Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09 in 80/10 – ZUPUDPP (106/10 – popr.), 43/11 – ZKZ-C, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12 in 35/13 – Skl. US: U-I-43/13-8) – v nadalj. ZPNačrt ter 16. člena Statuta Občine Postojna (Uradni list RS, št. 30/07, 53/10 in 46/18) je Občinski svet Občine Postojna na 4. redni seji dne 6. 2. 2019 sprejel
o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje Razdrto EUP RA 017 – Kamnolom
1. člen
(1) S tem odlokom se sprejme Občinski podrobni prostorski načrt za območje Razdrto EUP RA 017 – Kamnolom (v nadalj.: OPPN RA 017), ki ga je pod številko projekta 017/PA-018 v mesecu januarju 2019 izdelalo podjetje V PROSTORU d.o.o, Ulica 7. maja 2, Ilirska Bistrica.
(2) OPPN RA 017 določa:
območje OPPN RA 017,
arhitekturne, krajinske in oblikovalske rešitve prostorskih ureditev,
načrt parcelacije,
etapnost izvedbe prostorske ureditve,
rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine,
rešitve in ukrepe za varstvo okolja in naravnih virov ter ohranjanje narave,
rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom,
pogoje glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro,
vplive in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora,
dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev.
(3) Sestavine OPPN RA 017 so podrobneje obrazložene v tem odloku in grafično prikazane v grafičnem delu OPPN RA 017, ki je skupaj z obveznimi prilogami na vpogled na Občini Postojna.
(4) Sestavine OPPN RA 017 so določene tako podrobno, da je na njihovi podlagi možno izdelati projekte za izdajo gradbenega dovoljenja po predpisih o graditvi objektov oziroma rudarske projekte po predpisih o rudarstvu.
(1) OPPN RA 017 vsebuje tekstualni in grafični del ter priloge, opredeljene v tem členu. Izdelan je v digitalni in analogni obliki.
Odlok o OPPN RA 017 obsega poglavja:
uvodne določbe,
območje OPPN,
opis vplivov in povezav,
načrtovane prostorske ureditve,
načrt parcelacije,
opis rešitev ter lokacijski pogoji,
zasnova projektnih rešitev prometne, energetske, komunalne in druge gospodarske javne infrastrukture,
etapnost in dopustna odstopanja,
prostorski ukrepi,
rešitve in ukrepe za varovanje okolja, ohranjanje narave, varstvo kulturne dediščine in trajnostno rabo naravnih dobrin, obrambo in varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,
usmeritve za določitev meril po prenehanju veljavnosti OPPN,
končne določbe.
Grafični del OPPN RA 017 obsega:
List 1: Izsek iz kartografskega dela izvedbenega dela občinskega prostorskega načrta s prikazom lege prostorske ureditve na širšem območju, merilo 1:5000,
List 2.1: Območje podrobnega načrta z obstoječim parcelnim stanjem – inventarizacija površin, merilo 1:2000,
List 2.2: Prikaz umestitve načrtovane ureditve v prostor s prikazom vplivov in povezav s sosednjimi območji, merilo 1:2000,
List 2.3: Prikaz umestitve načrtovane ureditve v prostor s prikazom vplivov in povezav s sosednjimi območji, merilo 1:5000,
List 2.4: Prikaz umestitve načrtovane ureditve (obstoječe stanje – PUP – OPPN), merilo 1:5000,
List 3: Prikaz podrobnejše namenske rabe prostora, merilo 1:5000,
List 4.1: Koncept prostorske ureditve – končno stanje eksploatacije, merilo 1:2000,
List 4.2: Koncept prostorske ureditve – končno stanje sanacije, merilo 1:2000,
List 4.3: Karakteristični prerezi etaž; merilo 1:500,
List 4.4: Prikaz lege objektov na zemljišču s tehničnimi elementi za zakoličbo objektov, merilo 1:2000,
List 5: Prikaz ureditev glede poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo; merilo 1:1000,
List 6: Prikaz ureditev, potrebnih za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave ter kulturne dediščine, za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom in poplavno varnostjo, merilo 1:5000,
List 7: Načrt parcelacije s tehničnimi elementi za zakoličbo parcel in s prikazom javnega dobra, merilo 1:2000,
List 8: Fotomontaža načrtovane prostorske ureditve.
Priloge OPPN RA 017:
Izvleček iz strateškega prostorskega akta, ki se nanaša na obravnavano prostorsko ureditev;
Sklep o pripravi OPPN RA 017, smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora;
Obrazložitev in utemeljitev OPPN RA 017;
Povzetek za javnost;
Geodetski načrt za OPPN kamnolom Razdrto (izdelovalec Meridian – geodetske meritve, št. proj. MGM-7/017, oktober 2017);
Uporabno dovoljenje za »novozgrajena silosa za drobne frakcije v kamnolomu Razdrto« št. 351-43/91-7/GB z dne 25. 1. 1993 (izdala Občina Postojna, Sekretariat za varstvo okolja in urejanje prostora);
Uporabno dovoljenje za »rekonstruirano drobilnico mineralnih agregatov in novozgrajeno transformatorsko postajo s priključnim daljnovodom vse v kamnolomu Razdrto« št. 351-94/79-7/GB z dne 22. 2. 1993 (izdala Občina Postojna, Sekretariat za varstvo okolja in urejanje prostora);
Uporabno dovoljenje za »rekonstrukcijo postrojenja v kamnolomu Razdrto z namenom tehnološke in ekološke posodobitve« št. 351-178/2011-7 z dne 9. 12. 2011 (izdala EU Postojna);
PID: Tehnološka shema za tehnološko in ekološko posodobitev v kamnolomu Razdrto (izdelal Terraimpex d.o.o., št. proj.: P-0775, Zagorje, oktober 2010);
Soglasje CPK Koper št. 05-4/1-4 z dne 18. 3. 1997 k rekonstrukciji priključka na cesto M 10, na odseku 3017, v km 1,660 za potrebe kamnoloma Razdrto;
PZI Magistralna cesta M 10 Razdrto – Senožeče, odsek štev. 306 in 307 (izdelal Investbiro Koper Capodistria, št. proj.: 89-129, Koper, december 1989);
Posebne strokovne podlage in prostorski ureditveni pogoji Kamnolom Razdrto (izdelal Investbiro Koper Capodistria, št. proj.: 93-91, Koper, 9/95) – v nadalj. SP in PUP Kamnolom Razdrto;
Poročilo o presoji vplivov na okolje – Širitev kamnoloma Razdrto (izdelal IBE, d.d., svetovanje, projektiranje in inženiring, Ljubljana, št. proj.: D911/01-10, Ljubljana, november 1995);
Projekt za pridobitev dovoljenja za izkoriščanje in za izvajanje del: Rudarski projekt za izkoriščanje in izvajanje del pri izkoriščanju mineralne surovine tehničnega kamna – apnenca v kamnolomu Razdrto (izdelal MINERVO d.d., št. proj.: 095/03-MŠ, Ljubljana, januar 2003) – v nadalj.: RP kamnolom Razdrto 2003;
Idejni rudarski projekt – strokovne podlage za izdelavo občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN) za kamnolom Razdrto 3 (izdelal MINERVO CONTROL d.o.o., št. proj.: 16/2017-PB, Ljubljana, januar 2018) – v nadalj.: RP kamnolom Razdrto 2018;
Okoljsko poročilo za OPPN za območje nadzemnega pridobivalnega prostora kamnoloma Razdrto – EUP RA 017 (izdelal AD-SVETOVANJE, Anes Durgutović s.p., april 2018);
Spis postopka priprave in sprejemanja OPPN RA 017.
3. člen
(1) OPPN RA 017 obsega skupaj 16,7 ha, in sicer zemljišča s parc. št.: 2699/2, 2838/1, 2838/2, 2839/1, 2839/2, 2839/3, 2839/4, 2840, 2841, 2842, 43/2, 46/2, 47/4, 656/2, 656/3, 666/2, 666/3, 667/2, 669/2, 670/2, 689/1, 690/1, 691/1, 694, 2898/1-del, vse k.o. Razdrto.
(2) Območje OPPN RA 017:
se nahaja v zahodnem pobočju vzpetine Slemena nad naseljem Razdrto ob regionalni cesti II. reda R2-409/0307 Razdrto–Senožeče in sega od kote terena 625,00 m n.v. do kote 670,00 m n.v.;
okoliški svet je hribovit, pobočja in slemena vzpetin so mehka in rahlo valovita ter posejana z vrtačami ter porasla z gozdom;
obsega obstoječe območje kamnoloma Razdrto v lasti CPK d.d. Koper in z gozdom porasle površine vzhodno in jugovzhodno od njega, ki so bile s SP in PUP Kamnolom Razdrto opredeljene kot območje širitve kamnoloma ter površine severno od obstoječega kamnoloma, ki se vzpenjajo nad regionalno cesto Razdrto–Senožeče do območja kamnoloma, so porasle z gozdom, in so s SP in PUP Kamnolom Razdrto opredeljene kot območje ohranjanja gozdnih površin v funkciji bariere pred negativnimi vplivi (predvsem vizualnimi, protihrupnimi in protiprašnimi);
območje obstoječega kamnoloma in njegove odkopne površine so zmerno vizualno izpostavljene, saj je grobo terasasto oblikovano eksploatacijsko območje zaradi reliefnih značilnosti delno zakrito z gozdnimi površinami pod in nad njim (s trase avtoceste A1 Ljubljana–Koper je viden le del kamnoloma z obstoječim postrojenjem v zahodnem delu obstoječega območja kamnoloma).
(3) Območje OPPN RA 017 je prikazano na geodetskem načrtu z združeno vsebino topografskega in katastrskega načrta v grafični prilogi OPPN RA 017, List 2.1: Območje podrobnega načrta z obstoječim parcelnim stanjem – inventarizacija površin, M 1:2000.
