Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 – odl. US, 14/15 – ZUUJFO in 61/17 – ZUreP-2) in v povezavi z 273. členom Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17 – ZUreP-2) ter 16. člena Statuta Občine Braslovče (Uradni list RS, št. 69/12, 22/17) je Občinski svet Občine Braslovče na 3. redni seji dne 13. 2. 2019 sprejel
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za del območja PA 2 – Braslovče (Marovt-Rojšek)
(pravna podlaga za občinski podrobni prostorski načrt)
(1) Zakon o prostorskem načrtovanju – ZPNačrt (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 – odl. US, 14/15 – ZUUJFO in 61/17 – ZUreP-2).
(2) Zakon o urejanju prostora – ZureP-2 (Uradni list RS, št. 61/17).
(3) Strategija prostorskega razvoja občine in Prostorski red Občine Braslovče (Uradni list RS, št. 16/08, 46/11, 8/15) v povezavi s 119. členom Odloka o Občinskem prostorskem načrtu Občine Braslovče (Uradni list RS, št. 61/18).
(4) Statut Občine Braslovče (Uradni list RS, št. 69/12 in 22/17).
(5) Podrobni načrt je izdelal: VIZURA Matko d.o.o., pod številko: 128/2016 z datumom januar 2019.
(1) Vsebina tekstualnega dela:
1. OPIS PROSTORSKE UREDITVE
2. UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR
3. ZASNOVA PROJEKTIH REŠITEV GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA JAVNO GOSPODARSKO INFRASTRUKTURO IN JAVNO GRAJENO DOBRO
4. REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE
5. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, NARAVNIH VIROV IN OHRANJANJA NARAVE
6. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI
7. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE
8. VELIKOST DOPUSTNIH ODSTOPANJ
9. USMERITVE ZA DOLOČITEV MERIL IN POGOJEV PO PRENEHANJU VELJAVNOSTI PODROBNEGA NAČRTA
(2) Vsebina grafičnega dela:
1. IZSEK IZ PROSTORSKIH SESTAVIN PLANA OBČINE
2. OBMOČJE NAČRTA Z OBSTOJEČIM PARCELNIM STANJEM
3. PRIKAZ VPLIVOV IN POVEZAV S SOSEDNJIMI OBMOČJI
4. ZAZIDALNA SITUACIJA
5. PRIKAZ OMREŽIJ IN PRIKLJUČEVANJA NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO TER GRAJENO JAVNO DOBRO
6. PRIKAZ UREDITEV VAROVANJA OKOLJA
7. PRIKAZ UREDITEV VAROVANJA PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI
8. NAČRT PARCELACIJE
(3) Seznam prilog:
1. ODLOČBA MINISTRSTVA ZA OKOLJE IN PROSTOR, DA NI POTREBNO IZVESTI CPVO
2. GEODETSKI NAČRT S CERTIFIKATOM
3. SMERNICE IN MNENJA
4. POVZETEK ZA JAVNOST
5. STROKOVNE PODLAGE
(4) Sestavine OPPN so opisane in prikazane v tekstualnem in grafičnem delu podrobnega načrta, ki je skupaj s prilogami na vpogled na Občini Braslovče.
II. OPIS PROSTORSKE UREDITVE
(1) S tem OPPN se načrtuje na ureditvenem območju izgradnja štirih (4) samostojnih enostanovanjskih stavb, odstranitve, dograditve, vzdrževanje in rekonstrukcije obstoječih objektov, spremembe namembnosti, ter legalizacija obstoječih objektov v skladu s pogoji tega načrta.
(2) Ta načrt določa tudi pogoje za ureditev zelenih površin, ograje, izgradnjo prometne, energetske in komunalne infrastrukture.
(3) Gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov skladno z veljavno zakonodajo.
(4) Načrtujejo se rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine, varovanje okolja in naravnih virov ter za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.
(5) Podana je možnost etapne izvedbe prostorskih ureditev in dopustna odstopanja.
4. člen
(1) Lega ureditvenega območja:
Ureditveno območje občinskega podrobnega prostorskega načrta leži na jugozahodnem delu trga Braslovče.
