Na podlagi 16. člena Statuta Občine Dravograd ter v skladu z 11. členom Zakona o javno zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/06), 21. in 29. členom Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 27/08 – odl. US, 76/08, 79/09 in 51/10) je Občinski svet Občine Dravograd na 3. redni seji dne 7. 2. 2019 sprejel
o javno-zasebnem partnerstvu za »Projektiranje, gradnjo, vzdrževanje in upravljanje Vrtca Šentjanž«
Izrazi, opredeljeni v tem sklepu, pomenijo:
a) »koncedent« oziroma »javni partner« je Občina Dravograd;
b) »koncesionar« oziroma »zasebni partner« je fizična ali pravna oseba, ki je izbrana kot izvajalec javno-zasebnega partnerstva;
c) »koncesija« je koncesija za izvedbo projekta »Projektiranje, gradnja, vzdrževanje in upravljanje Vrtca Šentjanž«.
Drugi izrazi, pomenijo enako, kot je določeno v Zakonu o javno-zasebnem partnerstvu.
S tem aktom Občina Dravograd ugotavlja javni interes za izvedbo projekta »Projektiranje, gradnja, vzdrževanje in upravljanje Vrtca Šentjanž« v obliki javno-zasebnega partnerstva v skladu s svojimi zakonskimi pristojnostmi in določa podlage za sklenitev javno-zasebnega partnerstva za projektiranje, gradnjo, vzdrževanje in upravljanje objekta vrtca.
Ta odlok določa predvsem:
– dejavnost, ki je predmet javno-zasebnega partnerstva in območje izvajanja,
– pogoje, ki jih mora izpolniti koncesionar,
– splošne pogoje za izvajanje javno-zasebnega partnerstva,
– začetek in čas trajanja javno-zasebnega partnerstva,
– način financiranja javno-zasebnega partnerstva,
– način podelitve javno-zasebnega partnerstva,
– nadzor nad izvajanjem javno-zasebnega partnerstva,
– prenehanje javno-zasebnega partnerstva in
– druge pogoje za izvajanje javno-zasebnega partnerstva.
Ta odlok vsebuje odločitev o ugotovitvi javnega interesa za sklenitev javno-zasebnega partnerstva za izvedbo projekta »Projektiranje, gradnja, vzdrževanje in upravljanje Vrtca Šentjanž«.
II. VSEBINA IN PREDMET JAVNO-ZASEBNEGA PARTNERSTVA
Občina Dravograd skladno s prvo in drugo alinejo drugega odstavka 21. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO in 76/16 – odl. US in 11/18 – ZSPDSLS) in 11. členom ZJZP, s tem odlokom sprejema odločitev, da obstaja javni interes za izvedbo projekta »Projektiranje, gradnja, vzdrževanje in upravljanje Vrtca Šentjanž« v eni izmed oblik javno-zasebnega partnerstva.
Javni interes je izkazan na naslednji način:
– zagotovitev ustreznih prostorov za nemoteno izvajanje predšolske vzgoje na območju Občine Dravograd;
– izboljšanje standarda kakovosti in bivanja za končne uporabnike vrtca;
– povečanje kapacitet vrtca;
– lažja organizacija in izvedba dela za zaposlene.
Najučinkovitejši način za zadovoljitev javnega interesa je sklenitev javno-zasebnega partnerstva.
Predmet javno-zasebnega partnerstva je:
– zagotovitev ustreznega zemljišča kjer bo lokacija vrtca v Krajevni skupnosti Šentjanž kjer je skladno s Pravilnikom o normativih in minimalnih tehničnih pogojih za prostor in opremo vrtca (Uradni list RS, št. 73/00, 75/05, 33/08, 126/08, 47/10, 47/13, 74/16 in 20/17) mogoča gradnja vrtca,
– projektiranje objekta vrtca,
– gradnja objekta, skupaj z ureditvijo okolice objekta, dostopnih poti in parkirišč,
– upravljanje z zgrajenim objektom in vzdrževanje skozi celotno koncesijsko obdobje, razen v delu izvajanja programa vzgoje in izobraževanja.