(usklajenost OPPN z nadrejenimi akti)
(1) OPPN RA 017 je pripravljen v skladu z usmeritvami Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Postojna (Uradni list RS, št. 84/10, 90/10, 110/10, 105/11, 79/12, 80/12, 102/12, 14/13, 58/13, 17/14 – DPN OSVAD, 15/15, 27/16, 9/17, 75/17 odl. US, 27/18, 48/18, 3/19) – v nadalj. OPN, ki opredeljuje območje OPPN RA 017 kot enoto urejanja prostora (v nadalj.: EUP) z oznako EUP RA-017 s podrobnejšo namensko rabo prostora z grafično oznako LN (površine nadzemnega pridobivalnega prostora) in usmeritvami za pripravo OPPN.
(2) OPN določa usmeritve za pripravo občinskega podrobnega prostorskega načrta za območje EUP RA-017: »Eksploatacija mineralnih agregatov lahko poteka skladno z izdelanim rudarskim načrtom in obsega tudi končno ureditev reliefa ter končno rekultivacijo območja.«
(podenote urejanja prostora v območju OPPN)
(1) Območje OPPN RA 017 obsega:
EUP z oznako pEUP RA 017/1, opredeljeno s PNRP z grafično oznako LN – površine nadzemnega pridobivalnega prostora z notranjim razvojem in širitvijo območja eksploatacije;
EUP z oznako pEUP RA 017/2, opredeljeno s PNRP z grafično oznako ZD – druge urejene zelene površine kot območje ohranjanja zelenih površin.
(2) Enota urejanja prostora in določitev PNRP v območju OPPN RA 017 je prikazana v grafični prilogi OPPN RA 017, List 3: Prikaz podrobnejše namenske rabe prostora, M 1:5000.
3. OPIS VPLIVOV IN POVEZAV
6. člen
(1) Na razmestitev dejavnosti in objektov v območju OPPN RA 017 vplivajo naslednje omejitve:
trasa regionalne ceste II. reda R2-409/0307 Razdrto–Senožeče, ki omejuje območje na severni in zahodni in jugozahodni strani;
lokacija kamnoloma z grobim terasasto oblikovanim eksploatacijskim območjem v hribovitem svetu, oblikovanim s pobočji in slemeni vzpetin, ki so mehka in rahlo valovita ter posejana z vrtačami in porasla z gozdom;
zmerna vizualna izpostavljenost obstoječega kamnoloma in njegovih odkopnih površin: zaradi reliefnih značilnosti je območje kamnoloma z obstoječim postrojenjem v zahodnem delu delno vidno in delno zakrito z gozdnimi površinami pod in nad območjem kamnoloma s trase avtoceste A1 Ljubljana–Koper in regionalne ceste regionalno cesto R2-444/0344 Razdrto–Manče ter s trase regionalne ceste II. reda R2 Razdrto–Senožeče neposredno ob območju; hitre ceste HC Nanos–(Razdrto)–Podnanos–Vipava;
geološka zgradba tal: geološkimi pogoji so relativno enostavni (struktura ležišča, zaloge, geomehanske lastnosti apnenca in ostale geološke značilnosti omogočajo precej enostavno površinsko eksploatacijo) in omogočajo nadaljnjo širitev kamnoloma s precejšnjimi potencialnimi zalogami mineralne surovine;
tehnično tehnološki pogoji: ugodni glede na morfologijo ozemlja in lastnosti kamnine (izkoriščenost površine je relativno ugodna in znaša v povprečju okoli 60 m3/m2 in več; dostop do osnovne etaže kamnoloma s predelovalnimi obrati je mogoč z vsemi sredstvi cestnega prometa; proizvodni proces se prične z odkrivanjem in odstranjevanjem vrhnjega humusnega dela ter nadaljuje z odkopom v etažah; odkop se opravlja z vrtanjem in razstreljevanjem ter nakladanjem in odvozom v predelavo ali s predelavo z mobilnimi napravami za drobljenje in sejanje neposredno na etažah);
hidrogeološke razmere: v območju kamnoloma Razdrto ni površinskih vodnih tokov; zaradi razpokanosti je apnenec dobro vodoprepusten; padavine poniknejo v tla in prihajajo na površje občasno na etaži na koti E 610, kjer je apnenec mikriten in manj razpokan, vendar tudi kmalu poniknejo v globino;
inženirsko-geološke razmere: apnenec v kamnolomu Razdrto ima dobre geomehanske lastnosti kljub razpokanosti, posameznim razpokam ali sistemu razpok in lokalnih prelomov; stabilne brežine delovnih etaž so pri naklonih 80° in več z izjemo primerov, kjer lahko pride do porušitve kamnine oziroma do njihovega izpadanja zaradi pojava prelomov ali razpok v neugodni legi tako, da tvorijo strukturne kline;
ocena zalog tehničnega kamna – apnenca za CO kamnoloma Razdrto: cca 9.700.000 m3 mineralne surovine v raščenem stanju, kar bi ob predvideni proizvodnji med 90.000 m3 in 130.000 m3 letno, zadoščalo za obdobje med 70 in 102 leti;
možnost drugih negativnih vplivov na okolje (predvsem hrupa in prahu ter vplivov na podtalnico) v povezavi z glavno smerjo vetra od SZ proti JV in obratno.
(2) Medobčinska meja med Občino Postojna in Občino Divača ne vpliva na razmestitev dejavnosti, saj so ne glede na območje OPPN RA 017 s RP kamnolom Razdrto 2018 in drugimi strokovnimi podlagami opredeljene rešitve za območje kamnoloma v območju občine Postojna in Divača.
(3) Vplivno območje OPPN RA 017 je prikazano v grafični prilogi OPPN RA 017:
List 2.2: Prikaz umestitve načrtovane ureditve v prostor s prikazom vplivov in povezav s sosednjimi območji, M 1:2000,
List 2.3: Prikaz umestitve načrtovane ureditve v prostor s prikazom vplivov in povezav s sosednjimi območji, M 1:5000,
List 2.4: Prikaz umestitve načrtovane ureditve (obstoječe stanje – PUP – OPPN), merilo 1:5000.
(opis vplivov ureditve OPPN na sosednja območja)
Načrtovana prostorska ureditev predstavlja notranji razvoj in širitev kamnoloma ter ohranjanje zelenih površin med regionalno cesto in kamnolomom s specifično lego v neposredni bližini avtocestnega križa trase A1 Ljubljana–Koper in hitre ceste HC Nanos–(Razdrto)–Podnanos–Vipava v sicer hribovitem svetu.
Načrtovana prostorska ureditev z vsemi že obstoječimi tehnološkimi in ekološkimi posodobitvami postrojenja kamnoloma (odpraševalne naprave, močenje deponij, izvajanje del le v dnevnem času ter opremljenost ploščadi za pretakanje goriv z lovilcem olj z vsemi potrebnimi ukrepi) in že izvedeno ter tudi načrtovano sprotno sanacijo opuščenih (že eksploatiranih) površin v obsegu od kote 625,00 m n.v. (do najnižje kote 610,00 m n.v.) do kote 670,00 m n.v. na vhodnem robu območja, ne bo povečevala vplivov na okolje glede na današnje stanje, hkrati pa bo prispevala k učinkoviti in gospodarni rabi zemljišč ter posledično izboljšala prostorske pogoje za razvoj gospodarstva v občini in regiji.
4. NAČRTOVANE PROSTORSKE UREDITVE
8. člen
(načrtovane prostorske ureditve v OPPN)
(1) Načrtovane prostorske ureditve v območju pEUP RA 017/1 so:
postopno nadaljevanje eksploatacije mineralnih agregatov s postopno frontalno širitvijo proti jugovzhodu s sprotno sanacijo območja v čim večjem obsegu v fazi eksploatacije in
končna ureditev reliefa ter rekultivacija (sanacija) območja v skladu s pogoji v fazi končne sanacije terena.
(2) Načrtovana prostorska ureditev v območju pEUP RA 017/2 je ohranjanje zelenih (gozdnih) površin.
(3) Ureditev območja OPPN RA 017 skupaj z območjem načrtovane prostorske ureditve kamnoloma v Občini Divača predstavlja celotno območje kamnoloma Razdrto (v nadalj. CO kamnolom Razdrto) in zaključeno celoto.
(4) V grafičnem delu OPPN RA 017 so načrtovane prostorske ureditve prikazane na:
List 4.1: Koncept prostorske ureditve – končno stanje eksploatacije, merilo 1:2000,
List 4.2: Koncept prostorske ureditve – končno stanje sanacije, merilo 1:2000,
List 4.3: Karakteristični prerezi etaž; merilo 1:500,
List 4.4: Prikaz lege objektov na zemljišču s tehničnimi elementi za zakoličbo objektov, merilo 1:2000.
(načrtovani objekti in dopustne dejavnosti v OPPN)
(1) V skladu s predpisi o enotni klasifikaciji vrst objektov so v območju OPPN RA 017 načrtovane predvsem CC-SI 23010 Objekti za pridobivanje in izkoriščanje mineralnih surovin.
(2) V območju OPPN RA 017 je osnovna dejavnost glede SKD 2008 B.08 Pridobivanje rudnin in kamnin.
(3) V območju OPPN RA 017 so dopustne gradnje novih objektov, rekonstrukcije, prizidave in nadzidave obstoječih objektov, odstranitve objektov, vzdrževanje objektov, spremembe namembnosti objektov ter urejanje javnih in drugih zelenih površin ter drugi posegi v prostor v skladu z lokacijskimi pogoji, opredeljenimi s 13. do vključno 30. člena tega odloka.