(2) Meja ureditvenega območja:
Meja ureditvenega območja poteka na južnem, jugovzhodnem in jugozahodnem delu po obstoječih cestah in na severnem delu po obstoječi posestni meji do kmetije Rojšek.
(3) Velikost območja:
Površina ureditvenega območja OPPN znaša 0,43 ha.
(4) Parcelno stanje:
Območje OPPN vključuje zemljišče parcel številka: 1, *20, *22/1, 562 in del parcele 565/4, vse v k.o. Braslovče.
(5) Če se v postopku priprave projektne dokumentacije za gradnjo, izkaže potreba po dograditvi gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra, se lahko z gradnjo posega tudi na zemljišča zunaj območja podrobnega načrta.
III. UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR
(vplivi in povezave prostorske ureditve s sosednjimi območji)
(1) Predvidena gradnja leži v območju znotraj obstoječih cest in objektih sosednje kmetije in stanovanjskih stavb v nizu trga Braslovče.
(2) Prometno se bo območje OPPN-ja preko nove dostopne poti priključevalo na privatno cesto s parcelno številko št. 565/4, k.o. Braslovče, za katero je potrebno pridobiti služnostno pravico vožnje in hoje po zemljišču, le-ta pa se priključuje na javno občinsko cesto, ki je kategorizirana kot javna pot JP990340 (odsek JP990341 – Braslovče enosmerna). Obstoječ cestni priključek se ne spreminja.
(3) Za potrebe izgradnje in uporabe predvidenih objektov bo potrebna izgradnja komunalne, energetske in prometne infrastrukture.
Območje OPPN se v skladu s Prostorskim redom občine Braslovče nahaja znotraj prostorske enote PE 13 – Braslovče in Rakovlje, za katerega je predvidena gradnja samostojnih enostanovanjskih stavb. Dopustne so dopolnilne mirne dejavnosti, ki ne povzročajo večje obremenitve okolja s hrupom in emisijami, kot je dopustna za stanovanjska območja.
(1) Na območju OPPN so dopustne gradnje enostanovanjskih stavb.
(2) Na območju urejanja so dovoljene tudi naslednje vrste posegov v prostor:
– Odstranitve obstoječih objektov
– Dograditve, vzdrževanje in rekonstrukcije obstoječih objektov
– Spremembe namembnosti ter legalizacija obstoječih objektov
– Gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov skladno z veljavno zakonodajo
– Izgradnjo prometne, energetske in komunalne infrastrukture.
(arhitekturne, krajinske in oblikovalske rešitve prostorskih ureditev)
(1) Oblikovanje arhitekturne podobe in uporaba materialov objektov mora biti v skladu s Prostorskim redom Občine Braslovče, ki velja za prostorsko enoto PE 13 – Braslovče in Rakovlje.
(2) Objekti bodo pravokotne tlorisne zasnove. Osnovni gabariti niso predpisani, upoštevati pa je potrebno največjo možno zazidalno površino, razmerje stranic med 1:1,5 in 1:2 in minimalne odmike od posestnih mej, požarnovarnostne smernice in pogoje nosilcev urejanja prostora.
(3) Pri načrtovanju in izgradnji je potrebno upoštevati in ohranjati obstoječo tipologijo naselja – Rakovlje, ki je gručasto naselje, osrednji del Braslovč pa je tipično obcestno središčno naselje.
(4) Mase novih objektov in arhitekturno oblikovanje morajo upoštevati tradicionalno morfologijo in tipologijo pozidave: podolgovat, pravokotni tlorisni gabarit z razmerjem stranic med 1:1,5 in 1:2, etažnost objektov (K) + P + M z nizkim kolenčnim zidom (oziroma brez njega), brez dodatkov na fasadah (izzidki, stolpiči, fasadni pomoli). Strehe morajo biti simetrične dvokapnice z naklonom strešin od 400 +/-20 in krite z opečno kritino opečne barve. Za osvetljevanje podstrešja so dopustne posamezne manjše klasično oblikovane dvokapne frčade s slemeni pravokotno na sleme strehe. Fasade morajo biti zaključene v klasičnem zaglajenem ometu in svetlega, nevtralnega barvnega tona. Fasadne odprtine morajo biti pokončne ter med seboj skladno razporejene. V primeru večjih odprtin morajo biti le-te vertikalno členjene. Stavbno pohištvo v odprtinah mora biti leseno.