V kolikor se v fazi izvedbe javnega razpisa izkaže, da so potrebne spremembe ali dopolnitve zgoraj navedenega obsega predmetnega javno-zasebnega partnerstva, se navedeno uskladi v postopku usklajevanja pogodbe o izvedbi javno-zasebnega partnerstva.
Območje izvajanja projekta se umešča na območje Krajevne skupnosti Šentjanž.
5. člen
Za potrebe realizacije projekta, bo koncesionar zagotovil ustrezno nepremičnino.
Po zaključku trajanja koncesije bo nepremičnina z zgrajenim objektom postala lastnina koncedenta.
Po izteku koncesijskega obdobja koncedent postane lastnik celotnega objekta brez dodatnih finančnih obveznosti za koncedenta.
Najučinkovitejši način za zadovoljitev javnega interesa, glede na izhodišča in vsebino projekta ter glede na obseg tveganj in vložkov partnerjev v projekt, je sklenitev javno-zasebnega partnerstva v obliki koncesije gradenj.
Koncesija gradenj iz prejšnjega odstavka tega člena se bo izvedla po modelu BOT (zgradi-upravljaj – prenesi v last javnemu partnerju), ob upoštevanju določil ZJZP in ob smiselni uporabi Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/15 in 14/18; v nadaljevanju: ZJN-3A).
Uporabnik objekta je VZGOJNO-VARSTVENI ZAVOD VRTEC DRAVOGRAD, Trg 4. julija 65, 2370 Dravograd (skrajšano VRTEC DRAVOGRAD).
Uporabniki objektov imajo zlasti naslednje dolžnosti:
– upoštevati navodila koncesionarja in koncedenta ter omogočiti opravljanje nalog iz tega odloka in pogodbe o javno-zasebnem partnerstvu;
– omogočiti dostop do vseh prostorov, naprav in opreme, kjer se opravljajo storitve in naloge iz tega odloka in pogodbe o javno-zasebnem partnerstvu;
– prijaviti vsa dejstva, pomembna za izvajanje nalog koncesionarja oziroma sporočiti koncesionarju in koncedentu vsako spremembo, ki bi lahko vplivala na izvajanje nalog;
– obveščati koncedenta o morebitnih kršitvah koncesionarja.
Javno-zasebno partnerstvo se financira z zaračunavanjem uporabnine. Način in dinamiko obračuna se natančneje opredeli s pogodbo o javno-zasebnem partnerstvu.
IV. OBVEZNOSTI KONCEDENTA IN KONCESIONARJA
Obveznosti koncedenta so zlasti:
– izbrati koncesionarja pod pogoji iz razpisne dokumentacije;
– skleniti pogodbo o javno-zasebnem partnerstvu s koncesionarjem;
– izpolnjevati obveznosti skladno s pogodbo o javno-zasebnem partnerstvu in tem odlokom.
Koncesionar prevzema obveznost izdelave projektne dokumentacije, gradnje celotnega projekta skladno z gradbenim dovoljenjem ter po terminskem načrtu, kot bo dogovorjeno v postopku izbire koncesionarja.
Zasebni partner bo moral v celoti zagotoviti financiranje projekta vse do njegove predaje v redno uporabo uporabniku, vključno z vpisom v zemljiško knjigo, vpisom novozgrajenega objekta v register stavb in pridobitev dovoljenj potrebnih za prevzem in delovanje zgrajenega objekta in pripadajoče infrastrukture.
Koncesionar bo za celotno koncesijsko obdobje prevzel tudi upravljanje z zgrajenim objektom in vzdrževanje skozi celotno koncesijsko obdobje, razen v delu izvajanja programa vzgoje in izobraževanja.
Koncesionar v koncesijski dobi prevzema vsa tehnična, tehnološka in finančna tveganja iz naslova izvedbe gradnje objekta in drugih ukrepov za izvedbo projekta.