(4) V območju OPPN RA 017 so poleg objektov iz prve točke tega člena dopustni še spodaj navedeni objekti:
CC-SI 12520 Rezervoarji, silosi in skladišča,
CC-SI 12740 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje,
CC-SI 21120 Lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste,
CC-SI 21530 Sistemi za namakanje in osuševanje, akvadukti,
CC-SI 22121 Daljinski vodovodi,
CC-SI 22122 Objekti za črpanje, filtriranje in zajem vode,
CC-SI 22130 Daljinska (hrbtenična) komunikacijska omrežja,
CC-SI 22210 Lokalni (distribucijski) plinovodi,
CC-SI 22221 Lokalni vodovodi za pitno in tehnološko vodo,
CC-SI 22222 Lokalni cevovodi za toplo vodo, paro in stisnjen zrak,
CC-SI 22223 Vodni stolpi, vodnjaki in hidranti,
CC-SI 22231 Cevovodi za odpadno vodo,
CC-SI 22232 Čistilne naprave,
CC-SI 22240 Lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi in lokalna (dostopovna) komunikacijska omrežja,
CC-SI 24205 Drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje (npr. oporni zidovi, škarpe ipd.).
(5) Vsi v tem členu navedeni objekti so dopustni pod skupnim pogojem, da so skladni z rešitvami v območju posameznih parcel, določenih v 11. členu tega odloka ali da predstavljajo smiselno dopolnitev načrtovanih prostorskih ureditev in se s projektno dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja utemelji, da izboljšujejo pogoje za razvoj dopustnih dejavnosti iz tega člena tega odloka v območju posamezne parcele in so skladne s pogoji oblikovanja ter pogoji za varstvo okolja.
V območju OPPN RA 017 so poleg objektov iz 9. člena tega odloka dopustni tudi pomožni (enostavni in nezahtevni) objekti, ki so v skladu z lokacijskimi pogoji za območje posameznih parcel, opredeljenimi s 13. do vključno 30. člena tega odloka.
5. NAČRT PARCELACIJE V OBMOČJU OPPN
11. člen
(1) Območje OPPN RA 017 je razdeljeno na načrtovane parcele (v nadalj.: parcele).
(2) Seznam načrtovanih parcel v območju OPPN RA 017 je prikazan v tabeli:
Oznaka odseka | Ime parcele | PNRP | Javno dobro |
Območje eksploatacije – postrojenje | P1 | LN | / |
Območje eksploatacije – osnovni in drugi prid. prostor | P2 | LN | / |
Območje eksploatacije – tretji pridobivalni prostor | P3 | LN | / |
Območje drugih zelenih površin | P4 | ZD | / |
Območje regionalne ceste | P5 | LN | nJD |
Načrt parcelacije s tehničnimi elementi za zakoličbo objektov je prikazan v grafičnem delu OPPN RA 017, list 7: Načrt parcelacije s tehničnimi elementi za zakoličbo parcel in s prikazom javnega dobra, Merilo 1:2000.
(3) V območju OPPN RA 017 je dopustna dodatna podrobnejša delitev posamezne parcele glede na faznost izvajanja, opredeljenega z lokacijskimi pogoji za posamično parcelo s 13. do vključno 30. člena tega odloka in pod pogojem, da se načrtovane parcele javnega dobra ohranjajo.
6. OPIS REŠITEV TER LOKACIJSKI POGOJI V OBMOČJU OPPN
12. člen
(skupni funkcionalni pogoji)
Skupni funkcionalni lokacijski pogoji glede dopustne izrabe in lege objektov:
– dopustne izrabe prostora so določeni z dopustnimi tlorisnimi in višinskimi gabariti;
– dopustni tlorisni gabariti so določeni z merili za lego objektov;
merila za lego objektov so določena z mejami EUP in regulacijskimi črtami – gradbenimi mejami (v nadalj.: GM) in regulacijskimi linijami (v nadalj.: RL);
GM z oznako GM 635 določa črto, ki je načrtovani objekti – območje rudniškega prostora ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali pa so od nje odmaknjeni v notranjost zemljišča in je tlorisno določena z zakoličbenimi koordinatami v Gauss-krugerjevem koordinatnem sistemu (v nadalj.: D48/GK), višinsko pa z nadmorsko višino 635 m n.v.;
RL z oznako RL 630 in RL 635 sta črti, ki ločujeta obstoječe in predvidene površine rudniškega prostora od območja ozelenitve z vegetacijo, kjer sprememba terena ni dopustna;
RL z oznako RL 630 je tlorisno določena z zakoličbenimi koordinatami v D48/GK, višinsko pa z nadmorsko višino 630 m n.v.;
RL z oznako RL 635 je tlorisno določena z zakoličbenimi koordinatami v D48/GK, višinsko pa z nadmorsko višino 635 m n.v.
(opis rešitev ter lokacijski pogoji za parcelo z oznako P1)
(1) Na parceli z oznako P1 v območju pEUP RA 017/1 se načrtuje ohranitev obstoječega operativnega platoja s sprotno sanacijo v čim večji meri. Načrtovane prostorske ureditve so:
ohranitev operativnega platoja (dostopna cesta, separacija, pomožni objekti kamnoloma z delavnico, priročnimi skladišči, upravnimi prostori, garderobami in kamionsko tehtnico ter ploščad z lovilcem olj) z dopustno rekonstrukcijo oziroma nadgradnjo obstoječih objektov in območja strojne opreme in deponije frakcij; dopustno je tudi izvajanje drobljenja in sejanja na mobilnih napravah; dopustna je tudi novogradnja upravne stavbe s spremljajočimi objekti;
ohranitev in ureditev manipulativnih prometnih površin (notranjih povezav) in intervencijskih poti;
sprotna sanacija območja, kjer se dela ne bodo več nadaljevala (na opuščenih najvišjih etažah iz smeri zahoda proti vzhodu);
ureditev gospodarske javne infrastrukture ter priključkov nanjo v skladu z lokacijskimi pogoji določenimi z 18. in 19. členom tega odloka;
– postavitev pomožnih objektov in tehnične opreme za potrebe tehnološkega procesa, ki predstavljajo smiselno dopolnitev načrtovanih prostorskih ureditev in izboljšujejo pogoje za načrtovano ureditev.
(2) Gabariti:
kota gotovega terena se ohranja (625,00 m n.v. ±1,00 m);
višinski gabariti: praviloma se ohranjajo obstoječe višine.
(3) Predelava materiala:
– predelava materiala obsega primarno drobljenje in mletje ter sejanje na frakcije potrebne za betone, asfalte, malte, tampone in podobno;
– drobljenje in sejanje se bo izvajalo na obstoječem stacionarnem postrojenju separacije v skrajnem zahodnem delu kamnoloma, po potrebi pa tudi na mobilnih napravah na osnovnem platoju ali neposredno na etažah; vse naprave morajo ustrezati predpisanim tehničnim in varnostnim standardom.
(4) Lega objektov je določena z mejami načrtovane parcele ob upoštevanju omejitev varovalnega pasu regionalne ceste II. reda R2-409/0307 Razdrto–Senožeče. Natančno lokacijo premičnih naprav in strojev določi tehnični vodja kamnoloma glede na potrebe in možnosti.
(5) Dopustna je prestavitev obstoječe lokacije stacionarnega postrojenja separacije proti jugovzhodu CO kamnoloma razdrto bližje bodočim lokacijam pridobivanja mineralne surovine.
(6) Faznost gradnje in dopustna odstopanja so opredeljena v zgornjih točkah tega člena in z 20. in 21. členom tega odloka.
(opis rešitev ter lokacijski pogoji za parceli z oznako P2 in P3)
(1) Na parceli z oznako P2 in P3 v območju pEUP RA 017/1 se načrtuje nadaljnja eksploatacija mineralnih agregatov v smeri proti vzhodu s sprotno sanacijo v čim večji meri. Načrtovana prostorska ureditev je nadaljnja eksploatacija mineralnih agregatov z:
izvedbo pripravljalnih del za potrebe nadaljnje eksploatacije (priprava oziroma obnova dostopnih poti na posamezne etaže; posek gozda in čiščenje podrasti; odstranjevanje humusa in površinske jalovine);
nadaljnjim oblikovanjem delovnih etaž (drobljenje kamninskega materiala se bo izvajala z vrtanjem in razstreljevanjem, pridobivanje mineralne surovine se bo izvajalo z bagerskim odkopom ali nakladalnikom z nakladanjem na tovorna vozila na etažah in odvozom do mesta predelave na operativnem platoju na parceli P1);
ukrepi za zmanjšanje vplivov na okolje zaradi neželenih učinkov prahu, hrupa, potresov pri razstreljevanju in transporta;
sprotna sanacija območja, kjer se dela ne bodo več nadaljevala (na opuščenih najvišjih etažah iz smeri zahoda proti vzhodu);
ureditev gospodarske javne infrastrukture ter priključkov nanjo v skladu z lokacijskimi pogoji določenimi z 18. in 19. členom tega odloka;
dopustna je tudi gradnja objektov oziroma ureditev, potrebnih za izvajanje dopolnilnih dejavnosti, kot je predelava mineralnega agregata (betonarna, izdelava betonskih prefabrikatov, proizvodnja malt) in zbiranje ter predelava neonesnaženih mineralnih odpadkov po postopkih R5 in R10 iz Uredbe o odpadkih iz skupine 17 klasifikacijskega seznama odpadkov predvsem v povezavi z načrtovanimi prostorskimi ureditvami v CO kamnoloma Razdrto;
postavitev mobilnih naprav za izvajanje drobljenja in sejanja na samih etažah in pomožnih objektov, ki predstavljajo smiselno dopolnitev načrtovanih prostorskih ureditev in izboljšujejo pogoje za načrtovano ureditev.
(2) Tehnične podrobnosti pridobivanja materiala iz kamnoloma (npr. podrobnejši parametri etaž in druge karakteristike etaž, stabilnost etaž in končne brežine) se prikažejo v rudarskem projektu za izvedbo del, v katerem se upoštevajo tehnični in varstveni normativi, normativi za varstvo okolja ter določila OPPN RA 017.
