Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 – odl. US in 14/15 – ZUUJFO in 61/17 – ZUreP-2) in 16. člena Statuta Občine Slovenska Bistrica (Uradni list RS, št. 55/10) je Občinski svet Občine Slovenska Bistrica na 2. redni seji dne 14. 2. 2019 sprejel
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za naselje Tirgot – Sernčeva ulica
S tem odlokom se sprejme občinski podrobni prostorski načrt za naselje Tirgot – Sernčeva ulica (v nadaljevanju: OPPN), ki ga je izdelalo podjetje A. B. – INVEST d.o.o., 2000 Maribor s številko projekta 11/11.
Občinski podrobni prostorski načrt vsebuje tekstualni del, grafični del ter smernice in mnenja pristojnih nosilcev urejanja prostora.
(opis prostorske ureditve)
Ureditveno območje se nahaja severno od Sernčeve ulice in južno od Kovače vasi v naselju Tirgot v Občini Slovenska Bistrica.
Obravnavano območje predstavljajo nepozidana stavbna zemljišča – v naravi zelene površine oziroma travniki in njive. Okolica je pozidana s stanovanjskimi in gospodarskimi objekti.
Preko predvidenega območja OPPN poteka fekalna kanalizacija, plinovod, nadzemna in podzemna elektrika, podzemni CATV vod in nadzemni TK vod. Na JZ strani poteka v Sernčevi ulici vodovod. Dovoz do parcel je iz Sernčeve ulice na JZ strani parcel.
Ureditveno območje OPPN lahko poseže tudi izven tega ureditvenega območja za načrtovanje omrežij gospodarske javne infrastrukture.
Na območju OPPN je predvidena izgradnja sedmih novih vrstnih hiš in enajstih samostojnih zgradb, ki bodo razporejene na razpoložljivem prostoru. Predvidena namembnost je stanovanjska, stanovanjsko-poslovna ali poslovno-stanovanjska. Pri vseh samostojnih objektih je dopustna tudi izgradnja nadstrešnice, garaže ali objekta v pritlični izvedbi, pri vrstnih hišah pa je možna samo nadstrešnica. Dovoljena je tudi gradnja enostavnih objektov (ograja, vrtna lopa, nadstrešnica, pergola).
Predvidene vrstne hiše bodo v etažnosti K+P+N ali K+P+M. Samostojni objekti so lahko v etažnosti P+N, P+M, K+P+N ali K+P+M. Klet objekta mora biti vkopana tako, da sega nulta točka pritličja max. 1,20 m nad končno urejenim terenom.
Na obravnavanih parcelah so poleg utrjenih površin za dostop in dovoz, manipulacijo in parkiranje vozil predvidene zelene površine, ki bodo zatravljene in zasajene z drevesi in grmičevjem.
Objekti so lahko montažni ali klasično zidani, strehe so predvidene kot enokapnice ali dvokapnice z ali brez čopov, lahko pa tudi večkapnice.
Na območju OPPN je predvidena izgradnja komunalne in energetske infrastrukture za potrebe predvidene zazidave skupaj z ureditvijo prometnih, zelenih in drugih površin.
II. UREDITVENO OBMOČJE OBČINSKEGA PODROBNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA
Ureditveno območje občinskega podrobnega prostorskega načrta je območje, ki obsega naslednje parcelne št.: 201/1, 201/2 in 201/3, vse k.o. Slovenska Bistrica. Skupna velikost zemljišč je 7984 m2.
Ureditveno območje obsega tudi zemljišča, ki so potrebna za izvajanje del v času gradnje. Izgradnja primarnih komunalnih vodov za potrebe območja OPPN se bo vršila tudi na parcelah izven ureditvenega območja.
V času gradnje bo vplivno območje OPPN zajemalo zemljišče znotraj ureditvenega območja ter zemljišča, zunaj ureditvenega območja OPPN, ki bodo namenjena za gradnjo primarne in energetske infrastrukture.
III. UMESTITEV NAČRTOVANE PROSTORSKE UREDITVE V PROSTOR
(opis vplivov in povezav s sosednjimi območji)
Na mestu obravnavane gradnje predvidenih objektov potekajo komunalni vodi, ki jih bo potrebno prestaviti, kar je razvidno iz risbe 5.21 – prestavitev obstoječih komunalnih vodov na območju OPPN.
Prometno se prostorska ureditev navezuje na obstoječo dostopno cesto na južni strani predvidenega OPPN – Sernčeva ulica (parc. št. 191, k.o. Slovenska Bistrica), ki jo je potrebno urediti v min. širini cestišča za normalen potek dvosmernega prometa do območja predvidenega OPPN – malo prometna cesta MP. Za to vrsto ceste je potrebno zagotoviti širino cestišča in voznega pasu 1x3,50 m in obojestransko širino bankine 1x0,75 m. V širino cestišča je mogoče vključiti tudi muldo.
