Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO in 76/16 – odl. US), 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo, 14/13 – popr., 101/13, 55/15 – ZFisP in 96/15 – ZIPRS1819) in Statuta Občine Borovnica (Uradni list RS, št. 67/16) je Občinski svet Občine Borovnica na 3. redni seji dne 7. 3. 2019 sprejel
o proračunu Občine Borovnica za leto 2019
S tem odlokom se za Občino Borovnica za leto 2019 določajo proračun, postopki izvrševanja proračuna ter obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja na ravni občine (v nadaljnjem besedilu: proračun).
2. VIŠINA SPLOŠNEGA DELA PRORAČUNA IN STRUKTURA POSEBNEGA DELA PRORAČUNA
(sestava proračuna in višina splošnega dela proračuna)
(1) V splošnem delu proračuna so prikazani prejemki in izdatki po ekonomski klasifikaciji do ravni kontov. Splošni del proračuna se na ravni podskupin kontov določa v naslednjih zneskih:
A. | BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV | v evrih |
Skupina/Podskupina kontov/Konto | Proračun leta 2019 |
I. | SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74+78) | 4.647.922 |
| TEKOČI PRIHODKI (70+71) | 3.476.631 |
70 | DAVČNI PRIHODKI | 2.830.667 |
| 700 Davki na dohodek in dobiček | 2.532.990 |
| 703 Davki na premoženje | 264.877 |
| 704 Domači davki na blago in storitve | 32.800 |
| 706 Drugi davki | 0 |
71 | NEDAVČNI PRIHODKI | 645.964 |
| 710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja | 539.052 |
| 711 Takse in pristojbine | 4.000 |
| 712 Globe in druge denarne kazni | 28.150 |
| 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev | 3.000 |
| 714 Drugi nedavčni prihodki | 71.762 |
72 | KAPITALSKI PRIHODKI | 482.463 |
| 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev | 90.000 |
| 721 Prihodki od prodaje zalog | 0 |
| 722 Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih dolgoročnih sredstev | 392.463 |
73 | PREJETE DONACIJE | 0 |
| 730 Prejete donacije iz domačih virov | 0 |
| 731 Prejete donacije iz tujine | 0 |
74 | TRANSFERNI PRIHODKI | 688.828 |
| 740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij | 343.615 |
| 741 Prejeta sredstva iz državnega proračuna iz sredstev proračuna Evropske unije | 345.213 |
78 | PREJETA SREDSTVA IZ EVROPSKE UNIJE | 0 |
| 787 Prejeta sredstva od drugih evropskih institucij | 0 |
II. | SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43+45) | 4.998.969 |
40 | TEKOČI ODHODKI | 1.135.440 |
| 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim | 235.440 |
| 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost | 43.430 |
| 402 Izdatki za blago in storitve | 820.487 |
| 403 Plačila domačih obresti | 18.140 |
| 409 Rezerve | 18.000 |
41 | TEKOČI TRANSFERI | 1.955.712 |
| 410 Subvencije | 138.780 |
| 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom | 1.254.250 |
| 412 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam | 147.519 |
| 413 Drugi tekoči domači transferi | 415.163 |
| 414 Tekoči transferi v tujino | 0 |
42 | INVESTICIJSKI ODHODKI | 1.787.876 |
| 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev | 1.787.876 |
43 | INVESTICIJSKI TRANSFERI | 119.884 |
| 431 Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso proračunski uporabniki | 73.614 |
| 432 Investicijski transferi proračunskim uporabnikom | 46.270 |
III. | PRORAČUNSKI PRESEŽEK (PRIMANJKLJAJ) (I.-II.) | –351.047 |
B. | RAČUN FINANČNIH TERJATEV | |
IV. | PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) | 0 |
75 | PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL | 0 |
| 750 Prejeta vračila danih posojil | 0 |
| 751 Prodaja kapitalskih deležev | 0 |
| 752 Kupnine iz naslova privatizacije | 0 |
V. | DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441+442+443) | 0 |
44 | DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV | 0 |
| 440 Dana posojila | 0 |
| 441 Povečanje kapitalskih deležev in naložb | 0 |
| 442 Poraba sredstev kupnin iz naslova privatizacije | 0 |
| 443 Povečanje namenskega premoženja v javnih skladih in drugih osebah javnega prava, ki imajo premoženje v svoji lasti | 0 |
VI. | PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.) | 0 |
C. | RAČUN FINANCIRANJA | |
VII. | ZADOLŽEVANJE (500+501) | 0 |
50 | ZADOLŽEVANJE | 0 |
| 500 Domače zadolževanje | 0 |
VIII. | ODPLAČILA DOLGA (550) | 0 |
55 | ODPLAČILA DOLGA | 122.425 |
| 550 Odplačila domačega dolga | 122.425 |
IX. | POVEČANJE (ZMANJŠANJE) SREDSTEV NA RAČUNIH (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.) | –473.472 |
X. | NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) | –122.425 |
XI. | NETO FINANCIRANJE (VI.+X.-IX.) | 351.047 |
| STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH DNE 31. 12. PRETEKLEGA LETA | |
| 9009 Splošni sklad za drugo | 478.765 |
(2) Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje programske dele: področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, te pa na podskupine kontov in konte, določene s predpisanim kontnim načrtom.