(3) Dostopne poti na etaže:
obstoječe dostopne poti na obstoječe delovne etaže so ustrezno urejene, pri čemer se bodo poti s širitvijo kamnoloma proti vzhodu zaradi sanacijskih del premikale skladno z napredovanjem etaž;
dostopne poti na etaže E 622, E 634 in E 646 so speljane ob severnem robu kamnoloma (deloma ob južnem robu CO kamnoloma Razdrto), obstoječa dostopna pot na nivo osnovnega platoja E 610 je speljana z nivoja etaže E 622 s severne strani po nasipu; načrtovane so še poti na višje etaže E 658 in E 670;
nakloni dostopnih poti: do okoli 10 %, pri čemer je dopusten naklon izvedbe poti v nasipu do 20 % (približno 12° oziroma približno 1:5) in le izjemoma je dopusten naklon krajših poti do 30 %;
širina dostopnih poti: najmanj 4,00 m, od tega na čvrstem raščenem terenu (v zaseku) najmanj 3,00 m;
pri ureditvi poti se obvezno uredi odvajanje padavinske vode ter zaščita roba, kjer bi utegnilo priti do zdrsa delovnega stroja ali vozila. Zaščita je praviloma narejena iz zemeljskega nasipa višine najmanj 1,0 m.
(4) Posek gozda in čiščenje podrasti:
posek gozda in čiščenje podrasti se opravi kot golosek po predhodnem evidentiranju pooblaščenega delavca območne enote Zavoda za gozdove Slovenije;
celotna površina poseka gozda v območju predvidene celotne širitve v CO kamnoloma Razdrto je okoli 15,00 ha;
golosek je praviloma potrebno opraviti na celotni površini sekcijskega napredovanja najvišje etaže glede na načelno izvajanje rudarskih del od zgoraj navzdol s sekcijskim enkratnim napredovanjem najvišje etaže za cca 50 m, pri čemer se posek opravi v primernem času za posek izven vegetacijske sezone, drevje in podrast pa odstrani iz kamnoloma;
potrebno je oblikovanje gozdnega roba ob končnem robu vsakokratnega poseka in sicer se gozdni rob izdela v trikotnem profilu; širina varovalnega roba je najmanj ena višina dreves, odstrani se visoko drevje, ohrani se podrast in potrebno je paziti, da se ne poškodujejo korenine robnih dreves.
(5) Odstranjevanje humusa in površinske jalovine:
se opravi na celotni površini izkrčenega prostora;
humusni in prepereli material je relativno majhne debeline povprečno 0,2–0,4 m in predstavlja v skupni količini relativno majhne količine; celotna predvidena količina v CO kamnoloma Razdrto je 150.000 m2 x povpr. 0,3 m = 45.000 m3 humusa in okoli 150.000 m3 jalovine v obliki zaglinjenih delov kamnine v razpokah in kavernah po geološki oceni okoli 1,5 %;
humus je potrebno z buldožerjem ali bagrom odriniti na robove pridobivalnega prostora oziroma odkopa;
za deponiranje humusa v začetnih fazah je severna meja CO kamnoloma Razdrto manj primerna od južne in vzhodne; v kasnejših fazah se lahko deponira tudi v izkoriščenem delu kamnoloma;
deponirani humusni material se uporabi za sanacijo in rekultivacijo izkoriščenih delov nahajališča, skladno z načelom sprotne sanacije pa se humus lahko sproti z odkrivanjem takoj uporabi za humusiranje izkoriščenih etaž v severnem in južnem delu CO kamnoloma Razdrto;
s humusom skrbno ravna tako, da se ohrani njegova biološka aktivnost, in sicer v kupih, ki naj ne presegajo višine 3,0 m do 4,0 m z nabrazdano površino zaradi zadrževanja padavinske vode ter obvezno zatravitvijo površine s travnimi mešanicami in deteljo;
jalovino se odrine z buldožerjem ali se jo selektivno odkoplje z bagrom ter deponira ločeno od humusa; lahko se uporabi tudi za delno zasipanje za ublažitev naklonov in sanacijo izkoriščenega dela kamnoloma na jugozahodnem območju.
(6) Maksimalen dopusten letni obseg proizvedene količine mineralnih agregatov v CO kamnoloma Razdrto je od 90.000,00 m3 do 130.000,00 m3 v raščenem stanju.
(7) Odkopna metoda:
je skupek tehničnih postopkov, ukrepov, procesov in zaporedij pri pridobivanju mineralnih surovin v okviru konstrukcijsko določenih elementov odkopnega polja ali njegovega dela;
material se pridobiva v etažah z uporabo sodobnih tehničnih metod in sredstev in opreme za drobljenje kamnine, prerivanje, nakladanje in odvoz ter ob upoštevanju tehničnih in varstvenih normativov za varstvo zdravja ljudi in živali, varstvo okolja in objektov v okolici;
dela se načeloma izvajajo po sekcijskih napredovalnih odsekih proti vzhodu cca 50,0 m od zgoraj navzdol tako, da se vedno najprej formira napredovanje najvišje etaže, nato ji sledi napredovanje odkopavanja nižjih etaž do predvidene delovne širine dalje do osnovnega platoja, kot je to shematsko prikazano na skici št. 1. Delovne in končne brežine v grafičnem delu OPPN RA 017, list 4.3: karakteristični prikazi etaž, Merilo 1:500;
pridobivanje se istočasno lahko izvaja zaporedno tudi na več različnih etažah; material se praviloma naklada neposredno na nižjih etažah in odvaža neposredno v predelavo ali na mesto uporabe; v primeru minimalnih širin delovne etaže predvsem v času formiranja novih zgornjih etaž se material preriva oziroma premetava na nižjo etažo ali plato in se tam naklada za odvoz.
(8) Parametri delovnih etaž:
delovne etaže se oblikujejo frontalno od zahoda proti vzhodu, načeloma od zgoraj navzdol in so višine od 12,0 m do največ 20,0 m pri najvišji etaži, in sicer:
– končni osnovni plato na koti okoli 610,0 m n.v. z oznako E 610,
– prva etaža na koti okoli 622,0 m n.v. z oznako E 622,
– operativni plato v zahodnem delu in deloma jugozahodnem (dostopna cesta, separacija, pomožni objekti) na koti okoli 625,0 m n.v. z oznako E625,
– druga etaža na koti 634,0 m n.v. z oznako E 634,
– tretja etaža na koti 646,0 m n.v. z oznako E 646,
– četrta etaža na koti 658,0 m n.v. z oznako E 658,
– vzhodno od meje obstoječega predvidenega pridobivalnega prostora v skrajne vzhodnem delu predvidene širitve kamnoloma bo formirana tudi peta etaža na koti 670,0 m n.v. z oznako E 670,
– vrh kamnoloma je v skrajnem vzhodnem delu na kotah med 680,0 m n.v. do 690,0 m n.v.;
dopustna odstopanja so glede na relativno groba zemeljska dela ± 2,00 m;
naklon etažnih ravnin je z minimalnim padcem proti zahodu, in sicer do 0,5 % tako, da ima etažna ravnina na končnem vzhodnem delu koto višjo do 2,0 m;
dopustno je tudi izvajanje drobljenja pa tudi sejanja na mobilnih napravah na poljubnih lokacijah na osnovnem platoju ali na samih etažah.
(9) Gabariti delovnih etaž:
višina delovne etaže: od 12,00 m do največ 20,00 m;
naklon etažnih ravnin: minimalni padec 0,5 % proti zahodu, in sicer do tako, da ima etažna ravnina na končnem vzhodnem delu višjo koto do 2,00 m;
širina delovnih etaž: minimalno 5,00 m ob bagerskem premetu materiala, minimalno 12,00 m v primeru izvajanja nakladanja in odvoza na etaži in minimalno 20,00 m v primeru obračanja tovornih vozil na etaži;
naklon etažne brežine delovne etaže: α = 70° do maksimalno 75°.
(10) Pridobivanje materiala:
drobljenje hribinskega materiala (pridobivanje v ležišču) se opravlja z vrtanjem minskih vrtin in razstreljevanjem, z mehaničnim drobljenjem z buldožerjem, s hidravličnim bagrom z riperjem ali razbijalnim kladivom, rezkanjem s posebnimi napravami in podobno, če to dovoljujejo geomehanske lastnosti materiala, prostor in cena;
material v kamnolomu Razdrto je primeren za način pridobivanja pretežno z razstreljevanjem.
(11) Vrtanje:
drobljenje materiala v ležišču s sodobnimi metodami vrtanja vrtin srednjega premera (Ø 76 mm ali več) s kombinacijo horizontalnih in vertikalnih vrtin in usmerjenim razstreljevanjem z uporabo milisekundne tehnike razstreljevanja in uporabo sodobnih vrst razstrelilnih sredstev je trenutno najbolj učinkovito in ekonomsko upravičen način pridobivanja ob upoštevanju mogočih neželenih vplivov (npr. morebiten razmet miniranega materiala in tresljaji, ki nastanejo ob razstreljevanju);
pri vrtanju minskih vrtin je potrebno izbrati geometrijo vrtanja, ki zagotavlja najmanjše neželene efekte pri razstreljevanju in zadovoljiv izkoristek energije razstreliva; za vrtanje minskih vrtin je potrebno uporabiti opremo, ki ima urejeno zbiranje prahu.
