Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1 in 30/18) 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo, 14/13 – popr., 101/13, 55/15 – ZFisP, 96/15 – ZIPRS1617 in 13/18) in 16. člena Statuta Občine Ilirska Bistrica (Uradne objave PN št. 18/95, 18/97, 30/98, Uradni list RS, št. 31/99 in Uradne objave glasila Snežnik št. 4/06) je Občinski svet Občine Ilirska Bistrica na 4. redni seji dne 6. 3. 2019 sprejel
o proračunu Občine Ilirska Bistrica za leto 2019
1. člen
S tem odlokom se za Občino Ilirska Bistrica za leto 2019 določajo proračun, izvrševanja proračuna ter obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja na ravni občine (v nadaljnjem besedilu: proračun).
2. VIŠINA SPLOŠNEGA DELA PRORAČUNA IN STRUKTURA POSEBNEGA DELA PRORAČUNA
V splošnem delu proračuna so prikazani prejemki in izdatki po ekonomski klasifikaciji do ravni kontov.
Splošni del proračuna se na ravni podskupin kontov določa v naslednjih zneskih:
A. | BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV | V EUR |
| I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74) | 20.464.803 |
| TEKOČI PRIHODKI (70+71) | 11.168.602 |
70 | DAVČNI PRIHODKI (700+703+704+706) | 10.000.226 |
| 700 DAVKI NA DOHODEK IN DOBIČEK | 8.678.057 |
| 703 DAVKI NA PREMOŽENJE | 1.046.315 |
| 704 DOMAČI DAVKI NA BLAGO IN STORITVE | 275.854 |
| 706 DRUGI DAVKI | 0 |
71 | NEDAVČNI PRIHODKI (710+711+712+713+714) | 1.168.376 |
| 710 UDELEŽBA NA DOBIČKU IN DOHODKI OD PREM. | 777.604 |
| 711 TAKSE IN PRISTOJBINE | 16.500 |
| 712 DENARNE KAZNI | 54.172 |
| 713 PRIHODKI OD PRODAJE BLAGA IN STORITEV | 5.500 |
| 714 DRUGI NEDAVČNI PRIHODKI | 314.600 |
72 | KAPITALSKI PRIHODKI (720+721+722) | 4.740.298 |
| 720 PRIHODKI OD PRODAJE OSNOVNIH SREDSTEV | 240.000 |
| 722 PRIHODKI OD PRODAJE ZEMLJIŠČ IN NEMAT. PREMOŽ. | 4.500.298 |
73 | PREJETE DONACIJE (730+731) | 0 |
| 730 PREJETE DONACIJE IZ DOMAČIH VIROV | 0 |
74 | TRANSFERNI PRIHODKI | 4.555.902 |
| 740 TRANSFERNI PRIHODKI IZ DRUGIH JAVNOFIN. INST. | 1.803.275 |
| 741 PREJETA SRED. IZ DRŽ. PR. IZ SRED. PRORAČUNA EU | 2.752.628 |
| II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43) | 21.896.861 |
40 | TEKOČI ODHODKI (400+401+402+403+409) | 4.980.790 |
| 400 PLAČE IN DRUGI IZDATKI ZAPOSLENIM | 866.948 |
| 401 PRISPEVKI DELODAJALCEV ZA SOCIALNO VAR. | 165.201 |
| 402 IZDATKI ZA BLAGO IN STORITVE | 3.474.661 |
| 403 PLAČILA DOMAČIH OBRESTI | 73.980 |
| 409 SREDSTVA, IZLOČENA V REZERVE | 400.000 |
41 | TEKOČI TRANSFERI (410+411+412+413) | 5.549.132 |
| 410 SUBVENCIJE | 375.500 |
| 411 TRANSFERI POSAMEZNIKOM IN GOSPODINJSTVOM | 3.181.603 |
| 412 TRANSFERI NEPROFITNIM ORG. IN USTANOVAM | 547.686 |
| 413 DRUGI TEKOČI DOMAČI TRANSFERI | 1.444.343 |
42 | INVESTICIJSKI ODHODKI (420) | 11.041.360 |
| 420 NAKUP IN GRADNJA OSNOVNIH SREDSTEV | 11.041.360 |
43 | INVESTICIJSKI TRANSFERI (430) | 325.579 |
| 431 INVEST. TR. PRAVNIM IN FIZIČNIM OSEBAM, KI NISO PR. UPOR. | 235.000 |
| 432 INVEST. TR. PRORAČUNSKIM UPORABNIKOM | 90.579 |
| III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK (PRIMANJKLJAJ) (I.–II.) | –1.432.059 |
B. | RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB |
75 | IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPIT. DELEŽEV (750+751+752) | 0 |
| 750 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL | – |
