Na podlagi prvega odstavka 75. člena Zakona o zdravstvenem varstvu rastlin (Uradni list RS, št. 62/07 – uradno prečiščeno besedilo, 36/10, 40/14 – ZIN-B in 21/18 – ZNOrg) generalni direktor Uprave Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin izdaja
o nujnih ukrepih za preprečevanje vnosa in širjenja viroidnih zakrnelosti hmelja
Za preprečevanje vnosa in širjenja viroidne zakrnelosti hmelja, ki jo povzroča hop stunt viroid (v nadaljnjem besedilu: HSVd), in hude viroidne zakrnelosti hmelja, ki jo povzroča citrus bark cracking viroid (v nadaljnjem besedilu: CBCVd), se s to odločbo določajo gostiteljske rastline, prepoved vnosa in širjenja na ozemlje Republike Slovenije, meje posebno nadzorovanega območja, ugotavljanje zdravstvenega stanja hmelja, ukrepi za preprečevanje vnosa in širjenja, dolžnosti imetnikov hmeljišč in pogoji za neokuženo enoto pridelave.
Gostiteljska rastlina za HSVd in CBCVd po tej odločbi je navadni hmelj (Humulus lupulus L.; v nadaljnjem besedilu: hmelj).
Ne glede na prejšnji odstavek se ukrep iz 2. točke prvega odstavka IX. točke te odločbe nanaša tudi na:
– druge gostiteljske rastline HSVd, ki so: hruška (Pyrus communis L.), breskev (Prunus persica L.), marelica (Prunus armeniaca L.), sliva (Prunus domestica L.), mandljevec (Prunus dulcis L.), žižula (Zizypus jujuba L.), vinska trta (Vitis vinifera L.), kumara (Cucumis sativus L.) in agrumi (Citrus sp.), ter
– na gostiteljske rastline CBCVd, ki so: agrumi (Citrus sp.), kumkvat (Fortunella margarita), kumara (Cucumis sativus L.), paradižnik (Solanum lycopersicum L.), jajčevec (Solanum melongena L.) in krizanteme (Chrysanthemum sp.).
(prepoved vnosa in širjenja)
Prepovedana sta vnos in širjenje HSVd in CBCVd na rastlinah hmelja, pri čemer se za vnos šteje vsak nameren ali nenameren vnos na ozemlje Republike Slovenije iz tretje države ali iz druge države članice Evropske unije.
(meje posebno nadzorovanega območja)
Posebno nadzorovano območje je celotno ozemlje Republike Slovenije, kjer se zagotavlja zdravstveno varstvo hmelja z ugotavljanjem zdravstvenega stanja hmelja in s to odločbo predpisanimi ukrepi.
Na posebno nadzorovanem območju se lahko pridelujejo razmnoževalni material in sadike hmelja le na neokuženih enotah pridelave v skladu z XI. točko te odločbe.
(ugotavljanje zdravstvenega stanja hmelja)
Zdravstveno stanje hmelja se ugotavlja z zdravstvenimi pregledi hmelja, ki jih izvajajo nosilci javnih pooblastil v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno varstvo rastlin (v nadaljnjem besedilu: pooblaščeni izvajalci), in vključujejo vizualne preglede hmelja ter v primeru suma na okužbo s HSVd ali CBCVd odvzem uradnih vzorcev rastlin hmelja za diagnostične preiskave.
Diagnostične preiskave uradnih vzorcev iz prejšnjega odstavka za potrditev okužbe s HSVd ali CBCVd izvajajo laboratoriji, pooblaščeni v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno varstvo rastlin (v nadaljnjem besedilu: pooblaščeni laboratorij).
Rastline hmelja se štejejo za okužene (v nadaljnjem besedilu: okužene rastline), če:
– je rezultat diagnostične preiskave pozitiven;
– rastejo na istem hmeljišču, kjer je bila z diagnostično preiskavo potrjena okužba na hmelju, in kažejo bolezenska znamenja iz VI. točke te odločbe ali
– rastejo v isti vrsti in v dveh sosednjih vrstah na vsako stran te vrste v hmeljišču, kjer je bila z diagnostično preiskavo potrjena okužba.
Ne glede na prejšnji odstavek se za okužene rastline štejejo tudi rastline hmelja, ki ne rastejo na hmeljišču, kjer je bila z diagnostično preiskavo potrjena okužba, vendar rastejo v prvi in drugi vrsti iste žičnice od vrste s potrjeno okužbo.