(12) Razstreljevanje:
pri razstreljevanju se omeji in točno določi način razstreljevanja, količine razstreliva na milisekundni interval in eventualne druge parametre in postopke za zagotovitev zadostnega drobljenja in varnosti okolice pred neželenimi učinki razstreljevanja; uporabi se najstrožji veljavni kriteriji za varnost pred razmetom, zračnim udarnim valom in potresi;
zaradi izboljšanja učinkov drobljenja se uporablja tudi kombinacija vertikalnih in horizontalnih minskih vrtin;
globina vertikalnih vrtin: 14,00 m (± 2,00 m), pri čemer je v primeru etaže višine 20,00 m dopustna globina 23,00 m (± 2,00 m); izbojnica in razdalje med vrtinami v odvisnosti od lokalnih geomehanskih razmer znašajo med 3,0 m in 4,0 m;
dolžina horizontalnih vrtin: do 9,00 m (± 2,00 m); razdalja med vrtinami 2,0 m–2,5 m; razdalja med vrstami pri ustju 1,0 m–1,5 m;
max. količino razstreliva za injiciranje v enem milisekundnem intervalu oziroma v eni vrtini je 100 kg;
razstreljevanje se izvaja na podlagi priporočil rudarskega projekta za izvajanje del, tehnični vodja razstreljevanja mora v načrtu razstreljevanja določiti vse varnostne ukrepe pri razstreljevanju.
(13) Prerivanje in premet materiala:
prerivanje z buldožerjem ali bagerski premet materiala z etaž na nižjo etažo ali plato kamnoloma je dopustno pri formiranju najvišje etaže na novo, ko je etaža preozka za običajno nakladanje na etaži in odvoz z etaže, ali pa predolgih transportnih poti, potrebnih za direkten odvoz materiala z etaž.
(14) Nakladanje na etažah in odvoz z etaž:
nakladanje odminiranega materiala se praviloma izvaja na aktivnih etažah; naklada se z nakladalnikom ali bagrom na tovorna vozila, s katerimi se material odvaža na mesto predelave ali uporabe; orientacijska ocena za potrebna vozila je tri vozila s kesonom od 8,0 m3–10,0 m3;
nakladanju se mora prilagodi tudi širina etažne ravnine:
– v primeru obračanja vozila na etažni ravnini mora biti ta široka najmanj 20,0 m ali pa se mora zagotoviti obračališče te širine;
– pri vzvratni vožnji vozila do mesta nakladanja mora etažna ravnina biti široka 12 m, dolžina vzvratne vožnje pa je omejena na največ 30 m;
predvidene transportne razdalje do obstoječe separacije bodo od minimalno 300,0 m do največ 1.100,0 m v eni smeri;
transportne poti se morajo izdelati oziroma urediti skladno z določbami veljavnega pravilnika za dvosmerni promet ali enosmerni promet z izogibališči na vsakih 200,0 m.
(15) Zbiranje in predelavo neonesnaženih mineralnih odpadkov:
dopustno je zbiranje in predelava gradbenih odpadkov, ki bi se reciklirali (postopek R5) in delno uporabili kot gradbeni materiali v gradbeništvu za zasipe, nasipe in podobno in delno kot zemeljski izkopi ali umetno pripravljena zemljina (postopek R10), ki bi se uporabili za sanacijo kamnolomskih etaž z vnosom na tla za ekološko izboljšanje tal;
zbiranje in predelava gradbenih odpadkov se mora urediti skladno s predpisi, ki urejajo ravnanje z odpadki.
(16) Lega objektov je določena z mejami načrtovane parcele in regulacijskimi črtami GM 635 ter RL 630 in RL 635, pri čemer se ozelenitev z vegetacijo prične med črtama, ki ju določata RL 630 in RL.
(17) Faznost gradnje in dopustna odstopanja so opredeljena v zgornjih točkah tega člena in z 20. in 21. členom tega odloka.
(opis rešitev ter lokacijski pogoji za končno sanacijo območja na parcelah z oznako P1, P2 in P3)
(1) Na parcelah z oznako P1, P2 in P3 v območju pEUP RA 017/1 se načrtuje končna ureditev reliefa in rekultivacija (sanacijo) območja. Načrtovane prostorske ureditve obsegajo:
odstranitev objektov, strojne opreme ter asfaltiranih površin ter končno oblikovanje reliefa ter končna rekultivacija območja z avtohtono vegetacijo v skladu s pogoji rudarskega projekta za izvedbo.
(2) Izvedba sanacije:
sanacija se izvaja čimbolj sproti z napredovanjem kamnoloma ob opuščanju uporabe delov etaž v severnem in južnem delu kot dostopnih poti, ob prestavljanju izhodiščnih točk dostopnih poti do etaž v vzhodnem delu kamnoloma proti vzhodu;
sanacijska dela se izvajajo od zgoraj navzdol, prehodi v teren zgoraj naj bodo zaokroženi;
spodnji del brežine se lahko izoblikuje tudi z nasipanjem bodisi z materialom iz kamnoloma ali neoporečnim materialom od drugod;
z namenom sanacije se lahko izvaja tudi delno zasipavanje posameznih delov kamnoloma predvsem na platoju pod končnimi etažami s kamnolomsko jalovino in drugimi ostanki, ki nastajajo pri izkoriščanju, obogatitvi in predelavi mineralnih surovin iz kamnoloma; tako zasipavanje je sestavni del tehnološkega postopka izkoriščanja, za uporabo kamnolomske jalovine pa veljajo določila Uredbe o ravnanju z odpadki iz rudarskih in drugih dejavnosti izkoriščanja mineralnih surovin (Uradni list RS, št. 43/08); pri uporabi drugih gradbenih odpadkov, pa je potrebno ustrezno dovoljenje po določbah predpisov, ki urejajo ravnanje z odpadki.
(3) Oblikovanje saniranega kamnoloma:
predvidoma bodo najprej dokončno izkoriščeni in sanirani opuščeni deli etaž v severnem in južnem delu območja kamnoloma;
z izkoriščanjem kamnoloma se bo sočasno povečevala razpoložljiva površina na osnovnem platoju kamnoloma, ki ga bo mogoče uporabiti za umestitev objektov predvidenih spremljajočih dejavnosti v kamnolomu (betonarna, proizvodnja betonskih izdelkov, proizvodnja malt ter zbiranje in predelava gradbenih odpadkov) ter morebitno premestitev objektov postrojenja separacije ali postavitev nove; hkrati bo na posameznih delih osnovnega platoja že mogoče izvesti vsaj tehnično sanacijo;
območje v skrajnem vzhodnem delu kamnoloma in kasneje tudi še nesanirani deli osnovnega platoja s poravnavo in nasutjem nekaj zemlje in humusa bo saniran v končani zadnji fazi izkoriščanja kamnoloma;
po končanih rudarskih delih bo namreč na razpolago sorazmerno velik in raven prostor, ki bo uporaben tudi za eventualno novo namembnost.
(4) Rekultivacija in biološka obnova tal:
je zadnji postopek izvajanja sanacije kamnoloma, in sicer se bo biološka obnova usmerila v ponovno vzpostavitev prvotne kulture, to je gozd z grmičastimi travniki;
na pripravljena poravnana tla je potrebno navoziti ali nasuti plast avtohtone jalovine – zemlje in vsaj 20 cm humusa; v prvi fazi se te površine zatravijo s primerno travno mešanico, ki bo učinkovala kot varovalo pred izpiranjem tal in erozijo (obvezno prisotna tudi detelja in primarne rastline, ki izboljšujejo tla);
tla namenjena za pogozditev, se v primernem letnem času zasadi avtohtone vrste dreves in grmovnic v skupinah ali posamično v posebej pripravljene sadilne jame; gostota sajenja naj bo v razdaljah 3,0 m–5,0 m drevo ali grmovnica oziroma okvirno 500 rastlin/ha;
zaradi neposredne soseščine gozda bo v veliki meri prisotna tudi samozasaditev;
na celotnem območju naj bo saditev mešana, ker je obstojnejša in manj občutljiva;
naravna in umetna ozelenitev naj poteka kombinirano;
izbiro drevesnih vrst za biološko obnovo naj predlaga gozdarski strokovnjak, ravno tako naj prevzame nadzor nad izvajanjem teh del;
glede na višino etažnih brežin je pričakovati, da bo že v nekaj letih grmovje in drevje na etažnih ravninah doseglo približno višino okoli 3,0 m–5,0 m ter tako delno zakrilo etažno brežino;
rekultivacija oziroma biološka obnova tal – pogozditev je shematsko prikazana na skici št. 2 Rekultivacija oziroma biološka obnova tal v grafičnem delu OPPN RA 017, list 4.3: karakteristični prikazi etaž, Merilo 1:500.
(5) Gabariti končnih (sanacijskih) etaž:
višina končne etaže: predvidoma 12,0 m;
širina končne etaže: od 8,0 do največ 12,0 m;
delovne brežine etaž, ki so lahko v naklonu maksimalno do 75°, se v končni fazi oblikujejo v naklonu 70° ali manj;
končni naklon brežin kamnoloma kot celote: 48°, pri čemer je dopusten naklon maksimalno 54° (odvisno od števila končnih etaž).
(6) Lega objektov je določena z mejami načrtovane parcele.
Faznost gradnje in dopustna odstopanja so opredeljena v zgornjih točkah tega člena in z 20. in 21. členom tega odloka.
(opis rešitev ter lokacijski pogoji za parcelo z oznako P5)
(1) Na parceli z oznako P5 v območju pEUP RA 017/1 se načrtuje ohranitev regionalne ceste II. reda R2-409/0307 Razdrto–Senožeče. Načrtovane prostorske ureditve je ohranitev in vzdrževanje obstoječega stanja. Dopustna je tudi rekonstrukcija obstoječe ceste ter ureditev gospodarske javne infrastrukture ter priključkov nanjo v skladu z lokacijskimi pogoji določenimi s 16. členom tega odloka.
(2) Lega objektov je določena z mejami načrtovane parcele.
Faznost gradnje in dopustna odstopanja so opredeljena v zgornjih točkah tega člena in z 20. in 21. členom tega odloka.