Ostale poglavitne dolžnosti koncesionarja so:
– izvajati predmet javno-zasebnega partnerstva tako, da se zagotovi upoštevanje zahtev koncedenta iz pogodbe o javno-zasebnem partnerstvu in potrebe uporabnika;
– izvajati koncesijo s skrbnostjo dobrega strokovnjaka in dobrega gospodarstvenika, v skladu z veljavnimi predpisi, drugimi predpisi, tem odlokom in pogodbo o javno-zasebnem partnerstvu;
– zagotavljati uporabnikom kontinuirano in kvalitetno uporabo prostorov vrtca in pripadajoče infrastrukture ter opreme, vključno z vzdrževanjem in upravljanjem;
– upoštevati tehnične, strokovne, organizacijske in druge standarde ter normative za opravljanje javno-zasebnega partnerstva;
– redno vzdrževati objekt vključno z vso opremo in napravami, v obsegu, opredeljenem s pogodbo o javno-zasebnem partnerstvu, na način, da se ob upoštevanju časovnega obdobja trajanja razmerja ohranja njegova vrednost in omogoča njegova normalna uporaba;
– na zahtevo koncedenta ali pristojne inšpekcije omogočiti strokovni in finančni nadzor nad izvajanjem javno-zasebnega partnerstva;
– v času trajanja koncesijskega obdobja ne sme obremeniti nepremičnine na kateri bo zgrajen vrtec ali objekta vrtca;
– po poteku koncesijskega obdobja prenesti v last koncedenta neobremenjeno nepremičnino in neobremenjen objekt;
– po poteku koncesijskega obdobja prenesti v last in upravljanje koncedenta objekt v brezhibnem funkcionalnem stanju, ki bo koncedentu nadalje omogočal uporabo vrtca v okviru stavbnih elementov, strojne in elektro opreme ter notranje opreme in zunanje ureditve;
– voditi ustrezne evidence in pripravljati letna poročila skladno s tem Odlokom in pogodbo o javno-zasebnem partnerstvu;
– poročati koncedentu o izvajanju koncesije na njegovo zahtevo;
– prevzemati odgovornost za škodo, povzročeno koncedentu, uporabniku ali tretjim osebam, z izvajanjem javno-zasebnega partnerstva;
– ločeno voditi prihodke in odhodke, ki izvirajo iz javno- zasebnega partnerstva;
– pravočasno in kvalitetno izvrševati ostala pogodbena določila.
V. SPLOŠNI POGOJI ZA IZVAJANJE JAVNO-ZASEBNEGA PARTNERSTVA
Pravice in obveznosti koncedenta in koncesionarja se uredijo s pogodbo o javno-zasebnem partnerstvu.
Pogodba o javno-zasebnem partnerstvu mora biti sklenjena na način, ki zagotavlja uravnoteženo izvajanje javno-zasebnega partnerstva in delitev tveganj med partnerjema na način, da vsak izmed partnerjev prevzema tista poslovna tveganja, ki jih najlažje obvladuje.
Koncesionar mora s pogodbo prevzeti operativno tveganje financiranja celotnega projekta javno-zasebnega partnerstva, tveganje projektiranja in gradnje in iz nje izhajajoča tveganja ter operativno tveganje, kar zajema tveganje, ki je posledica izpostavljenosti tržnim nepredvidljivostim in je povezano s povpraševanjem in/ali zagotavljanjem razpoložljivosti ustreznih prostorov.
Koncedent mora s pogodbo o javno-zasebnem partnerstvu vzpostaviti mehanizme, s katerimi zagotovi učinkovito zavarovanje javnega interesa.
