Na podlagi 21. in 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (ZLS; Uradni list RS, št. 94/07 – UPB 2, 27/08 – odl. US, 76/08, 79/09, 51/10, 84/10 – odl. US, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 76/16 – odl. US, 11/2018 – ZSPDSLS-1 in 30/18), 3. in 5. člena Zakona o pogrebni in pokopališki dejavnosti (Uradni list RS, št. 62/16), 3., 6., 7. in 33. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (ZGJS; Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO, 127/06 – ZJZP, 38/10 – ZUKN in 57/11), 36. in 142. člena Zakona o javno-zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 27/06, Uradni list Evropske unije, št. 317/2007, 314/2009, 319/2011, 335/2013 in 307/2015), 3. in 4. člena Odloka o gospodarskih javnih službah na območju Občine Tržič (Uradni list RS, št. 34/09, 26/10, 90/12 in 92/13), Odloka o pokopališkem redu v Občini Tržič (Uradni list RS, št. 64/18), Odloka o ustanovitvi podjetja Komunala Tržič d.o.o. (Uradni list RS, št. 18/14, 42/14 in 30/17) ter 9. in 18. člena Statuta Občine Tržič (Uradni list RS, št. 19/13 in 74/15) je Občinski svet Občine Tržič na 3. redni seji dne 21. 2. 2019 sprejel
o koncesiji za izvajanje storitev gospodarske javne službe na področju pogrebne in pokopališke dejavnosti v Občini Tržič
(1) S tem odlokom kot koncesijskim aktom Občina Tržič (v nadaljnjem besedilu: Občina ali koncedent) določa način in pogoje opravljanja gospodarske javne službe na področju pogrebne in pokopališke dejavnosti v Občini Tržič (v nadaljnjem besedilu tudi: javna služba).
(2) Občina zagotavlja izvajanje javne službe iz prejšnjega odstavka z neposredno podelitvijo koncesije podjetju Komunala Tržič d.o.o., Mlaka 6, 4290 Tržič (v nadaljnjem besedilu: koncesionar ali izvajalec javne službe).
(3) Koncesija po tem odloku se podeli za obdobje deset (10) let z možnostjo podaljšanja za pet (5) let, skladno s predpisi, ki urejajo postopek podelitve koncesije gospodarske javne službe.
(pojmi in izrazi v odloku)
(1) V tem odloku uporabljeni pojmi in izrazi pomenijo:
– gospodarska javna služba oziroma javna služba: je obvezna gospodarska javna služba 24-urna dežurna služba za pogrebne dejavnosti ter izbirna gospodarska javna služba pokopališka dejavnost, ki obsega upravljanje in urejanje pokopališč;
– koncedent: je Občina Tržič;
– občinski svet: je Občinski svet Občine Tržič;
– koncesionar: je Komunala Tržič d.o.o., Mlaka 6, 4290 Tržič;
– izvajalec javne službe: je koncesionar po tem odloku.
(2) Ostali izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo enak pomen, kot ga določa zakon, ki ureja pogrebno in pokopališko dejavnost in drugi predpisi, ki urejajo dejavnosti, vezane na javno službo, ki je predmet tega odloka.
II. PREDMET IN OBSEG IZVAJANJA JAVNE SLUŽBE
(predmet izvajanja javne službe)
Predmet izvajanja javne službe na področju pogrebne in pokopališke dejavnosti v Občini po tem odloku je:
1. 24-urna dežurna služba za pogrebne dejavnosti in
2. pokopališka dejavnost, ki obsega upravljanje in urejanje pokopališč.
24-urna dežurna služba za pogrebne dejavnosti je obvezna gospodarska javna služba, ki obsega vsak prevoz od kraja smrti do hladilnih prostorov izvajalca javne službe ali zdravstvenega zavoda zaradi obdukcije pokojnika, odvzema organov oziroma drugih postopkov na pokojniku in nato do hladilnih prostorov izvajalca javne službe, vključno z uporabo le-teh, če zakon ne določa drugače.