Uprava pripravi načrt izrednih ukrepov, ki ga objavi na spletni strani uprave (v nadaljnjem besedilu: načrt izrednih ukrepov).
Na okužbo hmelja s HSVd ali CBCVd se sumi, če se na hmelju pojavi eno ali več naslednjih bolezenskih znamenj:
1. zaostajanje v rasti z zbito rastjo primarnih trt;
2. krajši med-členki primarnih in lateralnih poganjkov;
3. rastline ne dosežejo polne višine, vršički poganjkov se odklanjajo od opore;
4. moten in delno mehurjast razvoj listov z navzdol zavihanimi robovi;
5. pokanje povrhnjice primarnih trt in slabši nastavek lateralnih poganjkov;
6. pri nekaterih sortah hmelja okužene rastline cvetijo tudi do deset dni pred neokuženimi;
7. storžki hmelja ostajajo manjši in lažji z značilnim zmanjšanjem števila lupolinskih žlez;
8. suha trohnoba in odmiranje koreninskega sistema.
Za okuženo območje, ki je del posebno nadzorovanega območja, se šteje mesto pridelave, ki je posest ali skupina zemljišč, z vsemi pripadajočimi objekti, stroji in opremo in ima eno ali več hmeljišč, kjer je bila z diagnostično preiskavo potrjena navzočnost s HSVd ali CBCVd.
Mesto pridelave je kmetijsko gospodarstvo, ki mu je v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo, dodeljena identifikacijska številka kmetijskega gospodarstva KMG-MID (v nadaljnjem besedilu: KMG-MID).
Seznam okuženih območij Uprava Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (v nadaljnjem besedilu: Uprava) objavi na svoji spletni strani.
Na seznamu okuženih območij iz prejšnjega odstavka se poleg KMG-MID objavi tudi hmeljišče, kjer je bila z diagnostično preiskavo potrjena navzočnost s HSVd ali CBCVd (v nadaljnjem besedilu: okuženo hmeljišče), ki je določeno z neponovljivo identifikacijsko številko grafične enote rabe zemljišč kmetijskih gospodarstev (v nadaljnjem besedilu: GERK) in s pravokotnimi koordinatami v metrih.
Okuženo območje se ne šteje več za okuženo:
– po preteku dveh zaporednih rastnih dob brez navzočnosti bolezenskih znamenj iz VI. točke te odločbe na rastlinah hmelja ali brez potrditve navzočnosti CBCVd ali HSVd z diagnostično preiskavo ali
– po odstranitvi vseh rastlin hmelja z okuženega območja.
Pooblaščeni izvajalec v primerih iz prejšnjega odstavka o ugotovitvi, da se okuženo območje ne šteje več za okuženo, obvesti Upravo, ki okuženo območje zbriše s seznama okuženih območij.
(dolžnosti imetnikov hmeljišč)
Imetniki hmeljišč morajo:
– rastline hmelja od 1. junija do obiranja hmelja pri vsakokratnem postopku obdelave v hmeljišču vizualno pregledovati in o tem voditi evidenco ter z barvo ali trakom označiti rastline, ki kažejo bolezenska znamenja iz VI. točke te odločbe, in o pojavu bolezenskih znamenj nemudoma obvestiti pooblaščenega izvajalca ali fitosanitarnega inšpektorja;
– tri leta hraniti prejeti dokument o izvoru sadilnega materiala.
Imetniki hmeljišč na okuženem območju morajo izvajati ukrepe, določene v IX. in X. točki te odločbe.
Če imetnik hmeljišča ne odstrani okuženih rastlin v skladu z odrejenimi ukrepi, fitosanitarni inšpektor takoj po ugotovljeni izvršljivosti inšpekcijske odločbe, začne s postopkom izvršbe po drugi osebi ali z denarno prisilitvijo.
Imetnik hmeljišč v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno varstvo rastlin, ni upravičen do odškodnine za rastline, uničene v skladu s 1. točko prvega odstavka IX. točke te odločbe, če v predpisanem roku ni izvedel predpisanih in odrejenih ukrepov fitosanitarnega inšpektorja oziroma ni obvestil o sumu na navzočnost CBCVd ali HSVd, čeprav so bila vidna bolezenska znamenja iz VI. točke te odločbe.