VI. POGOJI, KI JIH MORA IZPOLNJEVATI KONCESIONAR
Koncesionar mora v postopku izbire koncesonarja in v fazi izvajanja pogodbe o javno-zasebnem partnerstvu izpolnjevati naslednje pogoje:
– da koncesionarju ali osebi, ki je članica upravnega, vodstvenega ali nadzornega organa tega koncesionarja ali ki ima pooblastila za njegovo zastopanje ali odločanje ali nadzor v njem, ni bila izrečena pravnomočna sodba, ki ima elemente kaznivih dejanj, navedenih v prvem odstavku 75. člena ZJN-3;
– da koncesionar na dan, ko je bila oddana prijava, v skladu s predpisi države, v kateri ima sedež, ali predpisi države koncedenta, nima zapadlih neplačanih obveznosti v zvezi s plačili prispevkov za socialno varnost ali v zvezi s plačili davkov v vrednosti 50 eurov ali več;
– da je na dan oddaje prijave imel predložene vse obračune davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih petih let do dne oddaje prijave;
– da ni uvrščen v evidenco gospodarskih subjektov z negativnimi referencami;
– da koncesionarju v zadnjih treh letih pred potekom roka za oddajo ponudb ni bila s pravnomočno odločbo pristojnega organa Republike Slovenije ali druge države članice EU ali tretje države dvakrat izrečena globa zaradi prekrška v zvezi s plačilom za delo;
– da nad koncesionarjem ni začet postopek zaradi insolventnosti ali prisilnega prenehanja po zakonu, ki ureja postopek zaradi insolventnosti in prisilnega prenehanja, ali postopek likvidacije po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, da koncesionarjevih sredstev ali poslovanja ne upravlja upravitelj ali sodišče, da koncesionarjeve poslovne dejavnosti začasno niso ustavljene, da v skladu s predpisi druge države nad koncesionarjem ni začet postopek ali pa je nastal položaj z enakimi pravnimi posledicami;
– da koncesionar ni uvrščen v evidenco poslovnih subjektov, katerim je prepovedano poslovanje s koncedentom na podlagi 35. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 69/11 – ZintPK-UPB2);
– da v zadnjih 12 mesecih pred izdajo dokazila ni imel blokiranih poslovnih računov;
– da je registriran za opravljanje dejavnosti, ki je predmet javno-zasebnega partnerstva;
– da ima zadostne izkušnje pri opravljanju dejavnosti, ki je predmet javno-zasebnega partnerstva;
– da razpolaga z zadostnimi strokovnimi kadri in drugimi potenciali, potrebnimi za izvajanje javno-zasebnega partnerstva;
– da predloži finančni načrt, iz katerega so razvidni vsi stroški izvedbe projekta, navedeni viri financiranja za pokritje predvidenih stroškov in izkazano razpolaganje s finančnimi sredstvi, potrebnimi za realizacijo projekta;
– da poda pisno izjavo, da bo v primeru, da bo izbran, sprejel vse obveznosti, določene s tem odlokom in razpisno dokumentacijo;
– da razpolaga z ustrezno tehnično opremo in kadri, ki omogočajo kvalitetno izvedbo prevzetih obveznosti;
– da ima ustrezno znanje in izkušnje z realizacijo podobnih projektov;
– da bo uporabljal sodobne tehnologije in materiale, ki ustrezajo sodobnim standardom na trgu;
– da upošteva prednost zagotavljanja javnega interesa pri izvajanju javno-zasebnega partnerstva pred pridobivanjem dobička v vložena sredstva;
– da bo načrtoval in uporabil tehnične normative in standarde, ki so v veljavi v Republiki Sloveniji, oziroma predpise mednarodnih organizacij, katerih uporabo Republika Slovenija priznava;
– druge pogoje, določene v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila.
Podrobnejšo vsebino pogojev in dokazil za izpolnjevanje pogojev bo koncedent določil v okviru javnega razpisa.
VII. POSTOPEK IZBIRE KONCESIONARJA IN POGOJI TER MERILA ZA IZBOR
Koncesionar se izbere na podlagi javnega razpisa, skladno z veljavno zakonodajo.
Javno-zasebno partnerstvo se izvede v skladu s 56. členom Zakona o javno-zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/06) in zakonom, ki ureja javna naročila ter zakonom, ki ureja pravno varstvo v postopkih javnega naročanja.
Merila za izbor koncesionarja se določijo v javnem razpisu z upoštevanjem Uredbe o zelenem javnem naročanju.