(5) Morebitni novi enostavni in nezahtevni objekti morajo v oblikovanju in materialih ravno tako upoštevati urbanistične zakonitosti ter arhitekturno tipologijo tega prostora.
(pogoji in usmeritve glede lege, velikosti in oblikovanja objektov)
(1) Gabariti novih objektov se morajo načelno prilagajati obstoječim objektom oziroma razpoložljivemu prostoru glede odmikov od prometne in komunalne infrastrukture ter predvidenih objektov, pri čemer je potrebno upoštevati tudi požarne odmike.
(2) Največje dovoljene dimenzije načrtovanih stanovanjskih stavb so 15 m x 10 m. Streha mora biti obvezno dvokapnica z usmerjenostjo slemena po daljši stranici objekta z razmerjem stranic med 1:1,5 in 1:2, etažnost stavb (K) + P + M z nizkim kolenčnim zidom (oziroma brez njega).
(3) Znotraj območja OPPN je možna gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov skladno z veljavno zakonodajo. Gradijo se lahko kot prizidek k osnovnemu objektu ali samostojno. Oblikovani morajo biti usklajeno z osnovnim objektom. Enostavni in nezahtevni objekti so lahko postavljeni z odmikom 2 m od sosednjih zemljišč oziroma bližje, če s tem pisno soglaša lastnik sosednjega zemljišča.
(4) Vsi stanovanjski objekti, se lahko gradijo z minimalnim odmikom 4,00 m od posestne meje. V kolikor investitor pridobi soglasje lastnika sosednjega zemljišča je možno graditi objekt z manjšim odmikom pod pogojem, da so izpolnjene požarno varnostne zahteve.
(5) Zaradi oblike in funkcije naselja, na območju ureditve, ni potrebno upoštevati faktorjev izkoriščenosti zemljišč.
(6) Pred kakršnimikoli posegi v prostor je potrebno pridobiti geomehansko poročilo in v skladu z njim prilagoditi način gradnje.
(1) Zunanja ureditev mora upoštevati zgodovinski značaj naselja in značilnosti širše kulturne krajine. Posebno pozornost je zato potrebno nameniti odprtemu prostoru oziroma vrtovom posameznih objektov.
(2) Okolica objektov naj bo ozelenjena s travo in avtohtonim rastjem, dopustne so manjše zasaditve, ki se lahko med seboj razlikujejo, po velikosti pa ne smejo izstopati.
(3) V primeru zasaditve sadnega drevja mora lastnik pri uporabi škropiv upoštevati varstvo okolja.
(4) Dovoljena je postavitev lahke ograje, ki so za tovrstna naselja značilne, le v primeru protihrupnih zaščit masivne in po možnosti ozelenjene. Medsosedske ograje ne smejo biti višje od 1,80 m. V primeri postavitve ograje proti javnim cestam je potrebno pridobiti pogoje in pisno soglasje upravljavca ceste, ki določi ustrezne odmike in njihovo višino tako, da ne posega v polje preglednosti.
IV. ZASNOVA PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO
(splošni pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko infrastrukturo in grajeno javno dobro)
(1) Splošni pogoji za potek in gradnjo komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture na območju podrobnega načrta so:
– vsi objekti znotraj območja podrobnega načrta morajo biti priključeni na obstoječe in predvideno gospodarsko infrastrukturo ter grajeno javno dobro,
– praviloma morajo vsi sekundarni in primarni vodi potekati po prometnih in intervencijskih površinah oziroma površinah v javni rabi tako, da je omogočeno vzdrževanje infrastrukturnih objektov in naprav,
– v primeru, ko potek v javnih površinah ni možen, mora lastnik prizadetega zemljišča omogočiti izvedbo in vzdrževanje javnih omrežij na njegovem zemljišču, upravljavec posameznega javnega omrežja pa mora za to od lastnika pridobiti služnost,
– dopušča se uporaba alternativnih virov za energetsko oskrbo objektov (geotermalna, sončna ipd.) v skladu s predpisi, ki ureja to področje.