Na področju zazidave poteka fekalni kanal zazidave investitorja Mladen Robnik, ki je bil usklajen z investitorjem OPPN, podpisana je bila pogodba o ustanovitvi služnostne pravice, št. 33/2014-SP/V, 5. 9. 2014. Po potrebi je potrebno obstoječi fekalni kanal prestaviti na stroške investitorja in pri tem zagotoviti nemoteno odvajanje obstoječih objektov.
Na parceli št. 201/3, k.o. Slovenska Bistrica je potrebno izvesti prestavitev in zamenjavo obstoječega mešanega kanalizacijskega sistema z ločenim kanalskim sistemom in razbremenilnikom, v katerega se le-ta spelje. Obstoječ kanalizacijski kanal 702 se preko razbremenilnika razbremenjuje v fekalni sistem zazidave OPPN. Višek meteornih voda iz kanala 702 se odvaja v meteorni sistem zazidave OPPN. Lokacija vedno dostopnega razbremenilnika je na parcelni meji št. 750/2 in 201/3, k.o. Slovenska Bistrica.
Za potrebe normalne uporabe prostora bo izvedena nova ustrezno dimenzionirana infrastruktura. Obravnavana gradnja ne bo imela posebnih negativnih vplivov na podobo krajine, na varnost pred požarom, na higiensko in zdravstveno zaščito okolja.
Predvidena gradnja objektov predstavlja zapolnitev prazne površine med pozidanimi površinami.
(opis rešitev načrtovanih objektov in površin)
Območje meri 7984 m². Razdeljeno je na dvajset gradbenih parcel. Od tega je 18 gradbenih parcel predvidenih za gradnjo objektov, ena je predvidena za dovozno cesto, ena pa za prostor za smetarnike. Predvideno število prebivalcev v območju ocenjujemo na 70.
Cestno omrežje in parkirne površine potekajo znotraj obravnavanega območja tako, da omogoča normalen in neoviran dostop do vsakega objekta za osebna vozila, dostavo in intervencijo.
Ureditev okolice objektov se izvede sonaravno z avtohtonimi drevninami in rastlinjem. Dovozi in dostopi v objekte se tlakujejo ali asfaltirajo.
Na vse objekte je možna namestitev napetostnih modulov za potrebe sončne elektrarne in kolektorjev.
(podrobni prostorski pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo)
Predvidena je izgradnja sedmih vrstnih hiš (na JZ strani območja OPPN) in enajst samostojnih objektov. Umeščenost na parcelo je razvidna iz grafičnega dela OPPN.
(1) Pogoji za gradnjo:
– Vrstne hiše
– največja etažnost K+P+M ali K+P+N,
– največje tlorisne dimenzije maksimalno. 10,55 m x 8,00 m,
– streha je lahko enokapnica z naklonom strešine proti JZ ali dvokapnica,
– orientacija slemena strehe SZ-JV,
– največja velikost nadstrešnice je 5,00 m x 5,00 m v pritlični izvedbi, največja višina nadstrešnice lahko sega 3,00 m nad koto urejenega terena.
– Samostojni objekti
– največja etažnost osnovnega objekta je K+P+M ali K+P+N, etažnost nadstrešnice je pritlična (P), ločuje ju etažna linija,
– največje tlorisne dimenzije osnovnih objektov morajo zadostiti naslednjim pogojem:
– stranica osnovnega objekta mora biti umeščena na gradbeno linijo. Največ 2,50 m lahko segajo preko gradbene linije osnovnega objekta manjši izzidki, balkoni, nadstrešnice in pergole za pokrito teraso,
– na gradbeno mejo je lahko umeščena stena objekta, napušč lahko sega preko nje največ 80 cm,
– kjer ni določena gradbena meja ali gradbena linija lahko objekt sega 3,00 m do parcelne meje, s soglasjem soseda pa lahko tudi manj,
– celotna pozidanost parcele Fz ne sme presegati 50 % velikosti gradbene parcele,
– osnovni objekt se lahko izvede tudi na mestu predvidenem za nadstrešnico, ki je določen z etažno linijo, vendar je potrebno upoštevati etažnost objekta, ki dovoljuje pritlično izvedbo. Največja višina napušča pritličnega dela objekta ne sme presegati 2,50 m (enokapnica, dvokapnica) višine merjeno od urejenega terena. Največja višina pritličnega dela objekta je 4,50 m merjeno od urejenega terena. Dovoljena je izvedba ravne strehe s teraso, vendar ne sme presegati višine 3,00 m merjeno od urejenega terena,
– streha je lahko enokapnica z naklonom strešine proti JZ, dvokapnica ali razgibana večkapna streha. Dovoljene so ravne strehe in terase, ki se smiselno skladajo z obliko objekta,
– največja velikost nadstrešnice je 5,00 m x 8,00 m v pritlični izvedbi, največja višina nadstrešnice lahko sega 3,00 m nad koto urejenega terena,
– orientacija slemena streh osnovnega objekta in nadstrešnice je SZ-JV.