(1) Pokopališka dejavnost, ki obsega upravljanje in urejanje pokopališč, je izbirna gospodarska javna služba, ki jo je koncesionar dolžan izvajati v skladu z določili zakona, ki ureja pogrebno in pokopališko dejavnost ter veljavnim odlokom o pokopališkem redu.
(2) Upravljanje pokopališč obsega:
1. zagotavljanje urejenosti pokopališča:
– vzdrževanje pokopališč ter pokopaliških objektov in naprav ter druge pokopališke infrastrukture, ki obsega vzdrževanje objektov, naprav ter druge pokopališke infrastrukture, skupnih glavnih poti, zelenic, dreves, grmovnic, živih mej, odvoz odpadkov, porabo vode in elektrike, nadzorno službo, storitve informacijske pisarne in druga vzdrževalna dela,
– storitve najema pokopaliških objektov in naprav,
– storitve grobarjev, ki obsegajo izkop in zasutje grobne jame, prvo ureditev groba, ki zajema odvoz odvečne zemlje in posušenega cvetja na odlagališče, ter prekop posmrtnih ostankov,
– storitve pokopališko pogrebnega moštva, ki obsegajo prevoz ali prenos krste ali žare iz mrliške vežice oziroma upepeljevalnice do mesta pokopa s položitvijo v grob ali z raztrosom pepela;
2. izvajanje investicij in investicijskega vzdrževanja;
3. oddajo grobov v najem;
4. vodenje evidenc ter izdajanje soglasij v zvezi s posegi na območju pokopališč.
(3) Urejanje pokopališč obsega:
– razdelitev pokopališča na posamezne zvrsti grobov;
– opustitev pokopališča.
Koncesionar lahko poleg storitev, ki so predmet javne službe v skladu s tem odlokom, zagotavlja tudi druge storitve povezane s pogrebno dejavnostjo, ki pa niso predmet gospodarske javne službe, in sicer:
– prevoz pokojnika, ki ga ne zagotavlja 24-urna dežurna služba;
– pripravo pokojnika;
– upepelitev pokojnika;
– pripravo in izvedbo pogreba, ki obsega prijavo pokopa, pogrebno slovesnost in pokop.
III. OBMOČJE IZVAJANJA KONCESIJE
(območje izvajanja koncesije)
(1) Območje izvajanja koncesije 24-urne dežurne službe za pogrebne dejavnosti po tem odloku je območje celotne Občine.
(2) Območje izvajanja koncesije pokopališke dejavnosti, ki obsega upravljanje in urejanje pokopališč, po tem odloku, je območje Občine, na katerem so pokopališča Lom pod Storžičem, Kovor, Križe in Tržič.
IV. FINANCIRANJE JAVNE SLUŽBE
(1) 24-urna dežurna služba za pogrebne dejavnosti se financira s ceno storitev javne službe, ki se oblikuje skladno s predpisom, ki določa metodologijo za oblikovanje cen 24-urne dežurne službe.
(2) Pokopališka dejavnost, ki obsega upravljanje in urejanje pokopališč, razen investicij in investicijskega vzdrževanja, se financira iz:
– prihodkov iz naslova upravljanja pokopališč;
– prihodkov iz naslova raznih dotacij, donacij ter drugih virov.
Investicije in investicijsko vzdrževanje se financira iz sredstev koncedenta.
(3) Cene 24-urne dežurne službe za pogrebne dejavnosti, višino grobnine in razmerje grobnine za posamezno vrsto groba glede na enojni grob, morebitno pogrebno pristojbino in ostale cene pokopališke dejavnosti iz drugega odstavka tega člena potrjuje občinski svet koncedenta.
(sklenitev koncesijske pogodbe)
(1) Koncesionar pridobi pravice in dolžnosti iz koncesijskega razmerja s sklenitvijo koncesijske pogodbe.