Javni razpis vsebuje navedbe o:
– predmetu javno-zasebnega partnerstva,
– imenu oziroma firmi in sedežu javnega partnerja,
– objavi odločitve o javno-zasebnem partnerstvu in aktu o javno-zasebnem partnerstvu,
– predmetu, naravi ter obsegu in območju javno-zasebnega partnerstva,
– začetku in maksimalnem trajanju javno-zasebnega partnerstva,
– postopku izbire izvajalca javno-zasebnega partnerstva,
– kraju, času in plačilnih pogojih za dvig razpisne dokumentacije,
– kraju, roku in pogojih za predložitev vlog in ponudb,
– zahtevah glede vsebine vlog in ponudb,
– pogojih, ki jih mora v skladu s predpisi izpolnjevati zasebni partner in dokazilih o njihovem izpolnjevanju,
– pogojih za predložitev skupne vloge in ponudbe,
– merilih za izbiro najugodnejšega ponudnika,
– naslovu, datumu in uri odpiranja vlog in ponudb,
– roku, v katerem bodo vlagatelj obveščen o usposobljenosti oziroma bodo ponudniki obveščeni o izboru,
– odgovorni osebi za dajanje informacij in
– drugih navedbah.
Javni razpis se objavi na Portalu javnih naročil v Republiki Sloveniji in v Uradnem glasilu EU v kolikor je to z zakonodajo zahtevano glede na ocenjeno vrednost.
V postopku izbire mora koncedent zagotoviti transparentno in enakopravno obravnavo kandidatov oziroma ponudnikov.
Za objavo javnega razpisa, izvedbo postopka izbire kocesionarja, izbiro izvajalca javno-zasebnega partnerstva in podpis pogodbe o javno-zasebnem partnerstvu ter ostala dejanja v postopku sklenitve in izvajanja javno-zasebnega partnerstva se pooblasti županjo.
Javni razpis vodi strokovna komisija, ki jo imenuje županja v skladu z 52. členom Zakona o javno-zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/06). Predsednik in člani strokovne komisije morajo imeti najmanj visokošolsko izobrazbo in najmanj 2 leti delovnih izkušenj z delovnega področja, da lahko zagotovijo strokovno presojo vlog oziroma prijav. Predsednik in vsi člani strokovne komisije morajo izpolnjevati pogoj iz drugega odstavka 52. člena ZJZP, kar potrdijo s podpisom izjave.
Člana strokovne komisije za katerega se ugotovi, da ne izpolnjuje postavljenega pogoja iz prejšnjega odstavka tega člena, se nemudoma izloči iz strokovne komisije in se imenuje nadomestnega člana.
Za izvedbo posameznih dejanj v postopku izvedbe javnega razpisa morajo biti navzoči najmanj trije člani strokovne komisije.
Člani strokovne komisije so lahko tudi neodvisni zunanji strokovnjaki, ki razpolagajo s specifičnim znanjem, potrebnim za uspešno izbiro izvajalca javno-zasebnega partnerstva.
Naloge strokovne komisije iz prvega odstavka tega člena so predvsem:
– priprava in potrditev razpisne dokumentacije,
– objava javnega razpisa,
– omogočanje vpogleda v razpisno dokumentacijo in predaja razpisne dokumentacije zainteresiranim osebam, ki imajo pravni interes,
– izvedba odpiranja vlog za izbor izvajalca javno-zasebnega partnerstva,
– pregled in vrednotenje vlog za izbor izvajalca javno-zasebnega partnerstva,
– priprava poročila o opravljenem pregledu in vrednotenju vlog,
– ostale naloge pri izvedbi postopka izbire izvajalca javno-zasebnega partnerstva.
Za strokovno-tehnično pomoč in svetovanje v postopku priprave in izvedbe javnega razpisa lahko strokovna komisija uporabi strokovne službe koncedenta in/ali zunanje strokovnjake.
Komisija odloča z glasovanjem. Odločitev je sprejeta, če je zanjo glasovala večina vseh članov komisije.
Poročilo o ocenjevanju prispelih prijav in ponudb pripravijo in podpišejo vsi člani strokovne komisije.
Z izbranim koncesionarjem se sklene pogodba, ki jo v imenu koncedenta sklene županja. V pogodbi o javno-zasebnem partnerstvu se podrobneje uredijo vsa razmerja med koncedentom in koncesionarjem.