Vsi odmiki od parcelnih mej, gradbene linije in gradbene meje so podani s steno objekta. Napušč objekta lahko sega maksimalno 80 cm preko dovoljene gradbene meje, gradbene linije ali dopustnega odmika od sosednjih parcel.
Najmanj 20 % parcele mora biti ozelenjene.
Etažnost objektov je lahko manjša kot je določeno v OPPN.
Tlorisna velikost in oblika objektov je zarisana načelno. Možna je tudi drugačna oblika in velikost vsakega objekta, kar se določi v projektni dokumentaciji, vendar je potrebno upoštevati gradbeno in etažno linijo, ki je obvezna in gradbeno mejo, ki je objekti ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo.
Naklon streh se določi v projektni dokumentaciji (lahko je strmi ali blagi). Možno je kombinacija streh. Osnovni masi objektov je možno tudi dodajati ali odvzemati gradbene mase, tako da se doseže večja plastičnost objekta in razgibanost fasad.
Nadstrešnica je lahko klasično grajena ali pa montažne konstrukcije.
Pri urejanju okolice objekta je potrebno zagotoviti potrebno število parkirišč, zagotoviti interventno pot ter dostavo. Vse proste površine se uredijo kot zelenice.
Dostopi do objektov se načrtujejo brez arhitektonskih ovir.
Med objekti je možno izvesti ograje.
Oblikovanje posameznih vrst enostavnih objektov (ograj, objektov javne razsvetljave, urbane opreme …) mora biti enotno.
(2) Vrste dopustnih gradenj:
– nova gradnja objektov in naprav,
– dozidave in nadzidave,
– odstranitve objektov in naprav,
– adaptacija in rekonstrukcija objektov in naprav,
– gradnja objektov in naprav za potrebe komunale, energetike, prometa in zvez,
– urejanje in vzdrževanje odprtih površin, zelenic, prometnic,
– gradnja, ki odpravlja negativne vplive na okolje in zagotavlja večjo varnost ljudi in objektov,
– tekoča vzdrževalna dela na objektih in napravah.
(3) Vrste dopustnih objektov:
– stanovanjske stavbe,
– stanovanjsko-poslovne,
– poslovno-stanovanjske stavbe,
– objekti in naprave energetske in komunalne infrastrukture ter prometa zvez,
– nezahtevni in enostavni objekti skladno z veljavnimi predpisi.
(4) Vrste dopustnih dejavnosti:
– stanovanjska,
– poslovna dejavnost (trgovina na drobno, slaščičarne in kavarne, banka, zavarovalniške storitve, računalništvo, podjetništvo in poslovno svetovanje, pisarniške in spremljajoče poslovno storitvene dejavnosti, dejavnost turističnih agencij in druge strokovne in tehnične dejavnosti).
(lega objektov na zemljišču)
Lega objektov in javnih površin je razvidna iz načrta št. 4.2 Urbanistični pogoji.
Vse novogradnje so pozicionirane s fiksno točko, gradbeno linijo, ki je obvezna in gradbeno mejo, ki je objekti ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo. Višina objekta je določena z višino etaže, in sicer je pritličje max. višine 3,60 m, vse ostale etaže pa max. 3,00 m. Etažnost objektov je lahko tudi manjša od predvidene v OPPN. Upoštevati je potrebno etažno linijo, ki določuje pritlično izvedbo objekta v območju namenjenemu nadstrešnici.
IV. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV PROMETNE, ENERGETSKE, KOMUNALNE IN DRUGE GOSPODARSKE INFRASTRUKTURE TER OBVEZNOST PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NANJO
(pogoji za prometno urejanje)
Prometno se prostorska ureditev navezuje na obstoječo dostopno cesto na južni strani predvidenega OPPN – Sernčeva ulica (parc. št. 191, k.o. Slovenska Bistrica), ki jo je potrebno urediti v min. širini cestišča za normalen potek dvosmernega prometa do območja predvidenega OPPN – malo prometna cesta MP. Za to vrsto ceste je potrebno zagotoviti širino cestišča in voznega pasu 1x3,50 m in obojestransko širino bankine 1x0,75 m. V širino cestišča je mogoče vključiti tudi muldo.
Za dovozno cesto na območju gradenj je potrebno zagotoviti min. širino cestišča 5,50 m in kjer so objekti obojestransko hodnik za pešce širine min. 1,00 m, urediti pa je potrebno tudi javno razsvetljavo.
Parkirišča pri objektih se ne dovolijo direktno na cesto. Parkirišča je potrebno odmakniti od hodnika za pešce in urediti cestne priključke – dovoze za parkirišča. Širina posameznega priključka je min. 3,00 m. Priključek in njegova neposredna okolica ob cesti mora biti urejena tako, da je zagotovljena zadostna preglednost na dovoznih cestah in na priključkih v obeh smereh na cesto in obratno. Urediti je potrebno odvodnjavanje meteornih vod na vseh dovoznih poteh.
Križišče s Sernčevo ulico je potrebno ustrezno prometno urediti.
Intervencija je zagotovljena preko obstoječe in nove dovozne ceste ter iz vseh notranjih povoznih površin.
