Na podlagi tretjega odstavka 32. člena Zakona o varstvu pred diskriminacijo (Uradni list RS, št. 33/16 in 21/18 – ZNOrg, v nadaljevanju: ZVarD) sprejema Zagovornik načela enakosti naslednji
Zagovornika načela enakosti
S tem poslovnikom Zagovornik načela enakosti (v nadaljevanju: Zagovornik) podrobneje ureja način dela, ravnanje z vlogami in druga vprašanja, pomembna za svoje delo.
Izrazi v tem poslovniku, zapisani v moški slovnični obliki, kot so zagovornik, uslužbenec in drugi, imajo nevtralen pomen in se uporabljajo za vse spole.
(samostojnost in neodvisnost)
Zagovornik odloča o zadevah iz svoje pristojnosti samostojno in neodvisno.
II. PREDSTAVLJANJE ZAGOVORNIKA
(1) Zagovornika predstavlja predstojnik Zagovornika (v nadaljevanju predstojnik). V času njegove odsotnosti lahko za nadomeščanje pri predstavljanju predstojnik pooblasti generalnega sekretarja ali enega od javnih uslužbencev v strokovni službi.
(2) Predstojnik predstavlja Zagovornika kot neposrednega uporabnika proračuna. Predstojnik lahko za izvrševanje svojih pristojnosti neposrednega uporabnika proračuna prenese pooblastilo na generalnega sekretarja ali drugega javnega uslužbenca Zagovornika.
(1) Predstojnik sodeluje s predsednikom Republike Slovenije, predsednikom Državnega zbora, predsednikom Vlade Republike Slovenije, predsednikom Državnega sveta, Varuhom človekovih pravic in predstojniki drugih državnih organov na način, ki zagotavlja samostojnost in neodvisnost Zagovornika kot specializiranega državnega organa za varstvo pred diskriminacijo.
(2) Zagovornik navezuje stike ter sodeluje z mednarodnimi organizacijami in drugimi, Zagovorniku po položaju sorodnimi organi za enakost tujih držav.
(3) Za urejanje zadev, ki sodijo v področje sodelovanja iz prejšnjega odstavka, lahko predstojnik pooblasti enega od javnih uslužbencev v strokovni službi Zagovornika.
(1) Sedež Zagovornika je v Ljubljani.
(2) Zagovornik ima pečat okrogle oblike, ki ima v sredini grb Republike Slovenije, okrog njega pa napis »Republika Slovenija, Zagovornik načela enakosti«.
(1) Predstojnik ima položaj in z njim povezane pravice in obveznosti, določene z zakonom in s tem poslovnikom.
(2) Predstojnik za namen opravljanja nalog iz ZVarD:
– usklajuje delo Zagovornika,
– sklicuje in vodi kolegije Zagovornika,
– podpisuje dopise, odločbe in sklepe Zagovornika, kolikor ni s tem poslovnikom ali zakonom določeno drugače,
– sprejema mnenja glede posameznih določb predlogov zakonov in podzakonskih aktov,
– skrbi za uresničevanje stikov z drugimi državnimi organi in organizacijami,
– skrbi za sodelovanje z organi za enakost tujih držav in z mednarodnimi organizacijami,
– nadzoruje opravljanje nalog Zagovornika,
– sprejema redno letno poročilo ali posebno poročilo o delu Zagovornika in ugotovitvah o obstoju diskriminacije posameznih skupin oseb z določeno osebno okoliščino,
– sprejema letni vsebinski načrt dela Zagovornika,
– sprejema letni finančni načrt Zagovornika in odloča o finančni politiki ter porabi sredstev v skladu z letnim finančnim načrtom,
– sprejema akt o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest Zagovornika ali njegove spremembe,
– sprejema kadrovski načrt Zagovornika,
– sprejema druge interne akte Zagovornika,
– skrbi za izvajanje tega poslovnika in
– opravlja druge naloge v skladu z Ustavo Republike Slovenije, ZVarD, s tem poslovnikom in z drugimi akti Zagovornika.
(poslovni dnevi in poslovni čas)
(1) Zagovornik posluje pet dni v tednu, in sicer v ponedeljek, torek, sredo, četrtek in petek.
(2) Poslovni čas se začne ob 9:00 uri in konča ob 16:00 uri.