| 751 PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV | – |
| 752 KUPNINE IZ NASLOVA PRIVATIZACIJE | |
44 | V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPIT. DELEŽEV | 0 |
| 440 DANA POSOJILA | |
| 441 POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV | – |
| 442 PORABA SREDSTEV KUPNIN IZ NASLOVA PRIVATIZ. | |
| VI. PREJETA MINUS DANA POSOJ. IN SPR. KAP. DEL. (IV.-V.) | 0 |
C. | RAČUN FINANCIRANJA | |
50 | VII. ZADOLŽEVANJE (500) | 2.207.836 |
| 500 DOMAČE ZADOLŽEVANJE | 2.207.836 |
55 | VIII. ODPLAČILA DOLGA (550) | 775.777 |
| 550 ODPLAČILA DOMAČEGA DOLGA | 775.777 |
| IX. POVEČANJE (ZMANJŠ.) SRED. NA RAČ. (I+IV+VII-II-V-VIII) | 0 |
| X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII-VIII) | 1.432.059 |
| XI. NETO FINANCIRANJE (VI+X-IX) | 1.432.059 |
| STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH DNE 31. 12. PRET. LETA | 0 |
Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov (občinski svet, nadzorni odbor, župan, občinska uprava in krajevne skupnosti), ki so razdeljeni na naslednje programske dele: področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, te pa na podskupine kontov in konte, določene s predpisanim kontnim načrtom.
Posebni del proračuna do ravni proračunskih postavk – kontov in načrt razvojnih programov za obdobje od leta 2019 do leta 2022 sta prilogi k temu odloku in se objavita na spletni strani Občine Ilirska Bistrica http://www.ilirska-bistrica.si.
Načrt razvojnih programov sestavljajo projekti.
Priloge k temu odloku so tudi obrazložitev splošnega in posebnega dela proračuna ter načrta razvojnih programov, letni načrt razpolaganja z občinskim premoženjem ter kadrovski načrt.
3. POSTOPKI IZVRŠEVANJA PRORAČUNA
3. člen
Proračun se sprejema na ravni proračunske postavke – konta, izvršuje pa na ravni proračunske postavke – podkonta.
Namenski prihodki proračuna so poleg prihodkov, določenih v prvem stavku prvega odstavka 43. člena ZJF, tudi naslednji prihodki:
1. prihodki požarne takse po 60. členu Zakona o varstvu pred požarom – UPB (Uradni list RS, št. 3/07, 9/11, 83/12),
2. pristojbine za vzdrževanje gozdnih cest,
3. državna sredstva, evropska sredstva in sredstva drugih sofinancerjev za investicije in tekoče zadeve,
4. donacije,
5. prihodki od prodaje ali zamenjave občinskega stvarnega premoženja in odškodnine iz naslova zavarovanj,
6. taksa za obremenjevanje voda,
7. prihodki iz naslova koncesije za podeljeno rudarsko pravico,
8. prihodki iz naslova koncesijskih dajatev za gozdove,
9. prihodki iz naslova koncesijske dajatve za trajnostno gospodarjenje z divjadjo,
10. drugi prihodki, katerih namenska poraba je predpisana s področnimi predpisi.
Če se po sprejemu proračuna vplača namenski prejemek, ki zahteva sorazmerni namenski izdatek, ki v proračunu ni izkazan ali ni izkazan v zadostni višini, se v višini dejanskih prejemkov povečata obseg izdatkov finančnega načrta neposrednega uporabnika in proračuna.
Če se med izvrševanjem proračuna sprejme zakon ali odlok, na podlagi katerega nastanejo nove obveznosti za proračun, vključi župan te obveznosti v proračun in določi obseg izdatkov za ta namen v okviru večjih pričakovanih prejemkov s prerazporeditvijo sredstev v okviru možnih prihrankov. Prerazporejanje v tem primeru nima omejitev, ki jih določa 6. člen tega odloka.