Predvidene prometne ureditve so razvidne iz grafične priloge št. 5/1 »Zasnova prometne ureditve«.
Vsaka stavba na obravnavanem območju ima v sklopu funkcionalnega zemljišča predviden uvoz in ustrezno število parkirnih mest za stanovalce oziroma uporabnike in obiskovalce. Minimalno potrebno število parkirnih mest je treba določiti po normativu. Iz projektne dokumentacije mora biti razvidno, da je predvidena vgradnja standardiziranih lovilcev olj (SIST EN 858-2).
(pogoji za komunalno in energetsko urejanje)
Stanje komunalnih naprav je razvidno iz posnetka obstoječega stanja. Vsi komunalni in energetski vodi so predvideni kot novi po smernicah nosilcev urejanja prostora.
Predmet komunalne opremljenosti so:
– vodovod in hidrantno omrežje,
– meteorna in fekalna kanalizacija,
– elektro omrežje,
– telekomunikacijsko omrežje + CATV,
– plinovodno omrežje,
– odvoz smeti.
Dopustne so tolerance pri prometnem, komunalnem in energetskem urejanju prostora, če to pogojujejo bolj ekonomična investicijska vlaganja in če prestavitve ne spreminjajo koncepta zazidalnega načrta.
(vodovod in hidrantno omrežje)
V neposredni bližini obravnavanega območja na parceli št. 191 k.o. Slovenska Bistrica je cevovod iz nodularne litine DN 100 mm, ki zadošča potrebam po pitni vodi in istočasno zagotavlja požarno varnost.
Znotraj obravnavanega območja je potrebno v cestno telo novo predvidenih ulic položiti nov cevovod iz nodularne litine DN 100 mm, kamor bodo priključeni novi predvideni objekti.
Pred objekti se vgradijo vodomerni PVC termo izolacijski jaški z vgrajenimi vodomeri na daljinsko upravljanje, in sicer za vsako poslovno oziroma stanovanjsko enoto posebej ali betonski jaški z možnostjo vgradnje več vodomerov.
Za potrebe požarne varnosti je potrebno predvideti zadostno število nadzemnih hidrantov DN 80 mm.
Pri izgradnji vodovoda in kanalizacije je potrebno paziti, da je horizontalni odmik med njima vsaj 3 m, vertikalni pa 50 cm, s tem da so cevi kanalizacije vgrajene pod cevmi vodovoda. Če tega ni možno izvesti, je potrebno cevi vodovoda zaščititi z glinenim nabojem vsaj 3 m na vsako stran križanja.
Po parceli št. 201/3, k.o. Slovenska Bistrica poteka obstoječ vodovodni cevovod. V primeru potrebe po prestavitvi to izvede investitor na lastne stroške.
V Slovenski Bistrici je urejeno hidrantno omrežje. Predvideti je potrebno ustrezno število nadzemnih hidrantov DN 80 mm, skladno s Pravilnikom o tehnični izvedbi in uporabi vodovodnih objektov in naprav na območju Občine Slovenska Bistrica (Uradni list RS, št. 37/03) in Pravilnikom o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov (Uradni list RS, št. 30/91). Gasilski dom Slovenska Bistrica je oddaljen ca. 2 km.
(meteorna in fekalna kanalizacija)
V neposredni bližini obravnavanega območja na parceli št. 201/2 k.o. Slovenska Bistrica je predvideno mesto priključitve na fekalno kanalizacijo.
Znotraj obravnavanega območja bo zgrajena kanalizacija v ločenem javnem sistemu za odvod padavinskih in komunalnih odpadnih vod. Gradnja greznic ni dovoljena.
Fekalne vode predvidenih objektov bodo odvajane v priključni jašek na parceli št. 201/2 k.o. Slovenska Bistrica. Priključna mesta za fekalni kanal so RJ705-21, RJ705-20.
Padavinske meteorne vode bodo priključene preko peskolovov in lovilcev olj (SIST EN 858-2) – meteorne vode povoznih/parkirnih površin in bodo odvajane v vodotok na vzhodni strani na parceli št. 750/1 k.o. Slovenska Bistrica. Na iztoku v vodotok je treba načrtovati iztočno glavo z žabjim pokrovom, v območju iztoka pa predvideti protierozijsko zavarovanje dna in brežine z lomljencem. Priključna mesta za meteorni kanal so RJ707-23, RJ707-22, RJ707-19.
V primeru ureditve podzemnih garaž v kleti objektov, morajo biti tla v podzemnih garažah načrtovana brez talnih iztokov, v primeru izvedbe le-teh, pa morajo biti odpadne vode speljane po vodotesnem sistemu preko lovilca olj in usedalnika v interno kanalizacijo za meteorne vode.
Vsa nova kanalizacija mora potekati v cestnem telesu novo predvidenih ulic.
Meteorne vode, ki gravitirajo na vzhodni del OPPN se lahko speljejo v odprt odvodnik, če se pridobi soglasje Direkcije RS za vode.