Uradne ure in uradne ure po telefonu določi Zagovornik s sklepom, ki ga objavi na spletnem mestu Zagovornika.
Glavna pisarna je del oddelka za splošne, kadrovske in finančne zadeve, ki opravlja podporne naloge upravljanja z dokumentarnim in arhivskim gradivom Zagovornika. Glavna pisarna opravlja naloge, povezane s sprejemom in odpravo vlog, odločb, sklepov in drugih pisanj ter vodi evidence dokumentarnega gradiva Zagovornika, naloge, povezane s poslovanjem s spisi, z objavo odločb in sklepov ter njihovih povzetkov na spletni strani Zagovornika in v drugih glasilih, ter druge naloge, določene z aktom o upravljanju z dokumentarnim gradivom.
(1) Strokovna služba vodi postopke ugotavljanja diskriminacije in postopke inšpekcijskega nadzora, pripravlja poročila, osnutke dopisov, odločb, sklepov, priporočil in mnenj v zadevah iz pristojnosti Zagovornika, svetuje in nudi pravno pomoč strankam v drugih upravnih in sodnih postopkih povezanih z diskriminacijo ter glede preprečevanja in odpravljanja diskriminacije, sodeluje v sodnih postopkih zaradi diskriminacije v skladu z zakonom, opravlja neodvisne raziskave ter izvršuje druge naloge po odredbi Zagovornika. Z aktom o sistemizaciji delovnih mest se določijo položaj in nazivi, v katerih javni uslužbenci strokovne službe opravljajo delo.
(2) Strokovna služba Zagovornika je razdeljena v oddelke – kabinet predstojnika, oddelek za sistemsko spremljanje, ozaveščanje in preventivo, oddelek za ugotavljanje diskriminacije, svetovanje in zagovorništvo ter oddelek za inšpekcijski nadzor. Delitev dela med oddelki določi predstojnik z razporedom dela.
(poslovanje zunaj sedeža)
Zagovornik lahko opravlja svoje delo zunaj svojega sedeža.
(1) Pisne predloge za obravnavo, prošnje za svetovanje, vprašanja, pobude za vložitev zahteve za oceno ustavnosti ter druge vloge in pisanja sprejema glavna pisarna Zagovornika. Predloge za obravnavo in druge vloge pa se lahko poda tudi ustno na zapisnik v času uradnih ur.
(2) Nujne sestavine posameznih vlog so določene z ZVarD.
(3) Zagovornik lahko določi obrazec za vložitev predloga za obravnavo. Če je obrazec določen, se objavi na spletnem mestu Zagovornika, v tiskani obliki pa je dostopen v času uradnih ur tudi v glavni pisarni.
Vloge iz prvega odstavka prejšnjega člena se lahko pošljejo po pošti ali z uporabo informacijske in druge tehnologije ali vložijo osebno v glavni pisarni v času uradnih ur.
Vloga se evidentira v evidenco dokumentov in zadev, ki jo na podlagi zakona vodi Zagovornik.
(1) Predstojnik ali po njegovem pooblastilu vodja pristojnega oddelka dodeli zadevo javnemu uslužbencu v strokovni službi Zagovornika.
(2) Zadeve iz pristojnosti kabineta predstojnika in oddelka za sistemsko spremljanje, ozaveščanje in preventivo se dodeljujejo javnim uslužbencem upoštevajoč specializacijo za posamezno tematiko ali osebno okoliščino. Zadeve iz pristojnosti oddelka za ugotavljanje diskriminacije, svetovanje in zagovorništvo ter oddelka za inšpekcijski nadzor se dodeljujejo javnim uslužbencem praviloma po abecednem redu začetnic priimkov javnih uslužbencev z upoštevanjem pooblastila za vodenje posameznih vrst postopkov.
(opravila po prejemu vloge)
(1) Ko predstojnik zadevo dodeli v delo javnemu uslužbencu v strokovni službi, ta v dogovoru z vodjo pristojnega oddelka in predstojnika predlaga opravila, ki jih je treba izvesti v posamezni zadevi.
(2) Odredbo o opravilu izvrši glavna pisarna.
(3) Za odpravo pomanjkljivosti vlog in vodenje postopka ugotavljanja diskriminacije Zagovornik postopa v skladu z določbami zakona, ki ureja splošni upravni postopek.