Prometno se bo območje OPPN-ja preko individualnega priključka priključevalo na privatno cesto s parcelno številko št. 565/4 k.o. Braslovče, za katero je potrebno pridobiti služnostno pravico vožnje in hoje po zemljišču, le-ta pa se preko obstoječega skupinskega cestnega priključka priključuje na javno občinsko cesto, ki je kategorizirana kot javna pot JP990340 (odsek JP990341 Braslovče enosmerna). Obstoječ cestni priključek se ne spreminja.
(pogoji in rešitve priključevanja objektov na vodovodno omrežje)
(1) Oskrba novih stanovanjskih stavb s pitno vodo na obravnavanem območju je možna preko izgrajenega javnega vodovoda v izvedbi NL DN 1000 mm, ki poteka južno od obravnavanega območja po nasprotni strani javne poti JP990340 (odsek JP990341 Braslovče enosmerna).
(2) Za oskrbo novih stavb bo zgrajen nov sekundarni vod. Priključki do predvidenih objektov bodo izvedeni z vgradnjo cestnih zapornih ventilov. Vodomeri se vgradijo v zunanje vodomerne jaške. Novo razvodno omrežje bo zagotavljalo požarno varnost z vgradnjo nadzemnih hidrantov.
(3) Pod utrjenimi površinami je obvezna uporaba materialov iz nodularne litine.
(4) Minimalni odmik novih stanovanjskih objektov od javnega vodovoda mora znašati 4,0 m.
(pogoji in rešitve priključevanja objektov na kanalizacijsko omrežje)
(1) Meteorna kanalizacija
Čiste padavinske vode z obravnavanega območja (strehe, parkirišča, ceste …) bodo ponikale v podtalje, pri tem bodo ponikovalnice locirane izven vpliva voznih in manipulativnih površin. Na vsaki parceli je predvidena vgradnja ustrezno dimenzioniranega vodnega rezervoarja v funkciji zadrževanja meteornih vod in za potrebe zalivanja ter druge potrebe, kjer ni nujna uporaba pitne vode.
(2) Fekalna kanalizacija
Na obravnavanem območju je zgrajeno javno kanalizacijsko omrežje, ki se zaključuje s centralno čistilno napravo.
Novi objekti bodo odvajali fekalno vodo po novo zgrajenih priključkih v obstoječ fekalni kanal, ki se nahaja ob zahodni strani obravnavanega območja.
Fekalne vode je potrebno odvajati v javno kanalizacijo skladno z Uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (Uradni list RS, št. 98/15), Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 64/12, 64/14 in 98/15) ter Pravilnikom o tehnični izvedbi in uporabi javnih objektov in naprav za odvajanje in čiščenje odpadnih komunalnih ter padavinskih voda (Uradni list RS, št. 66/07, 16/08).
(pogoji in rešitve priključevanja objektov na električno omrežje)
(1) Energija za napajanje predvidenih stanovanjskih hiš je na razpolago na NN zbiralnicah obstoječe prostostoječe razdelilne omarice na parceli št. 1, k. o. Braslovče, katera se napaja iz transformatorske postaje TP Braslovče trg – NN izvod Rakovlje Levo.
(2) Pred priključitvijo predvidenih objektov je potrebno dograditi varovalno podnožje v prej navedeno obstoječo razdelilno omarico.
(3) V fazi nadaljnjega načrtovanja in pridobitve gradbenega dovoljenja si je potrebno od Elektra Celje d.d. pridobiti soglasja za priključitev in soglasja k projektu v skladu z veljavno zakonodajo.
Na območju OPPN je predvidena izgradnja javne razsvetljave po idejni zasnovi elektrifikacije.