(2) Koncesijsko pogodbo v imenu koncedenta sklene župan.
S koncesijsko pogodbo se uredijo naloge in dejavnosti koncesionarja, odgovornost in pravice ter obveznosti do koncedenta in uporabnikov. S koncesijsko pogodbo se uredijo tudi vsa vprašanja v zvezi z uporabo objektov in naprav za izvajanje javne službe.
(koncesionarjev pravni monopol)
(1) Koncesionar ima na podlagi koncesijske pogodbe na celotnem območju Občine:
– izključno oziroma posebno pravico opravljati 24-urno dežurno službo za pogrebne dejavnosti;
– dolžnost zagotavljati uporabnikom kontinuirano izvajanje in kvalitetno opravljanje javne službe iz prejšnje alineje, v skladu s predpisi in v javnem interesu.
(2) Koncesionar, ki ima izključno pravico opravljanja dejavnosti javne službe, mora dejavnost opravljati v svojem imenu in za svoj račun.
(1) Koncesijska pogodba se sklene za določen čas deset (10) let z možnostjo podaljšanja za pet (5) let.
(2) Koncesijsko razmerje in izvajanje koncesije prične teči z dnem sklenitve koncesijske pogodbe.
(razmerje med koncesijskim aktom in koncesijsko pogodbo)
Koncesijska pogodba, ki je v delu v nasprotju s tem odlokom, ki je koncesijski akt, je v tem delu neveljavna.
(razmerje do podizvajalcev)
Koncesionar mora tudi v primeru delnega izvajanja javne službe preko pogodbe s podizvajalcem, v razmerju do koncedenta in uporabnikov ter tretjih oseb v zvezi s tem, nastopati v svojem imenu in za svoj račun.
VI. PRAVICE IN OBVEZNOSTI KONCESIONARJA, KONCEDENTA IN UPORABNIKOV STORITEV
Koncesionar, kot izvajalec javne službe po tem odloku mora na podlagi tega odloka in sklenjene koncesijske pogodbe najmanj:
– zagotoviti kontinuirano izvajanje javne službe;
– pri izvajanju dejavnosti upoštevati vso veljavno zakonodajo, sprejete predpise, standarde in normative ter kodekse za opravljanje predmetnih dejavnosti, kot tudi v okviru teh krajevne običaje;
– zagotoviti storitve vsem pod enakimi pogoji;
– koncedentu omogočiti nadzor nad izvajanjem javne službe;
– koncedentu nuditi strokovno podporo ter podajati predloge v zvezi z izvajanjem javne službe;
– pripraviti letni program javne službe in ga posredovati koncedentu najkasneje do 31. oktobra tekočega leta za naslednje leto;
– za koncesionirano dejavnost voditi ločeno poslovne knjige in druge knjigovodske listine ter obračune;
– pripraviti letno poročilo o izvajanju javne službe do 31. marca tekočega leta za preteklo leto;
– po preteku koncesijske pogodbe koncedentu predati zakonsko določene evidence in soglasja;
– uporabljati vse s strani koncedenta predane objekte in naprave s področja infrastrukture le za opravljanje dejavnosti, ki je predmet koncesije.
(1) Koncedent ima pravico:
– določiti splošne pogoje opravljanja javne službe s svojimi predpisi;
– nadzirati pravilnost cen storitev pokopališke dejavnosti,
– izvajati nadzor nad izvajanjem javne službe.
(2) Koncedent koncesionarju po podpisu koncesijske pogodbe preda v upravljanje vse objekte in naprave s področja infrastrukture, ki sodijo v funkcionalni kompleks posameznega pokopališča, z vsemi pritiklinami in morebitnimi bremeni ter dokumentacijo, ki jo ima koncedent, in jo koncesionar potrebuje za opravljanje javne službe. O prevzemu se izdela prevzemni zapisnik. Višina najema se opredeli s pogodbo.