Za objekte Sernčeva ulica 20, 20a, 22 in 22a se morajo izvesti povezave na nov ločen sistem fekalne in meteorne kanalizacije.
(elektroenergetsko omrežje)
Na obravnavanem območju poteka prosto zračno NN omrežje, ki ga bo potrebno prestaviti.
Za napajanje predvidenega območja z električno energijo bo potrebno:
– zgraditi ustrezni nizkonapetostni kabelski priključek iz obstoječe TP 20/0,4 kV t-654 Slovenska Bistrica – Kopališče do predvidene razdelilne omarice RO na parceli št. 201/2 k.o. Slovenska Bistrica in naprej do predvidenih objektov,
– pridobiti ustrezno upravno in projektno dokumentacijo za izgradnjo nizkonapetostnega razvoda in nizkonapetostnega kabelskega priključka za napajanje predvidenih objektov,
– urediti služnostne pogodbe za zemljišča, po katerih bo potekal nizkonapetostni razvod in kabelski priključki.
Ostali pogoji:
– pred pričetkom gradbenih del, se morajo izvajalci seznaniti z natančno lokacijo obstoječih elektroenergetskih vodov ter naročiti zakoličbo kablov pri OE Slovenska Bistrica,
– na mestih križanj in približevanj gradbenih del z elektroenergetskimi vodi in napravami bo potrebno gradbena dela prilagoditi sledečim pogojem:
– zaradi posnetja materiala pod podzemnimi vodi ne sme biti zmanjšana statika oporišč.
– medsebojne razdalje (razmak se meri med bližnjimi zunanjimi robovi inštalacij) na mestih približevanj oziroma križanj elektroenergetskih kablov ter ozemljil z vodovodno cevjo so:
– minimalni vodoravni razmak, pri paralelnem polaganju cevi poleg elektroenergetskega kabla oziroma ozemljila mora biti najmanj 0,5 m,
– energetski kabel mora biti do hidranta ali ventilske komore oddaljen najmanj 1,5 m,
– navpični svetli razmak med kablom in cevjo pri križanju, mora biti najmanj 0,5 m oziroma 0,3 m v primeru priključnega cevovoda,
– v primeru, da minimalnih razmakov pri paralelnem polaganju cevi poleg elektroenergetskega kabla ne bo mogoče doseči, bo potrebno kable zaščititi s polaganjem v kabelsko kanalizacijo,
– v primeru, da minimalnih razmakov pri križanju cevi s kablom ne bo mogoče doseči, bo potrebno kable mehansko zaščititi s cevjo, ki mora segati vsaj za 3 m na vsako stran križanja,
– pri izkopu jarka za polaganje cevi, globljega od paralelno položenega energetskega kabla, je potrebno na predpisan način zavarovati posedanje zemlje pod energetskimi kabli,
– prestavitev hidrantov in revizijskih jaškov nad kable in ozemljila ter poleg njih, na manjšo oddaljenost kot je predpisano, ni dovoljena,
– minimalni vodoravni razmak, pri paralelnem polaganju cevi plinovoda poleg elektroenergetskega kabla oziroma ozemljila, mora biti najmanj 1,5 m,
– navpični svetli razmak pri križanju med kablom in cevjo plinovoda, mora biti najmanj 0,5 m,
– v primeru, da minimalnih razmakov pri paralelnem polaganju cevi plinovoda poleg elektroenergetskega kabla ne bo mogoče doseči, bo potrebno kable zaščititi s polaganjem v kabelsko kanalizacijo,
– v primeru, da minimalnih razmakov pri križanju cevi plinovoda s kablom ne bo mogoče doseči, bo potrebno kable mehansko zaščititi s cevjo, ki mora segati vsaj za 3 m na vsako stran križanja,
– pri izkopu jarka za polaganje cevi plinovoda, globljega od paralelno položenega energetskega kabla, je potrebno na predpisan način zavarovati posedanje zemlje pod energetskim kablovodom.
Ob načrtovani dovozni cesti se predvidi postavitev uličnih svetilk – luči javne razsvetljave. Ta infrastruktura javne razsvetljave se po izgradnji prenese v lastništvo Občine Slovenska Bistrica, s katero upravlja njen pooblaščeni upravljavec.
Medsebojna oddaljenost svetilk naj bo približno 25–30 m. Višina namestitve svetilk in izvedba svetilk se izdela na podlagi usmeritev pooblaščenega upravljavca oziroma njihovega projektanta za področje javne razsvetljave. Pri tem mora biti zagotovljena izbira svetil, ki bodo preprečevala svetlobno onesnaževanje okolja, in sicer v skladu z določili Uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Uradni list RS, št. 81/07, 109/07, 62/10 in 46/13).