(3) Posebni del proračuna do ravni proračunskih postavk – kontov in načrt razvojnih programov sta prilogi k temu odloku in se skupaj s splošnim delom proračuna objavita na spletni strani Občine Borovnica.
(4) Načrt razvojnih programov sestavljajo projekti.
3. POSTOPKI IZVRŠEVANJA PRORAČUNA
Proračun se izvršuje na ravni proračunske postavke – konta.
(namenski prihodki in odhodki proračuna)
Namenski prihodki proračuna so poleg prihodkov, določenih v prvem stavku prvega odstavka 43. člena Zakona o javnih financah (v nadaljevanju: ZJF) (donacije, namenski prejemki proračunskega sklada, prihodki od lastne dejavnosti neposrednih uporabnikov, prihodki od prodaje ali zamenjave stvarnega premoženja in odškodnine iz naslova zavarovanj) tudi naslednji prihodki:
– prihodki požarne takse po 60. členu Zakona o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 3/07 – UPB1, 9/11 in 83/12), ki se uporabijo za namen, določene v tem zakonu,
– prihodki od pristojbin za vzdrževanje gozdnih cest,
– prihodki iz naslova okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda,
– prihodki iz naslova podeljenih koncesij,
– prihodki iz naslova okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odlaganja odpadkov,
– prihodki, zbrani s plačili komunalnih prispevkov, ki se uporabljajo za gradnjo komunalne opreme,
– prihodki iz naslova sofinanciranja projektov,
– prispevki soinvestitorjev,
– prihodki od turistične takse in koncesijska dajatev od posebnih iger na srečo.
Če se po sprejemu proračuna vplača namenski prejemek, ki zahteva sorazmeren namenski izdatek, ki v proračunu ni izkazan ali ni izkazan v zadostni višini, se v višini dejanskih prejemkov poveča obseg izdatkov proračuna.
Med namenska sredstva sodijo tudi sredstva proračunske postavke za odpravo plačnih nesorazmerij po Zakonu o sistemu plač v javnem sektorju.
Pravice porabe namenskih sredstev, ki niso bile porabljene v tekočem letu, razen pravic porabe sredstev, ki jih neposredni proračunski uporabnik doseže z lastno dejavnostjo, se prenesejo v proračun prihodnjega leta za isti namen.
(prerazporejanje pravic porabe)
Osnova za prerazporejanje pravic porabe je zadnji sprejeti proračun, spremembe proračuna ali rebalans proračuna.
O prerazporeditvah pravic porabe v posebnem delu proračuna med področji proračunske porabe, glavnimi programi v okviru področja proračunske porabe ter med podprogrami v okviru glavnih programov in proračunskimi postavkami odloča na predlog neposrednega uporabnika župan. Posamezna področja proračunske porabe lahko poveča ali zmanjša do višine 10 odstotkov vrednosti posameznega področja. Prerazporeditve se izvršujejo na ravni proračunske postavke – podkonta.
Župan s poročilom o izvrševanju proračuna v obdobju januar–junij 2019 in konec leta z zaključnim računom poroča občinskemu svetu o veljavnem proračunu za leto 2019 in o njegovi realizaciji.
(največji dovoljeni obseg prevzetih obveznosti v breme proračunov prihodnjih let)
Neposredni uporabnik lahko v tekočem letu za projekte, ki so vključeni v veljavni načrt razvojnih programov, odda javno naročilo za celotno vrednost projekta, če so zanj načrtovane pravice porabe na proračunskih postavkah v sprejetem proračunu.
Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v prihodnjih letih za investicijske odhodke in investicijske transfere ne sme presegati 90 % pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika, od tega:
1. v letu 2019 80 % navedenih pravic porabe in
2. v ostalih prihodnjih letih 10 % navedenih pravic porabe.
Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za blago in storitve in za tekoče transfere, ne sme presegati 25 % pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika.
Omejitve iz prvega in drugega odstavka tega člena ne veljajo za prevzemanje obveznosti z najemnimi pogodbami, razen če na podlagi teh pogodb lastninska pravica preide oziroma lahko preide iz najemodajalca na najemnika, in prevzemanje obveznosti za dobavo elektrike, telefona, vode, komunalnih storitev in drugih storitev, potrebnih za operativno delovanje neposrednih uporabnikov ter prevzemanje obveznosti za projekte, ki imajo zagotovljene vire financiranja.
(spreminjanje načrta razvojnih programov)
Župan lahko spreminja vrednost projektov v načrtu razvojnih programov. Projekte, katerih vrednost se poveča za več kot 20 % oziroma za več kot 5.000 EUR, mora predhodno potrditi občinski svet.
Projekti, za katere se zaradi prenosa plačil v tekoče leto, zaključek financiranja prestavi iz predhodnega v tekoče leto, se uvrstijo v načrt razvojnih programov po uveljavitvi proračuna.