(pogoji in rešitve priključevanja objektov na komunikacijsko omrežje)
(1) Na obravnavanem območju poteka TK omrežje v upravljanju Telekom Slovenije in KKS v upravljanju TELEMACH d.o.o., Ljubljana, ki jih bo v fazi projektiranja in gradnje potrebno natančno locirati in po potrebi prestaviti oziroma zaščititi.
(2) Za nove stanovanjske stavbe na obravnavanem območju OPPN se načrtuje izvedba novih priključkov komunikacijskega omrežja.
Za potrebe ogrevanja naj se uporabljajo čisti energenti kot so plin, biomasa in podobno. Priporočena je tudi uporaba alternativnih in obnovljivih virov energije.
V. REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE
(ukrepi za ohranjanje kulturne dediščine)
(1) Na območju urejanja ter v območju vplivov novih posegov na okolje se nahajajo naslednje enote kulturne dediščine:
– ESD 41 Braslovče-Trško jedro-spomenik-naselbinska dediščina
– ESD 19728 Braslovče-Hiša Braslovče 1-dediščina-stavbna dediščina
– Objekti in območja kulturne dediščine so razvidni iz prikaza stanja prostora, ki je obvezna priloga tega akta, in drugih uradnih evidenc.
(2) Kulturni spomenik Braslovče-Trško jedro, ESD 41 je razglašen z Odlokom o razglasitvi naselja Braslovče, historičnega jedra naselja Petrovče, naselja Vransko in starega trškega jedra naselja Žalec za kulturne spomenike, Uradni list SRS, št. 20/89. Braslovče so trg iz druge četrtine 12. stoletja, ki ima ohranjeno prvotno naselbinsko zasnovo, arhitekturne poudarke in silhueto naselja. Trg leži na ježi, severozahodno od Celja.
(3) Za vsak poseg v enoto dediščine je treba pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje po predpisih s področja varstva kulturne dediščine.
(4) Skladno z 28. točko 3. člena ZVKD-1 se na razpoložljivih površinah izvedejo predhodne arheološke raziskave za določitev vsebine in sestave najdišča. Na območju usklajenih lokacij gradenj (stanovanjskih objektov z infrastrukturo in povezovalne ceste) se izvede ročni izkop testnih jam velikosti 1 x 1 m do pojava arheoloških ostalin oziroma do sterilne geološke osnove. Natančno število testnih jam bo opredeljeno v kulturno varstvenih pogojih, ki jih je treba pridobiti v postopku priprave projektne dokumentacije, in jih izda pristojna območna enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine. Na osnovi rezultatov opravljenih predhodnih arheoloških raziskav bodo podani nadaljnji ukrepi varstva kulturne dediščine.
(5) Za izvedbo predhodne arheološke raziskave je treba pridobiti kulturnovarstveno soglasje za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline. Podrobnejši obseg in faznost predhodnih arheoloških raziskav določi pristojna območna enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije z izdajo kulturnovarstvenih pogojev.
VI. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, NARAVNIH VIROV IN OHRANJANJE NARAVE
(1) Na obravnavanem območju ni evidentiranih naravnih vrednot, zavarovanih območij ali območij pomembnih za biotsko raznovrstnost.
(2) Hrup
Predvideni objekti v območju občinskega podrobnega prostorskega načrta ne bodo obremenjevali okolja s hrupom, ki bi presegal zakonsko dovoljene ravni. V skladu z Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju, spada predvideno območje v III. stopnjo varstva pred hrupom, za katero veljajo mejne vrednosti kazalcev hrupa 60 db za dan in 50 db za noč.
(3) Zrak
Snovi, ki se izpuščajo v ozračje, ne smejo presegati mejnih količin vsebnosti, določenih z Uredbo o mejnih, opozorilnih in kritičnih emisijskih vrednosti snovi v zrak (Uradni list RS, št. 73/94, 52/02, 8/03, 41/04 – ZVO-1, 66/07).