(podpisovanje in vročanje pisanj)
(1) Pisanja Zagovornika v zadevah iz njegove pristojnosti podpiše predstojnik, če ta poslovnik ali zakon ne določata drugače.
(2) Pisanja Zagovornika se vročajo po določbah zakona, ki ureja splošni upravni postopek, v kolikor ni s tem poslovnikom drugače določeno.
(3) Pisanja Zagovornika, v katerih gre za odgovore na vprašanja, svetovanje stranki in drugo komunikacijo, ki nima narave vodenja upravnega postopka, se lahko vročajo tudi po elektronski pošti, če ti vsebujejo osebne podatke, pa se ravna v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo osebnih podatkov.
VI. OBRAVNAVANJE IN ODLOČANJE
(1) Zagovornik obravnava zadeve praviloma po vrstnem redu njihovega prejema.
(2) Kot prednostne lahko Zagovornik izjemoma obravnava zadeve:
– ki zahtevajo hitro reagiranje, so vezane na rok ali je stranka v hudi stiski,
– ki imajo znake diskriminacije, ki vsebuje ali bi lahko vsebovala težko popravljive posledice za diskriminirano osebo glede povzročitve škode njenemu pravnemu položaju, pravicam in obveznostim, zlasti če je storjena v razmerju do otrok ali drugih slabotnih oseb,
– ki imajo znake dolgotrajne oziroma ponavljajoče se diskriminacije,
– ki imajo znake množične diskriminacije, zlasti če je motivirana s sovraštvom ali prezirom do oseb z določeno osebno okoliščino,
– ki imajo znake večkratne diskriminacije,
– pri katerih gre za podajanje ali širjenje rasističnih, versko, narodnostno in spolno razlikovalnih pozivov, napeljevanje, ščuvanje, hujskanje k sovraštvu in diskriminaciji ter širše javno pozivanje, ki spodbuja k diskriminaciji.
(3) Zadeve iz drugega odstavka tega člena se obravnavajo praviloma po vrstnem redu istovrstnih prednostnih zadev; če obstajajo posebej utemeljene okoliščine, lahko Zagovornik sklene drugače.
(1) Kadar je to možno, si Zagovornik ves čas postopka prizadeva za sporazumno rešitev zadeve s poravnavo.
(2) Ob poravnavi se postopek s predlogom za obravnavo zaključi.
(3) Dosežena poravnava ne pomeni, da Zagovornik ne sprejme svojih ugotovitev in predlogov ter jih ustrezno obravnava v skladu z zakonom.
Pomote v izdanih odločbah in sklepih se popravijo s sklepom, ki ga izda predstojnik. Sklep o popravku se vpiše na koncu izvirnika, udeležencem pa se vroči prepis sklepa.
O prejetih pobudah in njihovi obravnavi se vodi statistika za namen spremljanja obravnave primerov in priprave letnega poročila.
VII. SODELOVANJE V SODNIH POSTOPKIH
(kriteriji za odločitev o zastopanju)
(1) Zagovornik odločitev o tem, ali bo v konkretnem primeru sodeloval v sodnem postopku, sprejme glede na strateške prioritete Zagovornika, naravo primera, lastne kadrovske in finančne zmožnosti, kar Zagovornik oceni za vsak primer posebej.
(2) Pri presoji strateške prioritete obravnave upošteva zlasti:
– ali primer pomembno prispeva k vzpostavitvi sodne prakse na posameznem področju iz pristojnosti Zagovornika, kjer še ni ustaljene sodne prakse,
– učinek, ki bi ga primer lahko prinesel za druge podobne primere, glede na število drugih odprtih primerov pred Zagovornikom ali obseg problematike po dostopnih podatkih,
– učinek, ki bi ga primer lahko prinesel na spremembo ravnanja ali utečenih praks na posameznem področju družbenega življenja,
– učinek, ki bi ga primer lahko prinesel za pomen vloge Zagovornika v družbi,
– učinek, ki bi ga primer lahko prinesel na razvoj ravnanja in politik s področja varstva pred diskriminacijo,
– ali primer glede na vsebino sovpada s trenutno usmeritvijo in prioritetami Zagovornika načela enakosti.
