dokazov Državni revizijski komisiji skladno z njenim pozivom (drugi odstavek 64. člena).
(2) Pravna oseba, ki je v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, srednja ali velika gospodarska družba, se kaznuje za prekršek z globo od 25.000 do 100.000 eurov, če kot podizvajalec:
– v ponudbi predloži neresnično izjavo ali ponarejeno ali spremenjeno listino kot pravo;
– ne odstopi dokumentov ali dokazov Državni revizijski komisiji skladno z njenim pozivom (drugi odstavek 64. člena).
(3) Pravna oseba, ki v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, ni srednja ali velika gospodarska družba, se kaznuje z globo od 12.500 do 50.000 eurov, če kot ponudnik ali kandidat stori prekršek iz prvega odstavka tega člena oziroma če kot podizvajalec stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
(4) Samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, se kaznuje z globo od 7.500 do 30.000 eurov, če kot ponudnik ali kandidat stori prekršek iz prvega odstavka tega člena oziroma če kot podizvajalec stori prekršek iz drugega odstavka tega člena.
(5) Odgovorno osebo pravne osebe iz prvega, drugega ali tretjega odstavka tega člena ali odgovorno osebo samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, iz prejšnjega odstavka se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje z globo od 500 do 2.000 eurov.
7. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
Do ustrezne ureditve v zakonu, ki ureja državno upravo, izvaja naloge iz 11., 54., 62., 63. in 69. člena tega zakona ministrstvo, pristojno za finance.
Postopki za podelitev koncesij, pri katerih je bil na dan uveljavitve tega zakona že objavljen javni razpis, se nadaljujejo po predpisih, na podlagi katerih je bil javni razpis objavljen.
(uskladitev obvestil za objavo)
Javno podjetje Uradni list Republike Slovenije, d. o. o., mora v sodelovanju z ministrstvom, pristojnim za koncesije, uskladiti vsebino obvestil iz prvega odstavka 32. člena tega zakona ter na portalu javnih naročil zagotoviti objavo teh obvestil v 60 dneh po uveljavitvi tega zakona.
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 431-05/18-7/14
Ljubljana, dne 31. januarja 2019
EPA 313-VIII
mag. Dejan Židan l.r.