(telekomunikacijsko omrežje)
Telekomunikacijsko omrežje je potrebno urediti pod pogoji pristojne organizacije. Za zazidalno območje je potrebno za dopolnitev komunalne opreme pripraviti PGD projektno dokumentacijo, kjer se upošteva, da se do posameznih stavb na zemljišču, ki je v lasti investitorja zgradi TK kabelska kanalizacija:
– po glavni ulici dve cevi Ø 110 s pripadajočimi kabelskimi jaški, dimenzije 1,2 x 1,2 x 1,2 m,
– do posameznih objektov ena cev Ø 110 za poslovne objekte ali Ø 50 do stanovanjskih stavb.
Priključna točka za predvideno zazidavo je na križišču Kraigherjeve in Partizanske ulice.
Obstoječe TK omrežje je glede na pozidavo potrebno ustrezno zaščititi, prestaviti in razširiti na osnovi projektne rešitve na stroške investitorja.
Vsa dela v zvezi z zaščito in prestavitvami tangiranih TK kablov izvede Telekom Slovenije d.d. (ogledi, izdelava tehničnih rešitev in projektov, zakoličbe, izvedba del in dokumentiranje izvedenih del).
Pri načrtovanju objekta je potrebno upoštevati, da se za objekt, kjer bo izveden TK priključek, predvidi vgradnjo dovodne TK omarice in zagotovi ustrezni cevni dovod do objekta. V primeru kovinske omarice, mora biti le-ta ozemljena na skupno ozemljilo objekta. Dovodna TK omarica mora biti vgrajena na mesto, ki omogoča 24 urni dostop. Notranja telekomunikacijska instalacija se naj izvede s tipiziranimi materiali in elementi. Priporočljiva je izvedba notranje telekomunikacijske instalacije, ki se z ustrezno cevno povezavo (pri tem se upošteva minimalna dimenzija instalacijskih cevi) z dovodno TK omarico zaključi v notranji TK omarici. V notranji TK omarici (minimalnih dimenzij 350x400x120), je potrebno zagotoviti električno napajanje (ustrezno nameščena vtičnica 220 V) in prezračevanje.
CATV omrežje je potrebno urediti pod pogoji pristojne organizacije.
Za potrebe objektov je potrebno za dopolnitev komunalne opreme upoštevati, da se do stavbe po zemljišču, ki je v lasti investitorja zgradi CATV kabelska kanalizacija, pri tem je potrebno upoštevati:
– zunanji razvod CATV omrežja od mesta priključitve na obstoječe omrežje do objektov,
– notranje razvode CATV omrežja v samih objektih.
Zunanji razvodi se izvedejo s kabelsko kanalizacijo s položitvijo ustreznih povezovalnih alcaten cevi in cevi do novega objekta in namestitvijo kabelskih jaškov in prostostoječih CATV omaric v križiščih razvoda pred objektom.
Predvideno območje in s tem objekte, katerih izgradnja je predvidena na tem območju, bo možno oskrbovati z zemeljskim mestnim plinom iz plinovodnega omrežja. Plinovodno omrežje se predvidi na dostopni cesti, vendar so možni tudi drugi koridorji. Pri projektiranju nove komunalne infrastrukture je potrebno upoštevati predpisane odmike med plinovodom in drugimi komunalnimi vodi.
Pred gradbenim posegom je potrebno od pooblaščenega upravljavca plinovoda pridobiti soglasje za poseg v varnostni pas plinovoda oziroma priključnih plinovodov.
Plin se lahko uporablja za kuhanje, ogrevanje, pripravo tople sanitarne vode, tehnologijo in hlajenje.
Dopusten je individualen način ogrevanja. Kot gorivo se lahko uporablja kurilno olje, zemeljski plin, utekočinjen naftni plin, drva, biomasa, električna energija, oziroma vsi alternativni viri ogrevanja (toplotne črpalke – zrak voda ipd.).
Skladišča goriv morajo biti v kletnih prostorih, v pritličnih prostorih nepodkletenih stavb ali vkopana in izvedena v skladu z veljavnimi tehničnimi in požarno varstvenimi predpisi, ki veljajo za to področje.
Po Odloku o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Slovenska Bistrica (Uradni list RS, št. 62/17) je predvideno ločeno zbiranje in odvoz odpadkov na centralno deponijo komunalnih odpadkov. Vsak objekt v območju mora biti opremljen s posodami za smeti, odvoz komunalnih odpadkov pa urejen preko pooblaščene organizacije. Ureditev ekološkega otoka za ločeno zbiranje odpadkov je možna na južnem delu območja zahodno od uvoza na območje OPPN.
V. REŠITVE IN UKREPI ZA VARSTVO OKOLJA, OHRANJANJE NARAVE, VARSTVO KULTURNE DEDIŠČINE TER TRAJNOSTNO RABO NARAVNIH DOBRIN
Pri načrtovanju, gradnji objektov in naprav in uporabi le-teh je potrebno upoštevati ukrepe za zmanjšanje vplivov na okolje.
Vplivi v času gradnje bodo časovno omejeni in se bodo pojavljali med dograditvijo primarnega infrastrukturnega omrežja, med izgradnjo notranje prometnice območja, gradnjo sekundarnega komunalnega omrežja ter v času gradnje objektov.