Če je med izvrševanjem proračuna izdana sodna ali upravna odločba, na podlagi katere nastanejo nove obveznosti za proračun, vključi župan te obveznosti v proračun in določi obseg izdatkov za ta namen v okviru večjih pričakovanih prejemkov s prerazporeditvijo sredstev v okviru možnih prihrankov. Prerazporejanje v tem primeru nima omejitev, ki jih določa 6. člen tega odloka.
Namensko prejeta sredstva, ki v tekočem proračunskem letu niso bila porabljena, se prenesejo v naslednje leto in izkazujejo kot črpanje sredstev na računih za naloge in projekte, za katere so opredeljena.
Sredstva proračuna se izplačujejo na podlagi pogodb, odločb, sklepov oziroma drugega ustreznega akta ali dokumenta, ki predstavlja verodostojno knjigovodsko listino.
Uporabniki morajo sredstva, ki so jim bila zagotovljena v proračunu, uporabljati za namene, za katere so jim bila dana in v skladu s predpisi o njihovi uporabi oziroma razpolaganju z njimi.
Za zakonito uporabo sredstev, ki so uporabniku dana iz proračuna, je odgovoren predstojnik uporabnika.
Vsi uporabniki proračunskih sredstev so dolžni uporabo proračunskih sredstev načrtovati in o uporabi sredstev preteklega leta tudi poročati. Neposredni in posredni uporabniki občinskega proračuna morajo pripraviti zaključni račun svojega finančnega načrta in letno poročilo za preteklo leto skupaj z obrazložitvami ter ju poslati županu najkasneje do 28. februarja tekočega leta. Na zahtevo župana so dolžni posredovati podatke in poročila tudi med letom.
Posredni proračunski uporabniki občinskega proračuna so dolžni pristojnim organom občinske uprave predložiti program dela in finančni načrt ter poročila o realizaciji programov in porabi sredstev po namenih v skladu s predpisi oziroma metodologijo ekonomske klasifikacije javnofinančnih tokov. Posredni proračunski uporabniki, ki se pretežno financirajo iz proračuna, uskladijo svoje finančne načrte s sprejetim proračunom v 30 dneh po uveljavitvi proračuna.
Uporabnikom proračunskih sredstev, ki ne ravnajo v skladu s tem členom odloka, lahko župan delno ali v celoti začasno zaustavi proračunsko financiranje, dokončno pa na predlog župana to stori občinski svet.
Prerazporejanje pri proračunskem uporabniku 100 (Občinski svet), 200 (Nadzorni odbor), 300 (Župan) in 400 (Občinska uprava)
Uporabniki ne smejo prevzemati na račun občinskega proračuna obveznosti, ki bi presegle z občinskim proračunom določena sredstva za posamezne namene.
Če se v teku proračuna ugotovi, da so na proračunskih postavkah potrebna dodatna sredstva, ki jih ob sprejemanju proračuna ni bilo mogoče predvideti, so pa nujna za izvrševanje predpisov ali izvršitev storitev, se dodatni odhodki poravnavajo v breme drugih postavk v okviru istega glavnega programa. Nove postavke (razen projektov, ki so določeni v NRP) se uvrstijo v posebni del proračuna na podlagi sklepa župana, vendar le do višine 30.000 evrov kadar gre za postavke nad to vrednostjo odloča občinski svet s sklepom.
Prerazporejanje sredstev med projekti istega glavnega programa, ki so vključeni v načrt razvojnih programov je dovoljeno, če gre za sredstva, ki so bila privarčevana oziroma se projekt zaradi tehtnih razlogov ne bo izvajal. Župan je pristojen za prerazporeditve sredstev za projekte, ki so vključeni v NRP, če njihova vrednost po prerazporeditvi ne presega 100.000 evrov, vendar se vrednost projekta ne sme povečati več kot za 2-kratno osnovno vrednost določeno s proračunom. Za projekte nad to omejitvijo pa mora vsako povečanje sredstev nad 20 % potrditi občinski svet s sklepom.
Novi projekti se uvrstijo v načrt razvojnih programov na podlagi sklepa župana, če gre za projekte, katerih skupna vrednost ne presega 50.000 evrov oziroma sklepa občinskega sveta, kadar gre za projekte, nad to vrednostjo. Sredstva se prerazporejajo iz projektov, ki se ne bodo realizirali oziroma iz projektov, ki so se realizirali v nižji vrednosti v sklopu istega glavnega programa.