(opis rešitev ter lokacijski pogoji za parcelo z oznako P4)
(1) Na parceli z oznako P4 v območju pEUP RA 017/2 se načrtuje ohranitev drugih zelenih (gozdnih) površin. Načrtovane prostorske ureditve je ohranitev zelenih površin poraslih z gozdom kot bariere pred negativnimi vplivi (vizualnimi, hrupom in prahom).
(2) Lega objektov je določena z mejami načrtovane parcele.
Faznost gradnje in dopustna odstopanja so opredeljena v zgornjih točkah tega člena in z 20. in 21. členom tega odloka.
7. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV PROMETNE, ENERGETSKE, KOMUNALNE IN DRUGE GOSPODARSKE INFRASTRUKTURE
18. člen
(zasnova projektnih rešitev prometne infrastrukture)
(1) Območje OPPN RA 017 se navezuje na regionalno cesto II. reda R2-409/0307 Razdrto–Senožeče preko obstoječega priključka, ki je bil rekonstruiran v skladu s PZI Magistralna cesta M 10 Razdrto–Senožeče, odsek štev. 306 in 307 (izdelal Investbiro Koper Capodistria, št. proj.: 89-129, Koper, december 1989) s soglasjem CPK Koper št. 05-4/1-4 z dne 18. 3. 1997 k rekonstrukciji priključka na cesto M 10, na odseku 3017, v km 1,660 za potrebe kamnoloma Razdrto.
(2) Cilji prometnega urejanja v območju OPPN RA 017:
ohranitev obstoječega cestnega priključka,
ureditev notranje prometne in intervencijske mreže, potrebne za nadaljnjo eksploatacijo mineralnih agregatov,
ohranitev oziroma ureditev površin za mirujoči promet.
(3) V območju se ne načrtuje novih cestnih priključkov.
(zasnova projektnih rešitev za komunalno, energetsko in telekomunikacijsko urejanje)
(1) Obstoječi komunalni vodi ter naprave komunalne infrastrukture v območju OPPN RA 017 so:
transformatorska postaja s kablovodom (uporabno dovoljenje za »rekonstruirano drobilnico mineralnih agregatov in novozgrajeno transformatorsko postajo s priključnim daljnovodom vse v kamnolomu Razdrto« št. 351-94/79-7/GB z dne 22. 2. 1993 (izdala Občina Postojna, Sekretariat za varstvo okolja in urejanje prostora)).
(2) Vodovodno omrežje:
sanitarna voda za potrebe delavcev je zagotovljena preko oskrbovanja z vodo s cisternami;
pitna voda za delavce se prinaša kot ustekleničena ali v plastenkah, v količinah za tedensko porabo;
dopustna je ureditev javnega vodovodnega omrežja v primeru razširitve dejavnosti v skladu s pogoji pristojnega upravljavca;
poleg navedenih določil je potrebno upoštevati usmeritve s področja vodooskrbe, podane s smernicami s strani KOVOD d.o.o., smernice št. 1/AS-18/V-K z dne 30. 1. 2018.
(3) Odpadne vode:
v območju OPPN RA 017 ni urejenega javnega kanalizacijskega sistema za odvodnjo komunalnih odpadnih voda, zato je potrebno komunalne odpadne vode za vse načrtovane in rekonstruirane stavbe čistiti na malih komunalnih čistilnih napravah v skladu s predpisom, ki ga določa uredba o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode; MKČN se zgradi na lokaciji tako, da se omogoči dostop za odvoz blata;
apnenec na območju kamnoloma je delno razpokan in zakrasel, tako da večji del padavinskih voda hitro pronica v podtalje; pri poglabljanju kamnoloma na etažo E 610 se je v začetni fazi v mokrih mesecih zadrževala voda, ko pa je etaža dosegla večjo površino, se voda na njej ni več zadrževala; v južnem delu etaže E 610 je izdelan usedalnik okvirnih dimenzij 10 x 10 m globine okoli 3 m, kjer se voda zadržuje večji del leta, njen nivo pa je vedno najmanj 1 m pod koto etaže, njegovo dno pa bi bilo potrebo razrahljati z vrtanjem in razstreljevanjem za hitrejše ponikanje vode, robove bazena zaščititi z nasipom iz kamnitih blokov in iz njega redno čistiti mulj; z napredovanjem kamnoloma proti vzhodu se lahko sedanji usedalnik dopolni z novim na lokaciji bolj vzhodno ob južnem robu območja;
meteorne vode iz lovilca olj iztekajo v odvodni kanal ob ploščadi, ki se zaključi z izpustom v ponikalnico, v kateri voda ponika v tla;
poleg navedenih določil je potrebno upoštevati usmeritve s področja komunalnih odpadnih voda, podane s smernicami s strani KOVOD d.o.o., smernice št. 1/AS-18/V-K z dne 30. 1. 2018.
(4) Elektroenergetsko omrežje:
območje kamnoloma je na javno elektroenergetsko omrežje priključeno preko lastne transformatorske postaje;
dopustna je nadgradnja obstoječe transformatorske postaje in tudi ureditev nove dodatne (distribucijske) transformatorsko postajo na parceli P1 ali bližje dodatni dejavnosti v CO kamnoloma Razdrto ter ureditev NN priključka v skladu s pogoji upravljavca elektroenergetskega omrežja;
poleg navedenih določil je potrebno upoštevati usmeritve s področja elektroenergetske infrastrukture podane s smernicami s strani Elektro Primorska d.d., smernice št. 2401 z dne 26. 1. 2018.
(5) Telekomunikacijsko omrežje:
se izvede kot zemeljski kablovod iz obstoječega upravnega objekta na parceli P1 do načrtovanega objekta v sklopu dopolnilne dejavnosti v okviru CO kamnoloma Razdrto v skladu s pogoji pristojnega upravljavca.
8. ETAPNOST IN DOPUSTNA ODSTOPANJA
20. člen
(etapnost izvedbe prostorskih ureditev)
(1) Etape gradnje načrtovanih prostorskih ureditev s tem odlokom morajo predstavljati funkcionalno zaključene celote in se lahko gradijo/izvajajo sočasno ali ločeno.
(2) Sočasno z gradnjo objektov se mora izvesti pripadajoča prometna in komunalna infrastruktura oziroma vsi potrebni ukrepi v skladu z rudarskim projektom za izvedbo del.
(1) Dopustna odstopanja so navedena od 10. do 19. člena tega odloka, pri čemer se v dimenzije višinskih gabaritov ne šteje inštalacijskih in tehnoloških naprav in opreme (npr.: dimniki, inštalacijski jaški ipd.).
(2) Poleg odstopanj, navedenih v prejšnji točki tega člena, je dopustno tudi odstopanje +/-2,00 m od načrtovane kote platoja, navedene v 13. do 17. členu tega odloka.
(3) Dopustna je tudi druga ureditev prometnega, vodovodnega, kanalizacijskega in elektroenergetskega omrežja, naprav in objektov kot je določena v grafičnih prikazih pod pogojem, da:
– bodo pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju pridobljene rešitve, ki so primernejše iz tehničnega ali okoljevarstvenega vidika, pri čemer pa se z njimi ne smejo poslabšati prostorske in okoljske razmere;
– ta odstopanja niso v nasprotju z javnimi interesi in morajo z njimi soglašati organi in organizacije, ki jih ta odstopanja zadevajo.
(4) Dopustna so tudi manjša odstopanja od tehničnih elementov za zakoličbo objektov in parcel, ki so posledica natančnejše stopnje obdelave projektov ali prenosa geodetskih podatkov v naravo. Večja odstopanja so dopustna v skladu 1., 2. ali 3. točko tega člena.
9. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, OHRANJANJE NARAVE, VARSTVO KULTURNE DEDIŠČINE IN TRAJNOSTNO RABO NARAVNIH DOBRIN, OBRAMBO IN VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI
22. člen
(usmeritve za ohranjanje kulturne dediščine)
(1) Na območju OPPN RA 017 ni evidentiranih enot kulturne dediščine. Na območju OPPN RA 017 ni evidentiranih enot kulturne dediščine
(2) Zahodno od območja OPPN se nahaja enota kulturne dediščine Razdrto – Arheološko najdišče Goli vrh (EŠD 13047). Ker gre za poseg v okolici arheološkega najdišča, med posegov v zemeljske pri odkrivanju območja za širitev kamnoloma plasti velja obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja, lastnika zemljišča, nosilca rudarske pravice za izkoriščanje ali izvajalca rudarskih del ob odkritju dediščine obvezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke.
(3) Nosilec rudarske pravice za izkoriščanje ali izvajalec rudarskih del (oziroma tehnični vodja) o dinamiki izvedbe zemeljskih odkrivanih del pisno obvesti ZVKDS, OE Nova Gorica vsaj 10 dni pred pričetkom zemeljskih del.
(usmeritve za ohranjanje narave in gozdov)
(1) V območju OPPN RA 017 ni prisotnih naravnih vrednot, območij Natura 2000 in zavarovanih območij narave.
(2) Odstranjevanje lesene vegetacije in grmičevja se ne izvaja v času gnezdenja ptic, torej ne od konca marca do konca junija. Posek gozda se naj izvaja v obdobju med 1. 8. in 31. 1.
(3) Območje izrabe mineralne surovine naj se ogradi na način, da bodo preprečeni morebitni padci živali v območje pridobivalnega prostora, kjer poteka izkop le-te.
(4) Zvočni signali se naj uporabljajo le v nujnih primerih.
(5) Zaradi varstva habitatnih tipov naj se morebitne zasaditve v sklopu izvajanja sprotne in končne sanacije izvajajo z lokalnimi travnimi mešanicami, sadikami ali semeni. Zaradi varstva habitatnih tipov se ob izvedbi sanacijskih zasaditev izvede tudi periodično odstranjevanje morebitnih invazivnih tujerodnih rastlinskih vrst.
