Mestni svet Mestne občine Celje je na podlagi 268. in 273. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17), 10., 19. in 115. člena Statuta Mestne občine Celje (Uradni list RS, št. 106/13, 93/15 in 5/19) in 78. člena Poslovnika Mestnega sveta Mestne občine Celje (Uradni list RS, št. 4/14) na 4. redni seji dne 5. 3. 2019 sprejel
o spremembah in dopolnitvah Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območje Košnica
1. člen
Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območje Košnica (Uradni list SRS, št. 10/89 in Uradni list RS, št. 109/10 – obvezna razlaga) se dopolni z novo enoto urejanja z oznako 3b, ki zajema območje na zemljiških parcelah št. 566/22, 566/40 in del 566/1, vse k.o. Košnica, po projektu, ki ga je pod številko 160-2018 izdelalo projektantsko podjetje Urbanisti, d.o.o., Celje.
Projekt iz prejšnjega odstavka je sestavni del tega odloka in je na vpogled pri pristojnih službah Mestne občine Celje.
V 3. členu se za šesto alinejo doda nova sedma alineja, ki se glasi:
»– za gradnjo enostanovanjske stavbe v območju 3b, ki zajema območje na zemljiških parcelah št. 566/22, 566/40 in del 566/1, vse k.o. Košnica, v površini 1608 m².«.
Prvi odstavek 6. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Pogoji za urbanistično in arhitektonsko oblikovanje:
– novogradnje morajo biti v gabaritih prilagojene gabaritom obstoječe zazidave in praviloma ne presegajo višine dveh etaž, (K+P+IP, K+P+NIP ali K+P+1 v primeru, da je klet popolnoma vkopana, sicer klet ni obvezna),
– prizidave so dopustne v mejah funkcionalnega zemljišča in 50 % volumna obstoječega objekta ter do višine sosednjih objektov in ne smejo v le-teh poslabšati bivalnih pogojev,
– rekonstrukcija obstoječega stanovanjskega objekta ter prizidava z namenom transformacije enodružinskega objekta v tri- ali večstanovanjskega ni dovoljena,
– objekti, ki imajo zazidano površino večjo do 150 m2, morajo biti oblikovani tako, da je stavbna masa prilagojena ruralnemu okolju,
– naklon, barva in tekstura strešin morajo biti usklajeni s sosednjimi objekti, načeloma so zaželene dvokapnice, mogoče pa je tudi sodobnejše oblikovanje objektov, z enokapnimi ali ravnimi strehami,
– pri vseh objektih je mogoče za bivalne prostore izkoristiti tudi mansardne prostore,
– barva fasade in kritine se obvezno in natančno določi v projektni dokumentaciji za pridobitev mnenj in gradbenega dovoljenja,
– pri lociranju novogradenj in prizidav je treba upoštevati predpisane odmike od prometnih površin in infrastrukturnih objektov ter sosednjih objektov. Upoštevati je potrebno tudi gradbene linije in gradbene meje, ki so izražene v prostoru,
– na gradbenih parcelah legalno zgrajenih stanovanjskih objektov je dovoljena postavitev pomožnih (nezahtevnih in enostavnih) objektov za lastne potrebe v skladu z veljavno prostorsko in gradbeno zakonodajo. Odmiki od parcelnih mej so najmanj 1,5 m, objekti so lahko postavljeni tudi na parcelno mejo s soglasjem soseda,
– ograje so dopustne v obliki žive meje, utrjene z žično mrežo do višine 160 cm,
– po predhodnem geološkem mnenju in pod pogojem ozelenitve je dovoljena gradnja opornih zidov kot premostitev višinskih razlik v primeru strmejšega terena,
– za lastne potrebe ali oddajanje viškov energije je mogoča postavitev fotovoltaičnih panelov v ravnini strešin in na fasade objektov ter izgradnja geosond in sorodnih naprav, ki izkoriščajo zelene vire energije, razen vetrnic,
– faktor zazidanosti zemljišč ne sme presegati Fz = 0,4, faktor izrabe pa Fi = 1,2.«.