Osnova za prerazporejanje pravic porabe je zadnji sprejeti proračun ali rebalans proračuna oziroma veljavni proračun.
V sprejetem proračunu lahko na predlog neposrednega proračunskega uporabnika finančna služba občine znotraj proračunske postavke odpre nov konto/podkonto, oziroma samostojno prerazporeja med konti/podkonti v okviru proračunske postavke oziroma projekta, če je to potrebno zaradi pravilnega knjiženja porabe sredstev.
Omejitve prerazporejanja iz tega člena ne veljajo za projekte, s katerimi smo uspešno kandidirali na evropska ali državna sredstva, če gre za uskladitev načrta razvojnih programov Občine Ilirska Bistrica (NRP) z državnim načrtom razvojnih programov (NRP), v tem primeru se lahko prerazporeja neomejeno.
Prerazporejanje pri javnih zavodih
Javni zavodi lahko izvedejo prerazporeditve sredstev znotraj materialnih stroškov, razen iz postavke tekoče vzdrževanje do višine 300 evrov, in o tem obvestijo župana v 5 dneh od sprejema sklepa. Prerazporeditve nad tem zneskom so dovoljene na podlagi sklepa župana, o čemer se obvesti svet zavoda.
Neporabljena načrtovana sredstva za varstvo vozačev lahko osnovne šole na podlagi sklepa župana prerazporedijo za investicijske namene in o tem obvestijo svet zavoda. Sredstva se morajo koristiti v obdobju za katero velja proračun in se ne prenašajo.
V skladu z 51. členom ZJF Občina Ilirska Bistrica lahko prevzema obveznosti s pogodbami, ki zahtevajo plačilo v prihodnjih letih, če so za ta namen planirana sredstva v proračunu tekočega leta.
Neposredni uporabnik lahko v tekočem letu razpiše javno naročilo za celotno vrednost projekta, ki je vključen v načrt razvojnih programov, če so zanj načrtovane pravice porabe na proračunskih postavkah v sprejetem proračunu.
Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v naslednjih letih 2020, 2021 in 2022 za blago in storitve, za tekoče transfere in investicije ne sme presegati letno 30 % skupnih pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika za leto 2019.
Prevzete obveznosti, iz tretjega in četrtega odstavka tega člena se načrtujejo v finančnem načrtu neposrednega uporabnika in načrtu razvojnih programov.
Splošna proračunska rezervacija za leto 2019 je opredeljena v višini 200.000 evrov.
Sredstva splošne proračunske rezervacije se uporabijo:
– za namene, za katere se med letom izkaže, da niso bila zagotovljena sredstva v zadostnem obsegu, ali za nove namene, ki s proračunom niso bili načrtovani.
O porabi sredstev iz splošne proračunske rezervacije odloča župan.
V sredstva proračunske rezerve se v skladu z 49. členom ZJF izloča del skupno doseženih prejemkov proračuna.
Proračunska rezerva se v letu 2019 oblikuje v višini 170.000 evrov.
Sredstva proračunske rezerve se uporabljajo za financiranje izdatkov za odpravo posledic naravnih nesreč, kot so potres, poplava, zemeljski plaz, snežni plaz, visok sneg, močan veter, toča, žled, pozeba, suša, množični pojav nalezljive človeške, živalske ali rastlinske bolezni, druge nesreče, ki jih povzročijo naravne sile in ekološke nesreče.
Na predlog organa pristojnega za finance, župan odloča o uporabi sredstev rezerv do celotne višine sredstev proračunske rezerve.
Župan lahko zaradi večjih potreb poveča sredstva proračunske rezerve iz sredstev splošne proračunske rezervacije in iz privarčevanih oziroma nerealiziranih postavk, ne glede na omejitve iz 6. člena tega odloka, prav tako lahko ta sredstva neomejeno prerazporeja oziroma odpira nove postavke v NRP pod pogojem, da se ureja infrastruktura, ki je bila poškodovana zaradi ujm. O porabi proračunske rezerve poroča občinskemu svetu.
Uporabniki proračuna so dolžni vsa dela in nabave (tako investicijska kot tekoča) oddajati skladno s predpisi o javnem naročanju.
Obveznosti v breme proračuna se plačujejo na način in v rokih, ki so za posamezne namene porabe določeni z veljavno zakonodajo.