Koncesionar je lahko pravna ali fizična oseba. Prijavo na javni razpis lahko poda skupaj tudi več oseb, ki morajo prijavi predložiti pravni akt, iz katerega so razvidna medsebojna razmerja med njimi.
VIII. VZPOSTAVITEV IN ČAS TRAJANJA JAVNO-ZASEBNEGA PARTNERSTVA
Začetek in čas trajanja javno-zasebnega partnerstva se natančno opredelita v pogodbi o javno-zasebnem partnerstvu, ki jo potrdi občinski svet.
Pravice in obveznosti, ki izhajajo iz razmerja javno-zasebnega partnerstva, nastanejo s trenutkom sklenitve pogodbe o javno-zasebnem partnerstvu.
Sklenjena pogodba o javno-zasebnem partnerstvu ima naravo javnopravne pogodbe, zato lahko koncedent v njej opredeli določene javnopravne elemente, s katerimi se varuje javni interes.
V primeru neskladja med tem odlokom in pogodbo o javno-zasebnem partnerstvu veljajo določbe tega odloka.
Pogodba o javno-zasebnem partnerstvu se sklene za obdobje 16 let.
Koncesijsko obdobje začne teči z dnem veljavnosti pogodbe o javno-zasebnem partnerstvu.
Obveznosti, ki izhajajo iz sklenjene pogodbe o javno-zasebnem partnerstvu, se izvedejo skladno s terminskim planom, ki bo natančno opredeljen v pogodbi o javno-zasebnem partnerstvu.
Trajanje razmerja se lahko podaljša največ za polovico s pogodbo o javno-zasebnem partnerstvu dogovorjenega koncesijskega obdobja, če za to obstajajo utemeljeni razlogi, še posebej v primeru, če je to potrebno zaradi dodatnih vlaganj koncesionarja, ki so posledica zahtev koncedenta ali njegovih ukrepov v javnem interesu.
Obseg dodatnih vlaganj in obdobje podaljšanja se opredeli v aneksu k sklenjeni pogodbi o javno-zasebnem partnerstvu.
V primeru podaljšanja razmerja koncedent in koncesionar v postopku pogajanj brez predhodne objave uskladita vsebino aneksa, ki se sklene k sklenjeni pogodbi o javno-zasebnem partnerstvu in v katerem se opredelijo čas podaljšanja, razlogi za podaljšanje in druge določbe, s katerimi se spreminja osnovno pogodbo o javno-zasebnem partnerstvu. Pred sklenitvijo aneksa mora koncedent pripraviti investicijski dokument, s katerim potrdi upravičenost sklenitve aneksa.
Koncedent ali koncesionar lahko zahtevata spremembo pogodbe o javno-zasebnem partnerstvu v primerih:
– spremembe zakonov in predpisov, ki bistveno vplivajo na spremembo določb pogodbe o javno-zasebnem partnerstvu;
– v primeru dodatnih investicij in storitev, ki niso bile vključene v prvotno pogodbo o javno-zasebnem partnerstvu;
– spremenjenih okoliščin, ki jih ni bilo možno predvideti ob podpisu pogodbe o javno-zasebnem partnerstvu.
Koncedent lahko zahteva spremembo pogodbe o javno-zasebnem partnerstvu tudi v primeru, če je to potrebno, da se zavaruje javni interes.
Nedopustne so spremembe pogodbe pri katerih:
– bi se spremenila splošna narava pogodbe o javno-zasebnem partnerstvu;
– bi sprememba uvajala pogoje, ki bi, če bi bili del prvotnega postopka, omogočili udeležbo drugih ponudnikov kot tistih, ki so bili prvotno izbrani, ali sprejem druge ponudbe kot tiste, ki je bila prvotno izbrana, ali pa bi k sodelovanju pritegnili še druge udeležence;
– bi se zaradi spremembe ekonomsko ravnotežje spremenilo v korist koncesionarja na način, ki ni bil predviden v prvotni pogodbi o javno-zasebnem partnerstvu;
– bi bil zaradi spremembe znatno razširjen obseg pogodbe o javno-zasebnem partnerstvu;
– bi se zamenjalo koncesionarja, razen v primeru ko nov gospodarski subjekt, ki izpolnjuje prvotno določene pogoje za ugotavljanje sposobnosti, v celoti ali delno nasledi prvotnega po prestrukturiranju podjetja, vključno s prevzemom, združitvijo, pripojitvijo ali insolventnostjo, če to ne vključuje drugih bistvenih sprememb pogodbe.