Uporabniki storitev javne službe imajo naslednje pravice in obveznosti:
– pravico do uporabe storitev javne službe pod enakimi pogoji, določenimi z zakonom in drugimi predpisi;
– pravico do pritožbe na pristojne organe, če so kršene pravice uporabnikov;
– pravico opozoriti na nepravilno ali neustrezno izvajanje javne službe ter oblikovati pobude in predloge za boljše izvajanje;
– obveznost ureditve najema grobov z najemno pogodbo;
– obveznost spoštovanja pokopališkega reda in navodil, ki jih izda skladno s tem odlokom in koncesijsko pogodbo koncesionar;
– obveznost upoštevanja predpisov, ki urejajo področje varnosti, reda in miru, zdravstvenega in sanitarnega varstva in druge predpise, vezane na področje javne službe.
(1) Prenos koncesije je možen le s spremembo tega odloka. Novi koncesionar sklene s koncedentom novo koncesijsko pogodbo.
(2) Posledica prenosa koncesijskega razmerja je vstop prevzemnika koncesije v pogodbena razmerja odstopnika z uporabniki.
(nadzor nad izvajanjem koncesije)
(1) Nadzor nad izvajanjem javne službe izvaja pristojni organ oziroma služba občinske uprave. Nadzor lahko zajema vse okoliščine v zvezi z izvajanjem javne službe, zlasti pa zakonitost in strokovnost izvajanja.
(2) Koncedent lahko za posamezna strokovna in druga opravila pooblasti pristojno strokovno službo, zavod oziroma drugo institucijo.
(3) Medsebojna razmerja v zvezi z izvajanjem nadzora uredita koncedent in koncesionar s koncesijsko pogodbo.
IX. PRENEHANJE KONCESIJSKEGA RAZMERJA
(načini prenehanja koncesijskega razmerja)
Razmerje med koncedentom in koncesionarjem preneha:
– s prenehanjem koncesijske pogodbe;
– s prenehanjem koncesionarja;
– z odvzemom koncesije;
– z odkupom koncesije.
(prenehanje koncesijske pogodbe)
(1) Koncesijska pogodba preneha:
– po preteku časa, za katerega je bila sklenjena;
– z enostranskim razdrtjem;
– z odstopom od koncesijske pogodbe;
– s sporazumno razvezo.
(2) Ne glede na razloge prenehanja koncesijske pogodbe, mora koncesionar opravljati javno službo do izbora novega koncesionarja, vendar ne več kot eno (1) leto po prenehanju koncesijske pogodbe.
Koncesijska pogodba preneha s pretekom časa, za katerega je bila sklenjena.
(razdrtje koncesijske pogodbe)
(1) Koncesijska pogodba lahko z enostranskim koncedentovim razdrtjem preneha:
– v primeru postopka zaradi insolventnosti, drugega postopka prisilnega prenehanja ali likvidacijskega postopka pri koncesionarju;
– če je bila koncesionarju izdana sodna ali upravna odločba zaradi kršitve predpisov, koncesijske pogodbe ali upravnih aktov, izdanih za izvajanje koncesije, na podlagi katere utemeljeno ni mogoče pričakovati nadaljnjega pravilnega izvajanja koncesije;
– če je po sklenitvi koncesijske pogodbe ugotovljeno, da je koncesionar dal zavajajoče in neresnične podatke, ki so vplivali na podelitev koncesije;
– če koncesionar predpise ali koncesijsko pogodbo krši tako, da nastaja večja škoda uporabnikom njegovih storitev ali tretjim osebam;
– če se z dokumentiranimi ugotovitvami nadzora ugotovi, da koncesionar v bistvenem delu ni izpolnil svoje obveznosti iz koncesijske pogodbe;
– v drugih primerih določenih s koncesijsko pogodbo.