Novi projekti se uvrstijo v načrt razvojnih programov na podlagi dokumenta identifikacije investicijskega projekta (v nadaljevanju DIIP), izdelanega v skladu z Uredbo o enotni metodologiji za izdelavo in obravnavo investicijskih projektov na področju javnih financ (Uradni list RS, št. 60/06, 54/10 in 27/16).
Za projekte z ocenjeno vrednostjo nad 100.000 EUR sprejme DIIP občinski svet. V primeru, da DIIP-a občinskemu svetu ne predlaga župan, mora župan dati mnenje k predlogu.
Za projekte z ocenjeno vrednostjo pod 100.000 EUR sprejme DIIP župan. V predlogu za uvrstitev projekta v načrt razvojnih programov, za katerega je DIIP sprejel župan, je potrebno predstaviti bistvene elemente sprejetega DIIP-a.
Ostalo investicijsko dokumentacijo za projekte, vključene v načrt razvojnih programov, sprejema župan.
(splošna proračunska rezerva)
Splošna proračunska rezerva se v letu 2019 oblikuje v višini 10.000 EUR.
V sredstva proračunske rezerve se izloča del prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov proračuna v višini, ki je določena v prejšnjem odstavku, vendar največ do višine 2 % prihodkov proračuna.
Sredstva splošne proračunske rezervacije se uporabljajo za nepredvidene namene, za katere v proračunu niso zagotovljena sredstva, ali za namene, za katere se med letom izkaže, da niso zagotovljena sredstva v zadostnem obsegu, ker jih pri pripravi proračuna ni bilo mogoče načrtovati. O uporabi sredstev splošne proračunske rezervacije odloča župan.
Proračunski skladi so:
1. rezervni sklad, oblikovan po ZJF
2. stanovanjski sklad.
Rezervni sklad se oblikuje v višini 5.000 EUR.
V sredstva proračunske rezerve se izloča del skupno doseženih letnih prejemkov proračuna v višini, ki je določena v prejšnjem odstavku vendar največ do višine 1,5 % prejemkov proračuna. Del sredstev se izloča v rezerve začasno vsak mesec, dokončno pa po zaključnem računu proračuna za preteklo leto.
Sredstva proračunske rezerve se uporabljajo za financiranje izdatkov za odpravo posledic naravnih nesreč kot so potres, poplava, zemeljski plaz, snežni plaz, visok sneg, močan veter, toča, žled, pozeba, suša, množični pojav nalezljive človeške, živalske ali rastlinske bolezni, druge nesreče, ki jih povzročajo naravne sile in ekološke nesreče.
O uporabi sredstev proračunske rezerve do višine 3.000 EUR odloča na predlog občinske uprave župan in o uporabi sredstev obvesti občinski svet s pisnim poročilom.
V primerih, ko financiranje izdatkov za odpravo posledic presega višino, ki je določena v prejšnjem odstavku, odloča občinski svet občine s posebnim odlokom.
4. POSEBNOSTI UPRAVLJANJA IN PRODAJE STVARNEGA IN FINANČNEGA PREMOŽENJA OBČINE
Če so izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 77. člena ZJF, lahko župan v letu 2019 odpiše dolgove, ki jih imajo dolžniki do občine, in sicer največ do skupne višine 300 EUR.
Obseg sredstev se v primerih, ko dolg do posameznega dolžnika neposrednega uporabnika ne presega stroška 2 EUR, v poslovnih knjigah razknjiži in se v kvoto iz prvega odstavka tega člena ne všteva.
Ne glede na določbe Zakona o javnih financah je potrebno v letni program prodaje stvarnega premoženja občine za proračunsko obdobje 2019 vključiti vse spremembe.
Za brezplačno pridobitev premoženja je potrebno predhodno soglasje občinskega sveta, če bi takšna pridobitev povzročala stroške in obveznosti.
5. OBSEG ZADOLŽEVANJA IN POROŠTEV OBČINE IN JAVNEGA SEKTORJA
(obseg zadolževanja občine in izdanih poroštev občine)
Občina Borovnica se v letu 2019 ne sme zadolžiti.
Obseg poroštev občine za izpolnitev obveznosti javnih zavodov in javnih podjetij, katerih ustanoviteljica je Občina Borovnica, v letu 2019 ne sme preseči skupne višine glavnic 75.000 EUR.
(obseg zadolževanja javnih zavodov in javnih podjetij)
Javni zavodi in javna podjetja, katerih ustanoviteljica je Občina Borovnica, se lahko v letu 2019 zadolžijo do skupne višine 75.000 EUR pod pogojem, da pridobijo soglasje ustanovitelja.
(obseg zadolževanja občine za upravljanje z dolgom občinskega proračuna)
Za potrebe upravljanja občinskega dolga se občina lahko v letu 2019 zadolži do višine glavnice na dan 31. 12. 2018.
6. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
V obdobju začasnega financiranja Občine Borovnica v letu 2019, če bo začasno financiranje potrebno, se uporablja ta odlok in sklep župana o določitvi začasnega financiranja.
Ta odlok se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in začne veljati naslednji dan po objavi.
Št. 410-0007/2018-14
Borovnica, dne 7. marca 2019
Bojan Čebela l.r.