Pogodba o javno-zasebnem partnerstvu preneha:
– po preteku časa, za katerega je bila sklenjena, če je pogodbene stranke pod pogoji, navedenimi v pogodbi, ne podaljšajo,
– z razdrtjem.
Pogodba o javno-zasebnem partnerstvu se lahko razdre zlasti v primerih hujših kršitev pogodbe, kot so neizvajanje predmeta javno-zasebnega partnerstva oziroma izvajanje v nasprotju z določili tega akta ali pogodbe o javno-zasebnem partnerstvu, neizpolnjevanje predpisanih pogojev za izvajanje predmeta javno-zasebnega partnerstva, neustrezno vzdrževanje ali upravljanje objekta in neizpolnjevanje prevzetih obveznosti, določenih v razpisu ali s pogodbo.
Razlogi in pogoji za razdrtje, odpovedni rok in druge medsebojne pravice in obveznosti ob razdrtju pogodbe in/ali predčasni prekinitvi pogodbe, se določijo v pogodbi o javno- zasebnem partnerstvu.
V pogodbi o javno-zasebnem partnerstvu se koncedent in koncesionar lahko dogovorita tudi o odkupu objekta pred iztekom obdobja javno-zasebnega partnerstva.
Način, obseg in pogoji odkupa se določijo s pogodbo o javno-zasebnem partnerstvu.
Z odkupom preneha razmerje javno-zasebnega partnerstva tako, da koncesionar preneha opravljati predmet javno-zasebnega partnerstva pred potekom časa trajanja pogodbe, izvajanje predmeta javno-zasebnega partnerstva pa prevzame koncedent.
Koncedent odvzame upravičenje za opravljanje dejavnosti predmeta javno-zasebnega partnerstva ne glede na določila pogodbe:
– če koncesionar ne začne z opravljanjem pogodbe o javno-zasebnem partnerstvu v za to določenem roku,
– če koncesionar dejavnosti ne izvaja redno, strokovno in pravočasno, skratka tako, da so povzročene motnje v izvajanju osnovnih dejavnosti na področju predšolske vzgoje in izobraževanja,
– zaradi ponovljenih in dokazanih grobih kršitev zakonskih predpisov in določil pogodbe o javno-zasebnem partnerstvu,
– če se koncesionar pri svoji dejavnosti ne drži predpisov in standardov ali navodil koncedenta,
– če je to v javnem interesu,
– v primeru stečaja koncesionarja oziroma druge oblike nelikvidnosti, ki posega v poslovanje koncesionarja.
Koncedent mora koncesionarju dati primeren rok za odpravo kršitev. Roki se določijo v pogodbi o javno-zasebnem partnerstvu.
Koncedent bo uveljavljal izločitveno pravico v primeru stečaja koncesionarja, skladno z 81. členom Zakona o javno-zasebnem partnerstvu.
V primeru, ko je to neobhodno potrebno, da se zavaruje javni interes in doseže namen javno-zasebnega partnerstva, ima koncedent pravico, da z enostranskim ukrepom poseže v vzpostavljeno razmerje javno-zasebnega partnerstva in zavaruje javni interes.
Kot enostranski ukrep v javnem interesu lahko:
– začasno prevzame zgrajen objekt v upravljanje in/ali izvede investicijske ali vzdrževalne ukrepe za zavarovanje vrednosti objekta;
– uvede izredni nadzor nad izvajanjem pogodbe;
– izda obvezna navodila koncesionarju;
– enostransko odpove pogodbo.
Ukrep koncedenta mora biti skladen z načelom sorazmernosti in ne sme prekomerno obremenjevati koncesionarja.