(6) V kolikor se zaradi morebitne dejavnosti kamnoloma ugotovi slabšanje stanja velikih zveri na širšem območju posega, je v okviru kamnoloma potrebno zagotoviti ukrepe za izboljšanje stanja velikih zveri.
(7) Vse ukrepe povezane s sečnjo in spravilom drevja je potrebno opraviti v skladu s predpisi o varstvu gozdov in predpisi o izvajanju sečnje, ravnanju s sečnimi ostanki, spravilu in zlaganju lesnih gozdnih sortimentov, posebej izpostavljamo naslednje:
v gozdu je prepovedano odlaganje odpadkov, osuševanje, odstranjevanje materiala in zasipavanje;
posebno pozornost je potrebno nameniti sanaciji novega gozdnega roba; zaradi nagiba pobočij in erozijskih procesov morajo biti drevesa v izpostavljeni liniji zdrava oziroma stabilna (ni dovoljeno puščati na pol podrtih ali obviselih dreves);
poškodbe na podmladku in drevju je potrebno po sečnji takoj sanirati;
priporočena varnostna razdalja objektov od gozdnega roba naj bo enaka najmanj eni drevesni višini odraslega gozdnega sestoja;
po sečnji morajo biti takoj odpravljene poškodbe na gozdnih tleh in gozdnih vlakah, ki predstavljajo nevarnost za pričetek erozije;
v gozd je prepovedano vnašati rastišču neprilagojene oziroma tujerodne drevesne in grmovne vrste; v gozdni rob naj se umetno vnesejo predvsem plodonosne drevesne in grmovne vrste (leska, češnja, glog, dobrovita, trdoleska);
v času izvedbe plana je potrebno omogočiti dostop in neovirano gospodarjenje z gozdom; ohraniti je potrebno oziroma sanirati vse dovoze gozdnih cest, vlak in poti na ceste višjega reda;
vse poškodbe na okoliškem gozdnem drevju in na gozdnih poteh in začasnih pridobivalnih površinah je potrebno takoj po končani gradnji sanirati;
končni rob poseka se izvede tako, da se zavaruje gozdni rob, pri čemer je potrebno paziti zlasti na poškodbe korenin robnih dreves;
vse predvidene objekte in naprave ter pomožne objekte je potrebno načrtovati tako, da se izogne dodatnim posegom v gozd ter gozdni rob.
(8) V času izvajanja poseke gozda za posamezno etapo izkoriščanja po potrebi spremlja izvajanje teh del pristojni gozdar. V etapi biološke sanacije pristojni strokovnjak OE ZGS, v sodelovanju s krajinskim arhitektom, izbere primerne drevesne in grmovne vrste, spremlja zasaditvena dela, kot tudi zaraščanje in po potrebi korigira izvedbo krajinske ureditve.
(9) V času eksploatacije je potrebno v primeru najdbe mineralov ali fosilov to prijaviti na območno enoto ZRSVN, najdbo pa zaščititi pred uničenjem, poškodbo ali krajo.
(rešitve in ukrepi za varovanje okolja – zrak)
(1) V območju OPPN RA 017 se uporablja kamnina karbonantnega izvora in ne vsebuje silikatnih mineralov, zato prah, ki nastaja pri eksploataciji, ni ekološko škodljiv.
(2) Plini, ki nastanejo pri miniranju, pri:
popolni detonaciji so nestrupeni,
pri nepopolni detonaciji pa strupeni, ki se hitro razredčijo in razkrojijo.
(3) Načrtovana prostorska ureditev v območju OPPN RA 017 ne bo povečevala vplivov na okolje glede na današnje stanje (obstoječe tehnološke in ekološke posodobitve postrojenja kamnoloma z odpraševalnimi napravami, močenjem deponij in makadamskih poti, izvajanjem miniranja ob mirnem vremenu) pod pogojem, da se izvajajo ukrepi proti zapraševanju:
ohrani se obseg letne proizvedene količine mineralnih agregatov v skladu s 13. členom tega odloka,
uporaba odpraševalnih naprav,
močenjem deponij in makadamskih poti,
čiščenje asfaltnih površin,
izvajanje miniranja ob mirnem vremenu,
nadaljuje se s sprotno sanacijo opuščenih (že eksploatiranih) površin.
(4) Za dodano zmanjšanje emisij so podana naslednja priporočila:
delovni stroji in mehanizacija morajo biti redno vzdrževani in tehnično brezhibni;
v primeru ustavljanja vozil, transportnih sredstev in delovnih strojev za daljši čas je potrebno ugasniti motor;
vožnja po podlagi, kjer je možnost nastanka prašenja, naj bo počasna; po potrebi se take poti dodatno utrdi;
po potrebi naj se v sušnih ali vetrovnih obdobjih material moči, da ne pride do prašenja;
vegetacijo v kamnolomu in okolici naj se odstranjuje preudarno, prav tako naj se jo kasneje čim hitreje in čim bolje sanira, saj le-ta veliko pripomore pri zadrževanju in preprečevanju širitve prašnih delcev;
ob izvajanju del je nujno potrebno s koles kamionov pri izhodu iz območja posega odstraniti blato ali prašne delce; prav tako naj bodo dovozne poti utrjene in redno čiščene; redno čiščenje dostopnih cest ter prometnih površin vključno z manipulativnimi površinami z vlažnimi ali mokrimi postopki ali z učinkovitimi pometalnimi stroji z mokrim čiščenjem, ki ne povzročajo prašenja;
uporablja naj se transportne poti znotraj območja kamnoloma; potrebno je uporabljati princip krajšanja transportnih poti in se kolikor je mogoče izogibati prevozu skozi poseljena območja;
potrebno je upoštevanje določil veljavne zakonodaje o emisiji snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja ter določil o preprečevanju in zmanjševanju emisij celotnega prahu, ki se nanašajo na pretovarjanje in skladiščenje na prostem;
zmanjšanje površin, s katerih je mogoče razpršeno emitiranje prašnih delcev, na najmanjšo možno mero: sprotno zagrinjanje in zasaditev že izkoriščenih površin kamnoloma in drugih površin na območju kamnoloma, ki niso v uporabi, skladno z rudarskim projektom.
(rešitve in ukrepi za varovanje okolja – vode, tla in podtalnica)
(1) Območje OPPN RA 017 ne leži znotraj vodovarstvenih območij virov pitne vode.
(2) Odvajanje in čiščenje komunalnih, industrijskih in padavinskih odpadnih voda mora biti usklajeno z ZV-1 in s predpisi s področja varstva okolja, in sicer predvsem:
Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 64/12, 64/14 in 98/15),
Uredba o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (Uradni list RS, št. 98/15),
Uredba o emisiji snovi pri odvajanju padavinske vode z javnih cest (Uradni list RS, št. 47/05) in
Pravilnik o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu odpadnih voda (Uradni list RS, št. 94/14 in 98/15).
(3) Padavinsko odpadno vodo, ki odteka z utrjenih, tlakovanih ali drugim materialom prekritih površin objektov in vsebuje usedljive snovi, mora upravljavec teh objektov zajeti in mehansko obdelati v usedalniku in lovilniku olj.
(4) Ukrepe za preprečevanje poslabšanja stanja vod ter onesnaževanja zraka in tal se predvidi v skladu z Uredbo o ravnanju z odpadki iz rudarskih in drugih dejavnosti izkoriščanja mineralnih surovin (Uradni list RS, št. 43/08 in 30/11).
(5) Odvajanje in čiščenje padavinske vode z območja eksploatacije kamnoloma je treba urediti tako, da se prepreči erozija zemeljskega materiala.
(6) Padavinske vode z manipulativnih površin in transportnih poti se odvaja preko peskolovov in lovilcev olj, za katere je treba izdelati tudi poslovnik obratovanja in vzdrževanja. Opredeli se vse zaščitne ukrepe, da se prepreči onesnaževanje površinskih voda in podtalja.
(7) Onemogočiti je potrebno razlitje naftnih derivatov, zato je prepovedano menjavanje olja izven za to določenega prostora, ki je ustrezno opremljen. Pretakanje goriv oziroma polnjenje naj se izvaja na utrjenih tleh (beton ali asfalt), z zajetim odtokom in nameščenim lovilcem olj, ki ga je potrebno ustrezno vzdrževati in ohranjati v funkcionalnem stanju.
(8) V času eksploatacije je potrebno zagotoviti vse varnostne ukrepe in tako organizacijo na gradbišču, da bo preprečeno onesnaževanje voda in izlitje nevarnih tekočin na prosto ali v zemljo.
(9) Humus s področja kamnoloma je treba odstraniti in ga deponirati na območju, ki je namenjeno za njegovo deponiranje. V primeru, ko je mogoče, se lahko deponira tudi na obrobju etaž, če se kaže potreba po njegovi hitri uporabi. Odkopno jalovino je potrebno deponirati ločeno od humusa. Oboje, jalovina in humus, se uporabljata pri ureditvi brežin, sprotni in končni sanaciji kamnoloma.
(10) Začasno deponirana humus in jalovina morata biti deponirana na način, da se prepreči erozija.
(11) V času izkoriščanja je potrebno izvajati sprotno sanacijo brežin na izkoriščenem delu (od zgoraj navzdol).
(12) Mehanizacija, ki se uporablja za pridobivanje, transport in obdelavo kamna (nakladalci, bagri, dvigala, žage ...), mora biti vzdrževana in tehnično brezhibna. Redno je potrebno kontrolirati brezhibnost vozil in strojev skladno z navodili za vzdrževanje in uporabo. Osebje, ki rokuje z mehanizacijo, mora biti ustrezno usposobljeno za ravnanje ob nesrečah in nepredvidenih izlitjih. V primeru nesreče ali nepredvidenega izlitja je takoj potrebno obvestiti pristojne organe in pristopiti k sanaciji.