V 6. členu se za drugim odstavkom doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
»Pogoji komunalnega urejanja za območje 3b, ki je določeno v 2. členu, so naslednji:
1. Prometna infrastruktura
Stanovanjski stavbi na območju sprememb in dopolnitev PUP je potrebno zagotoviti priključitev na občinsko cestno mrežo, in sicer priključitev na lokalno cesto št. 038011, preko zasebne dovozne poti, ki poteka preko zemljišča 566/1 k.o. Košnica. Znotraj 4-metrskega varovalnega pasu zasebne nekategorizirane ceste ni dovoljena gradnja objektov niti ograj, ki bi ovirale preglednost vključevanja na javno cesto in bi ovirala vzdrževanje le-te. Cestni priključek do stavbe mora biti izveden v skladu z veljavno zakonodajo.
2. Energetska infrastruktura
Energija za napajanje predvidene stanovanjske hiše je na razpolago na nizkonapetostnem omrežju I07: Zg. Košnica om. Tamše (obstoječi NN drog na parc. št. 566/47, k.o. Košnica), katero se napaja iz TP Košnica. Ob predvidenem uvozu na stalno dostopnem mestu se predvidi nova prostostoječa priključno merilna omarica z merilnim mestom predmetnega objekta. V fazi nadaljnjega načrtovanja in pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja za predvideni objekt si mora investitor od Elektra Celje pridobiti projektne pogoje, soglasje za priključitev na distribucijsko omrežje in soglasje k projektu.
3. Telekomunikacijska infrastruktura
Pri vseh posegih v prostor je potrebno upoštevati trase obstoječega TK omrežja Telekom Slovenije. Trase se določijo z zakoličbo. S projektom je potrebno predvideti novo telekomunikacijsko omrežje in v sodelovanju s predstavnikom Telekom Slovenije možnost priključitve na obstoječe. Projekt TK priključka na javno TK omrežje se izdela v fazi izdelave PGD dokumentacije in mora biti usklajen s projektom preostalih komunalnih vodov.
4. Fekalna kanalizacija
Na območju sprememb in dopolnitev PUP je predvidena izgradnja javne kanalizacije. Komunalne odpadne vode se do izgradnje javne kanalizacije odvajajo preko male komunalne čistilne naprave v površinski odvodnik, in sicer v potok Samčev graben ter pod pogojem, da čistilna naprava dosega učinke čiščenja, ki so predpisani za aglomeracijo št. 9416 Košnica. Po izgradnji javne fekalne kanalizacije na obravnavanem območju bo moral lastnik objekta izvesti fekalni kanalizacijski priključek na javno kanalizacijo, malo čistilno napravo pa opustiti.
5. Meteorna kanalizacija
Čiste meteorne vode in prečiščene odpadne vode iz male komunalne čistilne naprave se preko meteornega zadrževalnika vodijo v površinski odvodnik, in sicer v potok Samčev graben.
6. Vodovod
Oskrba objekta z vodo je možna iz javnega vodovoda PE DN/OD 90 mm. Tlačna črta v vodovodnem omrežju na območju obravnavanega OPP se v normalnih razmerah giblje med 320 in 310 m.n.v.. Vodomer se vgradi v tipski toplotno izoliran jašek.
7. Plin
– Sistemski operater distribucijskega omrežja zemeljskega plina v Mestni občini Celje (SODO) ima na širšem območju sprememb in dopolnitev PUP zgrajeno plinovodno omrežje in priključne plinovode.
– Skladno z Energetsko zasnovo in programom plinifikacije mesta Celja je potrebno predvideti energetsko oskrbo predvidenih objektov na obravnavanem območju z navezavo na obstoječe plinovodno omrežje zemeljskega plina.
– Pri izdelavi projektne dokumentacije je potrebno upoštevati veljavno zakonodajo, standarde, tehnične predpise in smernice sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina v Mestni občini Celje.«.
V 7. členu se za prvim odstavkom doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»Pogoji za varovanje okolja za območje 3b, ki je določeno v 2. členu, so naslednji:
1. Varstvo voda
Obravnavano območje se ne nahaja v območju vodovarstvenega pasu vodnih virov. Onesnažene meteorne vode (olja, maščobe) se morajo odvajati v meteorno kanalizacijo preko lovilcev olj in maščob, mehansko onesnažene meteorne vode pa preko usedalnikov v površinski odvodnik. Meteorne in druge odpadne vode iz parcel, zunanjih ureditev ali objektov ne smejo biti speljane na cestni svet ali naprave za odvodnjavanje cestnega telesa. Vse meteorne vode je potrebno pred izpustom v površinski odvodnik zadržati z zadrževalniki. Projektna rešitev odvajanja in čiščenja odpadnih voda mora biti usklajena z Uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode in Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo. Vsi posegi v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vplivali na vodni režim ali stanje voda, se lahko izvedejo samo na podlagi vodnega soglasja, ki ga v sklopu postopka za pridobitev gradbenega dovoljenja izda Direkcija RS za vode.