(ukrepi na okuženem območju)
Fitosanitarni inšpektor na okuženem območju odredi naslednje ukrepe:
1. uničenje okuženih rastlin hmelja v skladu z X. točko te odločbe;
2. prepoved sajenja gostiteljskih rastlin iz II. točke te odločbe za dve naslednji rastni dobi na mestu uničenih rastlin hmelja;
3. prepoved sajenja rastlin hmelja na okuženem območju;
4. prepoved pridelave razmnoževalnega materiala in sadik hmelja na okuženem območju;
5. prepoved vračanja hmeljevine in drugih delov rastlin hmelja iz okuženega območja v hmeljišča;
6. odvoz sveže ali kompostirane hmeljevine z okuženega hmeljišča na način, ki onemogoča širjenje CBCVd in HSVd med prevozom v skladu z načrtom izrednih ukrepov;
7. čiščenje in razkuževanje rok, orodja, strojev, traktorskih koles, obutve in ostale opreme, ki se uporablja na okuženem hmeljišču, pred njihovo uporabo na drugih hmeljiščih v okviru istega okuženega območja, v skladu z načrtom izrednih ukrepov;
8. prepoved uporabe orodja, strojev in ostale opreme izven okuženega območja brez dovoljenja fitosanitarnega inšpektorja;
9. vodenje evidenc o odvozu sveže ali kompostirane hmeljevine iz 6. točke tega odstavka;
10. vodenje evidenc o izvajanju higienskih ukrepov iz 7. točke tega odstavka, najmanj s podatki o datumu izvedbe, uporabljenemu sredstvu in orodju, strojih in opremi na kateri so bili izvedeni higienski ukrepi.
Ne glede na prejšnji odstavek fitosanitarni inšpektor odredi uničenje vseh rastlin hmelja v hmeljišču, na delu hmeljišča ali na okuženem območju na podlagi analize tveganja, ki jo pripravi Uprava.
Ukrepe iz 2. točke prvega odstavka te točke fitosanitarni inšpektor lahko podaljša za najmanj eno rastno dobo, če imetnik ne izvaja ukrepov iz petega odstavka X. točke te odločbe.
Če fitosanitarni inšpektor ugotovi, da se orodje, stroji in ostala oprema, ki se uporabljajo pri pridelavi hmelja, z okuženega območja brez dovoljenja fitosanitarnega inšpektorja uporabljajo tudi na drugem mestu pridelave, predlaga Upravi, da se tudi to mesto pridelave določi kot okuženo območje. Ukrepi iz tega odstavka veljajo tudi, če se orodje, stroji in ostala oprema iz neokuženega mesta pridelave uporablja na okuženem območju.
Ne glede na določbe 3. in 4. točke prvega odstavka te točke prepoved pridelave rastlin hmelja in razmnoževalnega materiala in sadik hmelja ne velja za rastline hmelja, razmnoževalni material in sadike hmelja, pridelane na ločeni posesti ali skupini zemljišč brez okuženega hmeljišča na tistem kmetijskem gospodarstvu, ki ima več ločenih posesti ali skupin zemljišč, na katerih se uporabljajo drugo orodje, stroji in ostala oprema kot na posestvu z okuženim hmeljiščem.
Če je potrjena okužba na enoti pridelave razmnoževalnega materiala ali sadik hmelja iz XI. točke te odločbe, fitosanitarni inšpektor poleg ukrepov iz prvega odstavka te točke odredi:
– prepoved premeščanja sadik in razmnoževalnega materiala z okuženega območja,
– uničenje vseh sadik in razmnoževalnega materiala, ki so bili v rastni dobi pred potrditvijo okužbe pridelani na navedeni enoti pridelave in še niso posajeni na stalno hmeljišče.
Vrsta in čas trajanja odrejenih ukrepov iz te točke se vodita v fitosanitarnem informacijskem sistemu v skladu s predpisom, ki ureja obveščanje in objavljanje podatkov o pojavu in razširjenosti rastlinskih škodljivih organizmov v Republiki Sloveniji.
(uničenje okuženega hmeljišča ali dela hmeljišča)
Uničenje nadzemnega dela okuženih rastlin v rastni dobi se izvede nemudoma po potrditvi navzočnosti s HSVd ali CBCVd tako, da se trte prerežejo najmanj 15 cm nad tlemi in s hmeljišča najprej odstranijo nadzemni deli rastlin, ki se jih uniči s sežigom, kompostiranjem, anaerobno razgradnjo v bioplinarni ali zakopom ali drugim načinom, v skladu z načrtom izrednih ukrepov. Imetnik mora pred izvedbo uničenja obvestiti fitosanitarnega inšpektorja ali pooblaščenega izvajalca.