(13) Mehanizacija (mobilni stroji) se z gorivi in mazivi oskrbuje na posebej urejenem platoju za pretakanje goriva, ki mora biti narejen v skladu s tovrstnimi predpisi in opremljen z lovilcem olj. Strogo je prepovedano menjavanje olja ali drugih tekočin na mehanizaciji in vozilih na osnovnem platoju ali na kakem drugem mestu v kamnolomu, ki ni za to namenjeno, pripravljeno in primerno opremljeno. Izjemoma je dovoljeno na delovnem mestu (etaži) oskrbovati kompresor vrtalne garniture in buldožer. V času oskrbovanja z gorivom mora biti pod rezervoar postavljena lovilna posoda, da se prestreže morebitne manjše izlive goriva.
(14) Skladišče nevarnih snovi v kamnolomu (goriva, olja, maziva, vzdrževalna sredstva ipd.) mora biti ustrezno urejeno, tako da onemogoča iztok nevarnih snovi v tla in podtalje (na utrjenih tleh, z lovilno skledo ustrezne velikosti, pokrito z nadstreškom ipd.).
(rešitve in ukrepi za varovanje okolja – hrup)
(1) Vir hrupa v območju OPPN RA 017 predstavlja samo izvajanje dejavnosti, in sicer izvajanje vrtanja, miniranja, prerivanja, nakladanja in pri pridelavi (drobljenje, separiranje ipd.).
(2) Naselje Razdrto je od območja OPPN RA 017 oddaljeno cca 400,00 m, pri čemer kot protihrupna bariera služi z gozdom poraslo pobočje v širini cca. 200,00 m do 300,00 m.
(3) Območje OPPN RA 017 je v skladu z Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/05 in 35/08) glede na namembnost območja uvrščeno v IV. stopnjo varstva pred hrupom.
(4) Zaradi preprečevanja neželenih učinkov na hrup v času izvedbe razstreljevanja je obvezno:
redno obveščati okoliške prebivalce o planu izvedbe miniranj (razstreljevanj),
miniranje izvajati samo ob primernem dnevnem času (v dnevnem času od 9. do 15. ure).
(5) Vsi stroji in oprema morajo biti ustrezno tehnično opremljeni za zmanjševanje hrupa ter redno vzdrževani in nadzorovani. Z namenom varovanja prebivalcev in okolice pred hrupom morajo biti strojna mehanizacija in naprave za obdelavo opremljene z dušilci hrupa oziroma protihrupno opremo.
(6) Strojniki mehanizacije in delavci, ki izvajajo dela v bližini, morajo uporabljati osebna zaščitna sredstva za varovanje sluha pred učinki hrupa (glušniki, zaščitni čepki). Vse delavce je potrebno redno pošiljati na periodične zdravniške preglede.
(7) Upoštevati je potrebno splošne ukrepe in normative za varstvo delavcev pred škodljivim delovanjem ropota na človeški organizem, kot jih določa veljavna zakonodaja.
(rešitve in ukrepi za varovanje okolja – svetlobno onesnaževanje)
(1) Na območju OPPN RA 017 se predvidi javna razsvetljava v območju cestnega priključka na regionalno cesto II. reda in interna razsvetljava v območju uprave in postrojenja.
(2) Vsa razsvetljava mora biti načrtovana in skladna z določili ter zahtevami iz Uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja.
(3) Za osvetlitev površin znotraj kamnoloma in osnovne infrastrukture naj se izberejo svetilke, ki omogočajo razsvetljavo talne površine in ne osvetljujejo neba in širše okolice. Žarnice morajo imeti čim manjši delež UV žarkov. Če je iz varnostnih razlogov nujno, da ostane prižgano minimalno število luči, naj bodo opremljene s senzorji.
(varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ter varstvo pred požarom)
(1) Zasnova varstva pred požarom za obravnavano območje in pripadajoče posamezne objekte mora biti zasnovana na zahtevah za varstvo pred požarom za varnostne ukrepe, ki so predpisani s področno zakonodajo.
(2) Upoštevati je potrebno cono potresne ogroženosti (VII. stopnja po MCS), in sicer projektni pospešek tal 0,2 (g). Tem lastnostim je potrebno prilagoditi tehnične rešitve gradnje oziroma prostorske ureditve.
(3) V času pripravljalnih del in v času izkoriščanja je treba dela izvajati tako, da ne bo prišlo do onesnaženja tal in podtalja in da ne bo povečana požarna ogroženost v naravnem okolju.
(4) Pri poseku in spravilu lesa se mora upoštevati zakonske predpise o izvajanju sečnje, ravnanju s sečnimi ostanki, spravilu in zlaganju gozdnih lesnih sortimentov in zakonske predpise o varstvu pred požari v naravnem okolju.
(5) V vetrovnem in suhem obdobju detonacijska vrvica ne sme biti napeljana skozi travo in podrast.
(rešitve in ukrepi za varovanje okolja – odpadki)
(1) V širšem območju je urejeno ločeno zbiranje odpadkov.
(2) Gozdarski odpadki morajo biti odstranjeni v skladu z določili pravilnika o varstvu gozdov in pravilnikom o izvajanju sečnje, ravnanju s sečnimi ostanki, spravilu in zlaganju lesnih gozdnih sortimentov.
(3) Odpadkov ni dovoljeno odlagati v naravno okolje.
(4) Upravljavec kamnoloma mora zagotoviti začasno skladiščenje nastalih odpadkov, ločeno po vrstah odpadkov iz seznama odpadkov.
(5) Vsi odpadki morajo biti ustrezno skladiščeni, kar pomeni, da njihov raznos ni mogoč. Nevarni odpadki pa morajo biti shranjeni v neprepustnih in pokritih (pred meteornimi vodami zaščitenih) posodah.
(6) Vse odpadke, ki bodo nastajali pri tehnoloških procesih pridobivanja in obdelave, je potrebno zbirati v primernih posodah, ki so namenjena za skladiščenje odpadkov. Prostor, kjer se odpadki skladiščijo, naj bo utrjen, pokrit, brez odtokov in odporen na tekočine, ki se v tem prostoru skladiščijo. To velja tudi za razne odpadke, kot so z oljem prepojene krpe, ki jih je potrebno sproti odstraniti iz območja kamnoloma na za to predvideno deponijo. Za uničenje in odvoz odpadkov, ki nastanejo zaradi del, je odgovoren nosilec rudarske pravice za izkoriščanje.
(7) Količina začasno skladiščenih odpadkov ne sme presegati količine odpadkov, ki zaradi delovanja ali dejavnosti upravljavca naprave nastanejo v dvanajstih mesecih.
(8) Vse nastale odpadke, je treba predati pooblaščeni družbi za ravnanje z odpadki in voditi predpisane evidence o nastalih odpadkih in ravnanju z njimi.
(zaščita pred prekomernimi učinki vibracij)
(1) Usmeritve, ki se podajajo z namenom preprečevanja pojava prekomernih vplivov in neželenih učinkov zaradi vibracij, so:
v primeru uporabe tehnologije miniranja je organizacijo izvedbe in izvedbo miniranja prepustiti pooblaščeni usposobljeni organizaciji, ki ima izkušnje in tehnična znanja za izvajanje miniranja;
miniranje je treba izvajati v skladu s prej pripravljenim načrtom, v okviru katerega je treba upoštevati priporočene detonacijske polnitve in uporabljati takšno tehnologijo pridobivanja miniranja, s katero bodo učinki miniranja (razmet, tresljaji in zračni udar) na okolico v okviru kriterijev, ki so določeni s tujimi standardi (DIN 4150 / nemški standard, ONORM S 9020 / avstrijski standard);
ne glede na eksplozivne polnitve posamezne vrtine je priporočena milisekundna zakasnitev vsake vrtine;
delo polnjenja in mašenja minskih vrtin se mora izvajati pod stalnim nadzorom;
sprotno je treba obveščati okoliške prebivalce o času predvidenega miniranja;
treba je izvajati meritve hitrosti širjenja vibracij v času miniranja pri okoliških objektih v naselju Razdrto;
ustrezno okoliščinam se vrtine polnijo z manjšo koncentracijo razstreliva (rahljano miniranje); polnitve minskih polj in minska polja je treba prilagajati glede na rezultate seizmičnih meritev;
zavarovanje pred razmetom, ko se miniranje izvaja na zgornjih etažah, je treba doseči s pokrivanjem s posebnimi varovalnimi mrežami ali pregrinjali iz gumijastih trakov;
za zmanjšanje vplivov zračnega udara pri miniranju je treba ustrezno usmerjati odkopno fronto, da ostanejo naravne prepreke (gozd) za širjenje udarnega vala.
(2) Za zmanjšanje motečih vplivov razstreljevanja (detonacija, tresenje tal) je bistvenega pomena predhodno obveščanje okoliškega prebivalstva, kajti če so ljudje pripravljeni na miniranje, ga občutijo mnogo bolj sprejemljivo.
10. USMERITVE ZA DOLOČITEV MERIL PO PRENEHANJU VELJAVNOSTI OPPN PL 24-DEL
31. člen
(1) OPPN RA 017 velja do izvedbe vseh prostorskih ureditev, načrtovanih z njim.
(2) Po prenehanju veljavnosti OPPN RA 017 naj se območje ureja z občinskim prostorskim načrtom v skladu z merili za posamezno vrsto PNRP, opredeljeno v 4. členu tega odloka.
32. člen
OPPN RA 017 je izdelan v digitalni obliki in tiskan v štirih izvodih v analogni obliki. OPPN RA 017 v analogni in digitalni obliki se hrani na sedežu Občine Postojna in je dostopen javnosti skladno z zakonom. OPPN RA 017 je skladno z zakonom z dnem njegove uveljavitve posredovan Upravni enoti Postojna.
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 3505-6/2017
Postojna, dne 6. februarja 2019
Igor Marentič l.r.