2. Varstvo pred hrupom
Na podlagi Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju sodi obravnavano območje v II. območje varstva pred hrupom. Za to območje veljajo mejne dnevne ravni hrupa 55 dBA in mejne nočne ravni 45 dBA. Ukrepi za varovanje objektov in območij pred prekomernim hrupom morajo biti izvedeni v skladu s predpisi. Predvideni objekti oziroma njihovo obratovanje in uporaba po končani gradnji ne smejo presegati predpisane mejne ravni hrupa.
3. Varstvo zraka
Predvideni objekti ne smejo predstavljati možnosti povečanja onesnaženja zraka. Za potrebe po toplotni energiji se naj uporabljajo obnovljivi viri energije ter ekološko nesporni viri. S tem bo kvaliteta zraka ostala na sprejemljivi ravni.
4. Ravnanje z odpadki
Za objekte je potrebno zagotoviti zbirno mesto za odpadke, to je urejen prostor v ali ob objektu, kamor se postavijo zabojniki za mešane komunalne odpadke in odjemno mesto, kjer izvajalec javne službe odpadke prevzame. Odjemno mesto je lahko tudi zbirno mesto, če je zagotovljen nemoten dovoz vozilom za odvoz odpadkov.
Predvideni način odvoza odpadkov mora ustrezati tehnologiji zbiranja in odvažanja odpadkov, ki jo uporablja izvajalec javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki.
5. Varstvo tal
Rodovitni del prsti, ki bo odstranjen med gradnjo, je potrebno ustrezno deponirati ter uporabiti za ureditev zelenic ter ostalih zelenih površin.
6. Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom
– Pri pripravi sprememb in dopolnitev PUP so v skladu s predpisi s področja požarne varnosti upoštevani ustrezni prostorski, gradbeni in tehnični ukrepi. Z ustrezno razmestitvijo objektov in z odmiki med njimi so ustvarjeni pogoji za požarno ločitev objektov, zagotovljeni so pogoji za omejevanja širjenja ognja ob požaru ter pogoji za varen umik ljudi in premoženja. Urejene so prometne in delovne površine za intervencijska vozila. Oskrba za gašenje z vodo je predvidena preko nadzemnih hidrantov, izvedenih skladno s pravilnikom o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov. Pri nadaljnjem projektiranju je potrebno upoštevati predpise s področja graditve objektov in s področja požarne varnosti.
– Upoštevati je potrebno cono potresne ogroženosti ter temu primerno prilagoditi način gradnje. Po podatkih Agencije RS za okolje za območje sprememb in dopolnitev PUP velja projektni pospešek tal v (g): 0,125 (ARSO Metapodatkovni portal, http://gis.arso.gov.si/ mpportal/, Potresna nevarnost Slovenije – projektni pospešek tal za povratno dobo 475 let, 1. 2. 2010). Za nadaljnje projektiranje se uporablja naveden podatek iz karte projektnega pospeška tal in Evrokod 8.
– Območje sprememb in dopolnitev PUP se nahaja na pobočju in s strani vodotokov ni poplavno ogroženo.
– Obravnavano območje je erozijsko ogroženo in plazljivo. Pri posegih v prostor je potrebno v celoti upoštevati Geološko-geotehnično poročilo (GHC projekt, Pristova 8, Dobrna, 1. 12. 2017), ki je sestavni del projekta iz tega odloka. Prav tako se kot ukrepi pred škodljivim delovanjem erozije in plazov upošteva geološko-geomehansko poročilo, ki je sestavni del projekta iz tega odloka.
– Pri gradnji novih objektov je potrebno ojačiti prvo ploščo, če je le-to potrebno v skladu z veljavno zakonodajo s področja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.«.
V 8. členu se za sedmo alinejo doda nova, osma alineja, ki se glasi:
»– zaradi nagiba terena in temu prilagojene terasaste gradnje lahko velikost gradbene parcele presega 600 m².«.
7. člen
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 3505-1/2018
Celje, dne 5. marca 2019
Bojan Šrot l.r.