Ponovno odgnali poganjki rastlin hmelja se tretirajo z neselektivnim sistemičnim herbicidom, ko izrastejo do višine največ 30 cm in do stopnje, ko rastline ne tvorijo več novih poganjkov in odmrejo.
Podzemne dele rastlin hmelja iz prejšnjega odstavka je treba izkopati, vendar ne prej kot štirinajst dni po zadnjem tretiranju z neselektivnim sistemičnim herbicidom iz prejšnjega odstavka in najpozneje do 31. maja v naslednji rastni dobi po potrditvi navzočnosti s HSVd ali CBCVd. Uničenje podzemnih delov se izvede s sežigom, kompostiranjem, anaerobno razgradnjo v bioplinarni ali zakopom, v skladu z načrtom izrednih ukrepov.
Ne glede na prejšnji odstavek se podzemni deli rastlin hmelja izkopljejo do 30. oktobra v naslednji rastni dobi po potrditvi navzočnosti s HSVd ali CBCVd, če v času od tretiranja z neselektivnim sistemičnim herbicidom iz drugega odstavka te točke na mestu uničenih rastlin hmelja ni bilo gojenih nobenih rastlin.
Na izkrčenih hmeljiščih ali delih hmeljišč, kjer velja prepoved sajenja gostiteljskih rastlin iz 2. točke prvega odstavka IX. točke te odločbe, mora imetnik hmeljišč v času rastne dobe uničevati ponovno vznikle poganjke rastlin hmelja z neselektivnim sistemičnim herbicidom, ko izrastejo do višine največ 30 cm in jih izkopati v skladu s tretjim odstavkom te točke.
(pogoji za neokuženo enoto pridelave razmnoževalnega materiala in sadik)
Enota pridelave razmnoževalnega materiala ali sadik hmelja, opredeljena v predpisu, ki ureja trženje razmnoževalnega materiala in sadik hmelja, se šteje za neokuženo enoto pridelave, ki je del posebno nadzorovanega območja v skladu s to odločbo, če:
– enota pridelave ni na okuženem območju,
– je enota pridelave del hmeljišča, na katerem v zadnjih treh popolnih rastnih dobah ni bilo bolezenskih znamenj iz VI. točke te odločbe ali na njej ni bila potrjena okužba s HSVd ali CBCVd, in
– v 20 metrskem varovalnem pasu enote pridelave v zadnjih treh popolnih rastnih dobah ni bila potrjena okužba s HSVd ali CBCVd.
Pooblaščeni izvajalec opravi zdravstveni pregled hmelja najmanj enkrat letno na enoti pridelave, ki je namenjena pridelavi razmnoževalnega materiala ali sadik hmelja in v 20 metrskem varovalnem pasu enote pridelave.
Ne glede na določbo tretje alineje prvega odstavka te točke se zavarovan prostor šteje za neokuženo enoto pridelave, če:
– zagotavlja rastlinam hmelja zaščito pred okužbami iz okolja,
– ima najmanj 2 m širok pas okoli zavarovanega prostora, ki je brez vseh rastlin ali pa je zatravljen in redno pokošen, in
– je v skladu s smernicami za zavarovan prostor za pridelavo razmnoževalnega materiala in sadik hmelja, ki so dosegljive pri Upravi in na njeni spletni strani.
Pri delu v zavarovanem prostoru mora imetnik rastlin hmelja izvajati higienske ukrepe, opredeljene v smernicah iz prejšnjega odstavka.
Ne glede na prvi odstavek te točke se enota pridelave ne šteje več za neokuženo enoto pridelave, če je fitosanitarni inšpektor v skladu s 4. točko prvega odstavka IX. točke te odločbe prepovedal pridelavo razmnoževalnega materiala in sadik hmelja na okuženem območju, katerega del je enota pridelave razmnoževalnega materiala ali sadik hmelja.
(pridelava sadik hmelja, ki niso namenjene premeščanju)
Imetnik hmeljišča prijavi pooblaščenemu izvajalcu pridelavo sadik hmelja, ki niso namenjene premeščanju. Za prijavo pooblaščenemu izvajalcu se smiselno uporablja postopek iz predpisa, ki ureja trženje razmnoževalnega materiala in sadik hmelja. Pooblaščeni izvajalec enkrat letno opravi zdravstveni pregled na stroške imetnika hmeljišča in izda potrdilo o izpolnjevanju pogojev za pridobivanje sadik v proizvodnem hmeljišču, če so sadike hmelja pridelane na neokuženi enoti pridelave iz prejšnje točke. Potrdilo o izpolnjevanju pogojev za pridobivanje sadik v proizvodnem hmeljišču se pripravi v skladu s predlogo, ki je dostopna na Upravi in na njeni spletni strani.