Dimnovodne naprave morajo biti zgrajene tako, da zagotavljajo varno, zanesljivo in trajno delovanje kurilnih naprav skladno z Uredbo o emisiji snovi v zrak iz kurilnih naprav (Uradni list RS, št. 73/94, 51/98, 83/98, 105/00, 50/01, 46/02, 49/03, 41/04 – ZVO-1, 45/04, 34/07).
(4) Vode
Obravnavano območje se ne nahaja v območju vodovarstvenega pasu vodnih virov. Padavinske vode iz obravnavanega območja (s streh, parkirišča, ceste …) se bodo odvajale v podtalje preko ponikovalnic, katere bodo locirane v travnatih površinah. Odvajanje padavinskih voda z utrjenih površin in strešin je načrtovano v skladu z določili 92. člena Zakona o vodah in sicer tako, da bo v čim večji možni meri zmanjšan odtok padavinskih voda z urbanih površin (zatravitev ob objektih, travne plošče …). V ta namen so za zadrževanje padavinskih voda pred končnim iztokom v ponikovalnice predvideni zadrževalniki ustreznih dimenzij.
(1) Način zbiranja in ravnanja s komunalnimi odpadki je urejen v skladu z veljavnimi občinskimi predpisi in smernicami pristojnega podjetja.
(2) Za predviden objekt je zagotovljeno zbirno mesto za odpadke, kjer izvajalec javne službe opravi odvoz odpadkov. Zagotoviti je potrebno nemoten dostop do zabojnikov po ustrezni transportni poti. Izvajalec javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki na tem območju opravlja odvoz odpadkov enkrat na teden, kar se mora upoštevati pri prilagoditvi. Zbirna mesta morajo ustrezati splošnim zahtevam javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki.
VII. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI
(vodnogospodarski ukrepi)
(1) Obravnavano območje ni poplavno ogroženo, ne posega v vplivno območje vodotoka in ni na območju visoke podtalnice.
(2) Vsi posegi v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vplivali na vodni režim ali stanje voda, se lahko izvedejo samo na podlagi mnenja, ki ga v sklopu postopka za pridobitev gradbenega dovoljenja izda Direkcija RS za vode.
Objekti se nahajajo na območju z intenziteto VII. stopnje po MCS. Pri projektiranju je potrebno upoštevati projektni pospešek tal za obravnavano območje, ki znaša 0,150 g in je povzet iz karte potresne nevarnosti Slovenije.
(1) Predvidena zazidava in ureditev skladno z veljavnimi predpisi zagotavlja potrebne odmike med objekti za omejevanje širjenja požara na sosednje objekte.
(2) Požarna varnost objektov je zagotovljena z dovozi za intervencijska vozila po obstoječih javnih cestah ter obstoječem in predvidenem dovozu, zagotovljene so zadostne delovne površine za intervencijska vozila na manipulacijskih in travnatih površinah.
(3) Predvideno vodovodno omrežje s hidranti bo zagotavljalo zadostno količino vode za gašenje požarov skladno s predpisi, ki urejajo požarno varnost
(4) Varen umik ljudi in premoženja je možen na zunanje zelene in prometne površine.
(5) Vgrajeni materiali, naprave in napeljave v objektih morajo biti zgrajeni oziroma izdelani tako, da je zagotovljena požarna varnost skladno s predpisi.
(erozivna in plazovita ogroženost)
(1) Območje podrobnega načrta ni erozivno in plazovito ogroženo.
(2) V fazi projektiranja je potrebno na podlagi geomehanskega poročila preveriti statično stabilnost terena in predvideti ustrezne rešitve.
(razlitje nevarnih snovi)
Pri načrtovanju objektov, kjer obstaja možnost razlitja nevarnih snovi, je treba načrtovati ustrezne tehnične rešitve in način gradnje, ki bodo preprečili razlitje nevarnih snovi.
VIII. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE
OPPN omogoča etapno izvajanje oziroma, postopno skladno s potrebami in zmožnostmi investitorjev in glede na predhodno izvedeno gospodarsko infrastrukturo.