(3) Pri presoji narave primera Zagovornik upošteva zlasti:
– trdnost primera v smislu verjetno izkazanih dejstev, ki upravičujejo domnevo, da je bila kršena diskriminacija, ter stopnjo verjetnosti, da bo dokazno breme prešlo na kršitelja,
– oceno uspeha v pravdi,
– interes osebe za vložitev tožbe ter pripravljenost na sodelovanje z Zagovornikom (pripravljenost, da sledi nasvetom in stališčem Zagovornika),
– okoliščino, ali bi oseba lahko sama, brez zastopstva Zagovornika, učinkovito uveljavljala pravno varstvo pred diskriminacijo.
(4) Pri presoji lastne kadrovske in finančne zmožnosti upošteva zlasti:
– delovno obremenitev javnih uslužbencev strokovne službe,
– število vseh nerešenih zadev,
– število postopkov v primeru obravnave diskriminacije, ki se v skladu s tem poslovnikom obravnavajo prednostno.
(1) Udeleženci lahko vpogledajo v spis v glavni pisarni v času uradnih ur pod nadzorstvom osebja Zagovornika. Vpogled v spis se izvaja skladno z določbami zakona, ki ureja splošni upravni postopek.
(2) Zagovornik lahko določi stroškovnik za izdajo fotokopij pisanj.
(vpogled v spis na podlagi dovoljenja)
(1) Osebe, ki niso udeleženci v postopku, pa za to izkažejo pravni interes, lahko vpogledajo v spis s pisnim dovoljenjem predstojnika skladno z drugim odstavkom 82. člena zakona, ki ureja splošni upravni postopek.
(2) Osebe, ki niso udeleženci v postopku in izkažejo, da potrebujejo podatke o delu Zagovornika zaradi izdelave diplomske, magistrske ali doktorske naloge ali zaradi znanstvenoraziskovalnega proučevanja dela Zagovornika, lahko vpogledajo v spis na podlagi pisnega dovoljenja predstojnika.
(3) Osebe iz prejšnjega odstavka nimajo pravice vpogledati v listine, ki so priložene vlogam in imajo oznako tajnosti oziroma oznako poslovne ali druge skrivnosti ali vsebujejo osebne podatke.
(podatki o stanju postopka)
(1) Podatke o stanju postopka v posamezni zadevi daje udeležencem v postopku javni uslužbenec, ki mu je zadeva dodeljena na podlagi razporeda dela.
(2) Podatki iz prejšnjega odstavka se dajo v pisni obliki in na pisno zaprosilo udeleženca v postopku.
(1) Osebni podatki iz evidence dokumentov in zadev niso javni.
(2) Interno gradivo v postopkih pred izdajo odločb in sklepov Zagovornika (poročila, ki so podlaga za obravnavo in odločanje, osnutki odločb in sklepov ter drugo interno gradivo, izdelano za obravnavo zadeve) ni javno in se hrani v internem delu spisa.
(3) Zagovornik lahko s posebnim aktom določi ravnanje s podatki, za katere je na podlagi zakona določeno, da so tajni.
Zagovornik z drugimi akti ureja vprašanja, za katera tako določa ta poslovnik, in druga vprašanja, ki se nanašajo zlasti na notranjo organizacijo ter sistemizacijo delovnih mest, na pravice in obveznosti javnih uslužbencev ter na notranje pisarniško poslovanje.
(vsebina letnega poročila)
Letno poročilo Zagovornika vsebuje ugotovitve o stopnji varstva pred diskriminacijo, opis bistvenih identificiranih problemov s področja diskriminacije, statistični pregled prejetih, obravnavanih in zaključenih vlog, opis posameznih značilnih primerov kršitev oziroma nepravilnosti ter poročilo o drugih aktivnostih Zagovornika.
X. PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA
Predlogi za obravnavo diskriminacije, vloženi v času veljavnosti ZVarD, se obravnavajo na podlagi tega poslovnika.
(1) Z uveljavitvijo tega poslovnika se šteje, da je sprejet akt iz tretjega odstavka 32. člena ZVarD.
(2) Ta poslovnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 0100-5/2019/1
Ljubljana, dne 7. februarja 2019
Miha Lobnik l.r.
zagovornik načela enakosti