Območje urejanja sodi v III. stopnjo varstva pred hrupom.
(varstvo naravne in kulturne dediščine)
Na območju OPPN se ne nahaja nobena enota kulturne dediščine.
Strokovni nadzor nad posegi
V kolikor predhodne arheološke raziskave niso opravljene pred začetkom izvedbe zemeljskih del, je zaradi varstva arheoloških ostalin potrebno Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije skladno s predpisi s področja varstva kulturne dediščine omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi. Lastnik zemljišča/investitor/odgovorni vodja naj o dinamiki gradbenih del pisno obvesti ZVKDS OE Maribor vsaj 10 dni pred pričetkom zemeljskih del.
Odkritje arheološke ostaline
Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja/lastnika zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke. V primeru odkritja arheoloških ostalin, ki jim grozi nevarnost poškodovanja ali uničenja, lahko pristojni organ to zemljišče z izdajo odločbe določi za arheološko najdišče, dokler se ne opravijo raziskave arheoloških ostalin oziroma se omeji ali prepove gospodarska in druga raba zemljišča, ki ogroža obstoj arheološke ostaline. Načrtovane gradnje sicer neposredno ne posegajo v zavarovane enote, menimo pa, da bodo vplivale na njihov ambient, predvsem zaradi vedut v širšem prostoru. Povzame se varstvene režime območij in objektov, ki so neposredno ali posredno tangirani s prostorskim aktom, saj so za presojo vplivov ključni ti in ne le dejstvo prisotnosti dediščine.
(usmeritve za izboljšave človekovega okolja)
Načrtovana raba v območju ne predvideva dejavnosti, ki bi dodatno obremenjevale okolje, saj gre le za gradnjo stanovanjskih in poslovno-stanovanjskih objektov (mirna dejavnost), zato posebni varovalni ukrepi niso predvideni.
Komunalne odpadne vode iz predvidenih objektov je potrebno priključiti po vodotesni kanalizaciji na fekalni kanal.
Vsak objekt na območju mora biti opremljen z zabojnikom za komunalne odpadke, odvoz smeti pa urejen na centralno deponijo komunalnih odpadkov.
Padavinske odpadne vode je potrebno priključiti preko peskolovov in lovilcev olj (SIST EN 858-2). Na iztoku v vodotok je treba načrtovati iztočno glavo z žabjim pokrovom, v območju iztoka pa predvideti protierozijsko zavarovanje dna in brežine z lomljencem.
(varstvo plodne zemlje in vegetacije)
Graditelji posameznih objektov morajo pred gradnjo odstraniti plast plodne zemlje, jo deponirati, po dokončanju pa humus uporabiti za ureditev okolja objektov.
VI. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI
V okviru zaščite pred požarom in upoštevanjem določil veljavne zakonodaje o varstvu pred požarom se izvedejo naslednji ukrepi:
– ukrepi za varen umik ljudi in premoženja: posamezni objekti in ureditve morajo biti zasnovani tako, da je omogočen varen umik iz objektov na urejene površine ob objektih,
– pri projektiranju posameznih objektov je potrebno zagotoviti ukrepe za omejevanje širjenja ognja ob požaru z upoštevanjem ustrezne požarne ločitve objektov, in sicer glede na maksimalno mejo zazidljivosti določene odmike med načrtovanimi objekti v območju urejanja, upoštevati pa je potrebno tudi z zakonodajo določene potrebne odmike od meje parcel in med objekti ali potrebne protipožarne ločitve,
– prometne in delovne površine za intervencijska vozila so zagotovljene v okviru manipulativnih in parkirnih površin,
– pri projektiranju posameznih objektov se dostopne in delovne površine za intervencijska vozila in gasilce določijo v skladu z določili SIST DIN 14090,
– zagotoviti vire zadostne oskrbe z vodo za gašenje,
– pri projektiranju posameznega objekta morajo biti predvideni ukrepi, ki bodo zagotavljali pogoje za pravočasno odkrivanje, obveščanje, omejitev širjenja in učinkovito gašenje požara,
– pri projektiranju posameznega objekta morajo biti predvideni ukrepi, ki bodo zagotavljali pogoje za preprečevanje in zmanjševanje posledic požara za ljudi, premoženje in okolje.
Izpolnjevanje bistvenih zahtev varnosti pred požarom za požarno manj zahtevne objekte se dokazuje v elaboratu zasnova požarne varnosti, za požarno zahtevne objekte pa v elaboratu študija požarne varnosti. Požarno manj zahtevni in zahtevni objekti so določeni v predpisu o zasnovi in študiji požarne varnosti.
(varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)
Območje OPPN ni poplavno ogroženo, prav tako ni opaznih ali zaznanih erozij terena. Pri projektiranju je potrebno upoštevati naravne omejitve (poplavnost in visoka podtalnica, erozivnost ter plazovitost terena, možnost porušitve visokih pregrad) in temu primerno predvideti tehnične rešitve gradnje. Stavbe morajo biti projektirane potresno varno na potresno območje VI. do VII. stopnje po MSK lestvici za projektni pospešek tal (v g) 0.1. Upoštevati je potrebno možnost razlitja nevarnih snovi in temu primerno predvideti gradnjo.