IX. DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE
(obveznosti investitorja in izvajalcev)
(1) Morebitne poškodbe okoliških objektov, infrastrukture in naprav nastale zaradi gradnje, mora investitor sanirati na svoje stroške.
(2) Poleg obveznosti iz predhodnih določil, mora investitor in izvajalci:
– pred začetkom del obvestiti upravljavce prometne, komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture ter skupno z njimi zakoličiti in zaščititi obstoječe infrastrukturne vode;
– zagotoviti ustrezno odvijanje motornega in peš prometa po obstoječem omrežju cest in poti;
– sanirati oziroma povrniti v prvotno stanje vse poti in ceste, ki bodo zaradi uporabe v času gradnje objekta prekinjene ali poškodovane;
– zagotoviti nemoteno komunalno in energetsko oskrbo objektov preko obstoječih infrastrukturnih omrežij, objektov in naprav;
– v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in organizacijo gradbišča, da bo preprečeno onesnaženje okolja in voda, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih škodljivih snovi oziroma v primeru nezgode;
– vsi navedeni ukrepi se morajo izvajati v skladu s smernicami za načrtovanje pristojnih nosilcev urejanja prostora na podlagi gradbenega dovoljenja ter ob upoštevanju veljavne zakonodaje.
X. VELIKOST DOPUSTNIH ODSTOPANJ OD FUNKCIONALNIH, OBLIKOVALSKIH IN TEHNIČNIH REŠITEV
(1) Pri realizaciji podrobnega načrta so dopustna odstopanja od tehničnih rešitev določenih s tem odlokom, če se pri nadaljnjem preučevanju prometnih, tehnoloških, geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer poiščejo tehnične rešitve, ki so primernejše s prometno tehničnega, tehnološkega in oblikovalskega vidika, s katerimi se ne smejo poslabšati prostorske in okoljske razmere. Odstopanja od tehničnih rešitev ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi, z njimi morajo soglašati organi in organizacije v delovno področje katerih posegajo ta odstopanja.
(2) Dopustna so odstopanja:
– odstopanje gabaritov objektov pod pogojem, da se upošteva in ohrani podolgovata zasnova objektov, da to dopušča velikost funkcionalnega zemljišča in konfiguracija terena. Spremembe ne smejo ovirati realizacije OPPN in morajo biti v skladu s predpisi, ki se nanašajo na varovanje okolja. Spoštovani morajo biti minimalni odmiki od parcelnih mej.
– dovoljeno je preoblikovanje zunanjih površin, pri čemer je potrebno upoštevati vse predpisane odmike in ostale pogoje, določene s tem odlokom.
– sprememba zasnove prometne, komunalne ali energetske infrastrukture, če to predstavlja bolj ekonomična investicijska vlaganja, boljše projektne parametre ali primernejše rešitve v smislu varovanja okolja.
XI. USMERITVE ZA DOLOČITEV MERIL IN POGOJEV PO PRENEHANJU VELJAVNOSTI PODROBNEGA NAČRTA
(prenehanje veljavnosti podrobnega načrta)
(1) Po končani izgradnji objektov in ureditev po tem odloku so dovoljena investicijsko vzdrževalna dela in rekonstrukcije objektov.
(2) Za območje urejanja ni posebnih zahtev glede usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti podrobnega načrta. OPPN preneha veljati ko je izveden, o čemer s sklepom odloči Občina Braslovče. Na območju OPPN po prenehanju njegove veljavnosti velja hierarhično višji prostorski akt. Merila in pogoji za enoto urejanja prostora, v katero sodi območje OPPN, se po prenehanju njegove veljavnosti določijo v hierarhično višjem prostorskem aktu tako, da se smiselno povzamejo merila in pogoji za posege v prostor iz tega odloka.
Vsa dokumentacija kot priloga tega odloka je na vpogled pri pristojnih službah Občine Braslovče in na Upravni enoti v Žalcu, Oddelek za okolje in prostor.
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo občinske in državne inšpekcijske službe za posamezna področja.
Odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 35050-8/2016-12
Braslovče, dne 13. februarja 2019
Tomaž Žohar l.r.