(2) Koncesionar lahko razdre koncesijsko pogodbo, če koncedent ne izpolnjuje svojih obveznosti iz koncesijske pogodbe, tako da to koncesionarju onemogoča izvajanje koncesijske pogodbe.
(3) Enostransko razdrtje koncesijske pogodbe ni dopustno v primeru, če je do okoliščin, ki bi takšno prenehanje utemeljevale, prišlo zaradi višje sile ali drugih nepredvidljivih in nepremagljivih okoliščin.
(4) Koncesionar je dolžan koncedentu povrniti škodo, ki je koncedentu nastala zaradi razdrtja koncesijske pogodbe. Prav tako je koncedent dolžan koncesionarju povrniti škodo v primeru iz drugega odstavka tega člena.
(odstop od koncesijske pogodbe)
(1) Vsaka stranka lahko odstopi od koncesijske pogodbe:
– če je to v koncesijski pogodbi izrecno določeno;
– če druga stranka krši koncesijsko pogodbo, pod pogoji in na način, kot je v njej določeno.
(2) Ne šteje se za kršitev koncesijske pogodbe akt ali dejanje koncedenta v javnem interesu, ki je opredeljen v zakonu ali na zakonu oprtem predpisu, ki se neposredno in posebej nanaša na koncesionarja.
(1) Pogodbeni stranki lahko med trajanjem koncesije tudi sporazumno razvežeta koncesijsko pogodbo.
(2) Stranki se sporazumeta za razvezo koncesijske pogodbe v primeru, da ugotovita, da je zaradi bistveno spremenjenih okoliščin ekonomskega ali sistemskega značaja oziroma drugih enakovredno ocenjenih okoliščin, nadaljnje opravljanje dejavnosti iz koncesijske pogodbe nesmotrno ali nemogoče.
(prenehanje koncesionarja)
(1) Koncesijsko razmerje preneha v primeru prenehanja delovanja koncesionarja.
(2) Koncesijsko razmerje ne preneha, če so izpolnjeni z zakonom in s koncesijsko pogodbo določeni pogoji za obvezen prenos koncesije na tretjo osebo (vstopna pravica tretjih) ali v primeru prenosa koncesije na koncesionarjeve univerzalne pravne naslednike (pripojitev, spojitev, prenos premoženja, preoblikovanje in podobno).
(3) V primerih iz prejšnjega odstavka lahko koncedent pod pogoji iz koncesijskega akta ali koncesijske pogodbe razdre koncesijsko pogodbo ali od koncesijske pogodbe odstopi.
(1) Koncesijsko razmerje preneha, če koncedent v skladu s koncesijskim aktom koncesionarju koncesijo odvzame. Koncedent lahko odvzame koncesijo koncesionarju:
– če ne začne z opravljanjem koncesionirane javne službe v roku, ki je določen s koncesijsko pogodbo;
– če je v javnem interesu, da se dejavnost preneha izvajati kot javna služba ali kot koncesionirana javna služba.
(2) Pogoji odvzema koncesije se določijo v koncesijski pogodbi. Koncedent mora koncesionarju o odvzemu koncesije izdati odločbo. Koncesijsko razmerje preneha z dnem dokončnosti odločbe o odvzemu koncesije.
(3) Odvzem koncesije ni dopusten v primeru, če je do okoliščin, ki bi takšno prenehanje utemeljevale, prišlo zaradi višje sile ali drugih nepredvidljivih in nepremagljivih okoliščin.
(1) Če koncedent enostransko ugotovi, da bi bilo javno službo možno bolj učinkovito opravljati na drug način, lahko uveljavi odkup koncesije.
(2) Odločitev o odkupu mora sprejeti občinski svet koncedenta, ki mora hkrati tudi razveljaviti koncesijski akt in sprejeti nov(e) predpis(e) o načinu izvajanja javne službe.