Način in pogoji uveljavitve enostranskih ukrepov v javnem interesu se podrobneje opredelijo s pogodbo o javno-zasebnem partnerstvu.
Koncesionar ne sme brez dovoljenja koncedenta prenesti pogodbe na tretjo osebo.
V primeru zahteve koncesionarja, da drug gospodarski subjekt, ki izpolnjuje prvotno določene pogoje za ugotavljanje sposobnosti, v celoti ali delno nasledi prvotnega koncesionarja po prestrukturiranju podjetja, vključno s prevzemom, združitvijo, pripojitvijo ali insolventnostjo, če to ne vključuje drugih bistvenih sprememb pogodbe in ni namenjeno zaobidu zakonodaje, ki ureja področje javno-zasebnega partnerstva, mora koncesionar obvestiti koncedenta in za ta namen pridobiti njegovo soglasje.
Vstop v razmerje javno-zasebnega partnerstva namesto prvotnega koncesionarja je možen samo s privolitvijo koncedenta. Možnost vstopa se natančneje opredeli s pogodbo o javno-zasebnem partnerstvu.
Koncesionar je dolžan v okviru objektivnih možnosti opravljati javno-zasebno partnerstvo tudi ob nepredvidljivih okoliščinah, nastalih zaradi višje sile. Zaradi nepredvidljivih okoliščin, ki so nastale zaradi višje sile, lahko razmerje javno-zasebnega partnerstva preneha samo na podlagi sporazuma med koncedetnom in koncesionarjem.
Nadzor nad izvajanjem javno-zasebnega partnerstva vršita županja in Občinski svet Občine Dravograd.
Na zahtevo občinskega sveta je županja dolžna poročati občinskemu svetu o aktivnostih povezanih s sklenitvijo in izvajanjem javno-zasebnega partnerstva.
Koncesionar je dolžan koncedentu omogočiti izvajanje sprotnega nadzora nad izvedbo projekta.
Koncesionar mora najmanj enkrat letno izdelati poročilo o izvajanju prevzetih obveznosti.
Koncesionar mora na zahtevo koncedenta pripraviti tudi izredno pisno poročilo o stanju, opravljenih in potrebnih delih, potrebnih investicijah in organizacijskih ukrepih in kvaliteti izvajanja pogodbe o javno-zasebnem partnerstvu.
Po preteku obdobja javno-zasebnega partnerstva bo izvedena evaluacija izvedbe javno-zasebnega partnerstva.
Za izvedbo evaluacije mora koncesionar pripraviti pisno poročilo, ki mora vključevati poročilo o poteku izvajanja koncesije, poročilo o stanju objekta ter morebitne druge podatke, ki jih bo zahteval koncedent.
Skladno s 14. členom Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 45/10) je pogodba, pri kateri kdo v imenu ali na račun druge pogodbene stranke, predstavniku ali posredniku organa ali organizacije iz javnega sektorja obljubi, ponudi ali da kakšno nedovoljeno korist za:
– pridobitev posla ali
– za sklenitev posla pod ugodnejšimi pogoji ali
– za opustitev dolžnega nadzora nad izvajanjem pogodbenih obveznosti ali
– za drugo ravnanje ali opustitev, s katerim je organu ali organizaciji iz javnega sektorja povzročena škoda ali je omogočena pridobitev nedovoljene koristi predstavniku organa, posredniku organa ali organizacije iz javnega sektorja, drugi pogodbeni stranki ali njenemu predstavniku, zastopniku, posredniku nična.
Ne glede na določbe tega odloka koncedent tudi po objavi javnega razpisa ni zavezan, da izbere koncesionarja. Kolikor koncedent v postopku izbire ne izbere koncesionarja, o tem izda akt, s katerim se konča postopek izbire, v katerem se navedejo vse stranke, katerih vloge so bile zavrnjene in utemeljitev razlogov za njihovo zavrnitev.
Za vse spore, ki izhajajo iz sklenjenega razmerja, se uporabi izključno pravo Republike Slovenije.
Odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 411-0006/2018
Dravograd, dne 7. februarja 2019
Marijana Cigala l.r.