Vsi posegi na območju OPPN se morajo izvesti na podlagi poprej izdelanega geomehanskega poročila o sestavi in nosilnosti tal ter o pogojih temeljenja objektov.
Parcelacija zemljišča je določena v grafičnem predlogu parcelacije. V območju obravnave je predvidena parcelacija na 20 gradbenih parcel. Od tega je 18 gradbenih parcel predvidenih za gradnjo objektov, ena je predvidena za dovozno cesto, ena pa za prostor za smetarnike. Natančna velikost parcel bo določena z izvedeno parcelacijo. Določene so z lomnimi točkami, ki so v GAUS-Krügherjevem sistemu.
Izvajanje OPPN je možno v večih fazah oziroma etapah. Najprej je potrebno zgraditi infrastrukturo (povozne in pohodne površine in komunalne priključke), ki jo v celoti izvede investitor. Gradnja posameznih objektov in nadstrešnic za parkiranje osebnih vozil je možna v več fazah, pri čemer mora biti vsaka faza oziroma izveden objekt zaključena celota.
(1) Tolerance pri umestitvi objektov na gradbeno parcelo:
V grafičnih prilogah so določeni tlorisni in višinski gabariti objektov, ki upoštevajo odmike od parcelnih mej, od prometnic in med objekti. Kot tolerance so dovoljene:
– spremembe tlorisnih dimenzij objektov iz zakoličbene situacije v območju gradbene meje in linije, ulični niz mora biti ohranjen,
– vertikalni gabariti ne smejo presegati etažnosti K+P+M oziroma K+P+N.
(2) Tolerance pri komunalnem in energetskem urejanju:
– dopustne so tolerance pri komunalnem in energetskem urejanju prostora, če to pogojujejo bolj ekonomična investicijska vlaganja in če prestavitve ne spreminjajo koncepta prostorske umestitve.
Spremembe, dovoljene z odstopanji, ne smejo ovirati realizacije OPPN in morajo biti v skladu z zakonskimi in podzakonskimi predpisi, ki se nanašajo na posege v prostor in varovanje okolja. Odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi, z njimi morajo soglašati organi in organizacije, ki so podali smernice in mnenja k OPPN.
X. OBVEZNOSTI INVESTITORJEV IN IZVAJALCEV PRI IZVAJANJU OPPN
Poleg zahtev iz drugih določb tega odloka morajo investitorji in izvajalci občinskega podrobnega prostorskega načrta upoštevati:
– pred pričetkom del mora investitor in izvajalec preveriti lego eventualno obstoječih komunalnih in energetskih naprav, jih po potrebi zavarovati, zaščititi ali premestiti pod pogoji upravljavcev,
– investitor in izvajalci morajo vse predvidene posege izvesti tehnično neoporečno, ekološko sprejemljivo ter pri tem ne smejo poslabšati razmer na sosednjih območjih,
– plodno zemljo, ki nastaja pri izkopih, obvezno deponirati in uporabiti za ureditev zelenih površin. Gradnjo je treba načrtovati tako, da območje gradbišča in njegove ureditve ne bo posegalo na zemljišča zunaj ureditvenega območja,
– pri izdelavi tehnične dokumentacije in izvedbi mora investitor in izvajalci upoštevati vse smernice, mnenja, ki so sestavni del občinskega podrobnega prostorskega načrta,
– če se pogoji v naslednjih etapah izvajanja občinskega podrobnega prostorskega načrta spremenijo in niso več v skladu z osnovnimi določili odloka, je potrebno le-tega novelirati.
Kompleksno se uredi vsa predvidena prometna, komunalna in energetska infrastruktura, za katero si investitor ali investitorji sami pridobijo ustrezno dokumentacijo in za poseganje v prostor pridobijo upravna dovoljenja izhajajoč iz zakonodaje, ki opredeljuje področje graditve objektov. V okviru tega je potrebno zagotoviti pogoje za formalno pravno ureditev eventualnega poseganja na tuja zemljišča.
Prav tako mora investitor zagotoviti finančna sredstva za izgradnjo vse infrastrukture in jo izgraditi.
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe.
(prenehanje veljavnosti nekaterih veljavnih prostorskih aktov)
Z dnem uveljavitve tega odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu preneha veljati v tem ureditvenem območju Odlok o začasnih prostorskih ureditvenih pogojih za centralna naselja v Občini Slovenska Bistrica in mesto Slovenska Bistrica (Uradni list RS, št. 16/93, 79/01, 35/02, 108/08 in 26/10, 78/15, 74/16).
Občinski podrobni prostorski načrt je stalno na vpogled na Občini Slovenska Bistrica.
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 9000-6/2019-0203-8
Slovenska Bistrica, dne 14. februarja 2019
Občine Slovenska Bistrica
dr. Ivan Žagar l.r.