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
Območja in mesta pridelave, navedena na seznamu okuženih območij in mest pridelave, ki ga vodi Uprava v skladu z Odločbo o nujnih ukrepih za preprečevanje vnosa in širjenja viroidnih zakrnelosti hmelja (Uradni list RS, št. 21/15), se štejejo za okužena hmeljišča in okužena območja v skladu s to odločbo.
Upravni akti fitosanitarnih inšpektorjev, izdani na podlagi Odločbe o nujnih ukrepih za preprečevanje vnosa in širjenja viroidnih zakrnelosti hmelja (Uradni list RS, št. 21/15), ostanejo v veljavi. Ne glede na to se prepoved sajenja gostiteljskih rastlin na mestu uničenih rastlin iz 2. točke prvega odstavka IX. točke te odločbe določi v skladu s to odločbo.
(analiza pojava in širjenja CBCVd)
Zaradi hitrega širjenja CBCVd v letu 2018 in propadanja rastlin hmelja ter novih znanstvenih spoznanj Uprava pripravi analizo pojava in širjenja CBCVd z namenom izkoreninjenja na okuženih hmeljiščih, kjer je fitosanitarni inšpektor v letu 2018 že odredil uničenje posameznih okuženih rastlin v skladu z IX. in XI. točko Odločbe o nujnih ukrepih za preprečevanje vnosa in širjenja viroidnih zakrnelosti hmelja (Uradni list RS, št. 21/15). Na podlagi analize pojava in širjenja CBCVd fitosanitarni inšpektor odredi ukrepe v skladu s to odločbo do 15. aprila 2019.
(sajenje na okuženem območju v letu 2019)
Ne glede na določbe petega odstavka VII. točke te odločbe se, če je bil v letu 2019 hmelj posajen na okuženo območje, to območje ne šteje več za okuženo šele po preteku treh zaporednih rastnih dob brez navzočnosti bolezenskih znamenj iz VI. točke te odločbe na rastlinah hmelja ali potrditve navzočnosti CBCVd ali HSVd z diagnostično preiskavo.
(uničenje nadzemnega dela rastlin v letu 2019)
Ne glede na določbe prvega odstavka X. točke te odločbe se v letu 2019 v rastni dobi, nemudoma po potrditvi navzočnosti s HSVd ali CBCVd, uničijo nadzemni deli tistih okuženih rastlin, pri katerih je rezultat diagnostične preiskave pozitiven, in tistih, ki kažejo bolezenska znamenja iz VI. točke te odločbe. Uničenje teh rastlin hmelja se izvede tako, da se trte prerežejo najmanj 15 cm nad tlemi in s hmeljišča odstranijo nadzemne dele rastlin, ki se jih uniči v skladu s prvim odstavkom X. točke te odločbe. Imetnik mora pred izvedbo uničenja obvestiti fitosanitarnega inšpektorja ali pooblaščenega izvajalca.
V hmeljišču z okuženimi rastlinami iz prejšnjega odstavka mora imetnik vidno označiti z barvo, trakom ali količkom prvo in zadnjo vrsto z okuženimi rastlinami na obeh straneh hmeljišča ter po vsaki obdelavi izvajati čiščenje in razkuževanje rok, orodja, strojev, traktorskih koles, obutve in ostale opreme pred njihovo uporabo na drugih delih hmeljišča, v skladu z načrtom izrednih ukrepov in o tem voditi evidenco v skladu z 10. točko prvega odstavka IX. točke te odločbe. Nadzemne dele okuženih rastlin iz tretje alineje tretjega odstavka V. točke te odločbe mora imetnik uničiti po obiranju hmelja.
Če imetnik okuženih rastlin ne izvede ukrepov iz prvega oziroma drugega odstavka te točke, fitosanitarni inšpektor nemudoma odredi uničenje nadzemnih delov okuženih rastlin.
Z dnem uveljavitve te odločbe preneha veljati Odločba o nujnih ukrepih za preprečevanje vnosa in širjenja viroidnih zakrnelosti hmelja (Uradni list RS, št. 21/15).
Ta odločba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 007-30/2019
Ljubljana, dne 13. marca 2019
EVA 2019-2330-0046
Dr. Janez Posedi l.r.
generalni direktor Uprave za varno hrano,
veterinarstvo in varstvo rastlin