(3) Odkup koncesije se izvede na podlagi upravne odločbe. Z odkupom koncesije koncedent na infrastrukturi, ki je v lasti tretjih oseb, izven koncesionarja, ne more pridobiti lastninske ali druge sorodne pravice.
(4) O nameravanem odkupu mora koncedent pisno obvestiti koncesionarja vsaj eno (1) leto vnaprej.
X. VIŠJA SILA IN SPREMENJENE OKOLIŠČINE
(1) Višja sila in druge nepredvidljive okoliščine so izredne, nepremagljive in nepredvidljive okoliščine, ki nastopijo po sklenitvi koncesijske pogodbe in so zunaj volje pogodbenih strank (v celoti tuje pogodbenim strankam). Za višjo silo se štejejo zlasti potresi, poplave ter druge elementarne nezgode, stavke, vojna ali ukrepi oblasti, pri katerih izvajanje javne službe ni možno na celotnem območju Občine ali na njenem delu na način, ki ga predpisuje koncesijska pogodba.
(2) Koncesionar mora zagotavljati 24-urno dežurno službo za pogrebne dejavnosti tudi v primeru višje sile. Ob nastopu okoliščin, ki pomenijo višjo silo, se morata stranki nemudoma medsebojno obvestiti in dogovoriti o izvajanju javne službe v takih pogojih.
(1) Če nastanejo po sklenitvi koncesijske pogodbe okoliščine, ki bistveno otežujejo izpolnjevanje obveznosti katere od pogodbenih strank in to v takšni meri, da bi bilo kljub posebni naravi koncesijske pogodbe nepravično pogodbena tveganja prevaliti pretežno ali izključno le na eno od strank, ima druga stranka pravico zahtevati spremembo koncesijske pogodbe.
(2) Spremenjene okoliščine iz prejšnjega odstavka niso razlog za enostransko prenehanje koncesijske pogodbe. O nastopu spremenjenih okoliščin se morata stranki nemudoma medsebojno obvestiti in dogovoriti o izvajanju koncesijske pogodbe v takih pogojih. Kljub spremenjenim okoliščinam je koncesionar dolžan v okviru objektivnih možnosti opravljati koncesionirano javno službo iz koncesijske pogodbe.
XI. UPORABA PRAVA IN REŠEVANJE SPOROV
Za vsa razmerja med koncedentom in koncesionarjem ter koncesionarjem in uporabniki storitev gospodarske javne službe se lahko dogovori izključno uporaba pravnega reda Republike Slovenije.
(prepoved prorogacije tujega sodišča ali arbitraže)
V razmerjih med koncedentom in koncesionarjem ter razmerjih med koncesionarjem in uporabniki storitev javne službe ni dopustno dogovoriti, da o sporih iz teh razmerij odločajo tuja sodišča ali arbitraže.
XII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
(odločba o izbiri koncesionarja)
(1) Ta odlok, v katerem je določen koncesionar za izvajanje gospodarske javne službe na področju pogrebne in pokopališke dejavnosti v Občini, je individualni akt o izbiri koncesionarja v smislu prvega odstavka 37. člena Zakona o gospodarskih javnih službah.
(2) Z uveljavitvijo odloka nastane koncesijsko razmerje po tem odloku, ki se začne izvrševati po sklenitvi koncesijske pogodbe (rok koncesije) v trenutku iz 12. člena tega odloka.
(sklenitev koncesijske pogodbe)
(1) Najkasneje dva (2) meseca po uveljavitvi tega odloka pošlje koncedent koncesionarju v podpis koncesijsko pogodbo, ki jo mora koncesionar podpisati v roku štirinajst (14) dni od uskladitve njenega besedila.
(2) V primeru nasprotja med pogodbo iz prejšnjega odstavka in predpisi, veljajo neposredno predpisi.
(začetek veljavnosti odloka)
Ta odlok se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in začne veljati z dnem objave v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 007-0014/2018
Tržič, dne 21. februarja 2019
mag. Borut Sajovic l.r.