Sredstva proračuna se uporabljajo za plačevanje že opravljenih dobav, storitev in gradenj. Dogovarjanje predplačil je v skladu s predpisi možno le izjemoma ob primernem načinu finančnega zavarovanja. Predplačilo mora biti utemeljeno z vidika gospodarnosti.
Vsak izdatek proračuna mora imeti verodostojno knjigovodsko listino, s katero se izkazuje obveznost za izplačilo.
Prerazporejanje pri proračunskih uporabnikih 500-520 (Krajevne skupnosti)
Uporabniki ne smejo prevzemati na račun občinskega proračuna obveznosti, ki bi presegle z občinskim proračunom določena sredstva za posamezne namene.
Sredstva za krajevne skupnosti, določena s proračunom za leto 2019, so namenska.
Izjemoma lahko krajevna skupnost uporabi sredstva za druge namene, in sicer v naslednjih primerih:
– sredstva za funkcioniranje lahko krajevna skupnost nameni za druge namene – te določi v svojem načrtu,
– lastna sredstva krajevne skupnosti, ki niso strogo namenska – se namen določi v finančnem načrtu 2019,
– sredstva telekomunikacij, ki jih imajo na računu so namenjena izključno za investicije.
Ravno tako lahko neomejeno prerazporejajo sredstva med projekti, sprejetimi v NRP, in odpirajo nove projekte in proračunske postavke v kolikor svet krajevne skupnosti o tem odloči s sklepom znotraj razpoložljivih sredstev. Prerazporejanje iz investicij na tekoče delovanje ni dovoljeno.
Če občinska uprava ali organ, pristojen za nadzor, ugotovita, da krajevna skupnost nenamensko uporablja sredstva, o tem obvesti izvrševalca proračuna, ki lahko začasno odredi prekinitev financiranja krajevne skupnosti s sredstvi proračuna do odprave nepravilnosti.
Župan določi skrbnika za vsako krajevno skupnost. Skrbnika župan določi izmed zaposlenih v občinski upravi. Krajevne skupnosti so dolžne pri javnih naročilih in izvedbi projektov, ki se financirajo z občinskimi sredstvi za investicije in tekočo porabo krajevnih skupnosti z izjemo sredstev za funkcioniranje (materialni stroški delovanja krajevnih skupnosti) upoštevati naslednja navodila in postopek ter sodelovati s skrbnikom:
– Predsednik sveta krajevne skupnosti izvede postopek zbiranja ponudb, pri čemer mora biti iz praviloma treh pridobljenih ponudb razviden predmet naročila s popisom del in cenami na enoto ter rok izvedbe.
– Predsednik sveta krajevne skupnosti predlagano odločitev o izbiri najugodnejše ponudbe z vsemi ponudbami in celotno dokumentacijo posreduje v pregled skrbniku.
– Skrbnik po pregledu dokumentacije odobri predlagano odločitev v kolikor ugotovi, da je pravilna in v skladu s proračunskimi sredstvi, sicer se izvedba ne odobri.
– Skrbnik lahko spremlja in nadzoruje izvajanje projekta ves čas njegovega trajanja. Če skrbnik ugotovi odstopanja, mora županu nemudoma poročati in predlagati ukrepanje (reklamacije, odpoved pogodbe ...).
– Skrbnik pred plačilom računa preveri opravljena dela. Če ne ugotovi odstopanj oziroma nepravilnosti pri izvedbi projekta, skrbnik poda soglasje k odobritvi plačila računa, za katerega je v skladu s tem odlokom odredbodajalec predsednik sveta krajevne skupnosti.
Na podlagi 19.c člena Zakona o lokalni samoupravi (ZLS-M) lahko krajevne skupnosti sklenejo pravne posle brez predhodnega soglasja župana za naloge in aktivnosti, ki so določene v finančnem načrtu občinskega proračuna za posamezno krajevno skupnost, in sicer največ do 21.000 evrov za posamezni namen.
Pravni posli, sklenjeni v nasprotju z določili prvega odstavka tega člena, so nični.
Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan.
Župan je pooblaščen, da:
– začasno zmanjša porabo sredstev oziroma zadrži izplačila, če prihodki med letom ne pritekajo v predvideni višini,
– odloča o začasni uporabi tekočih likvidnostnih sredstev zaradi ohranjanja njihove realne vrednosti,
– odloča o uporabi sredstev rezerv do višine, določene v 9. členu tega odloka,
– odloča o uporabi sredstev splošne proračunske rezervacije v skladu s predpisi in tem odlokom,
– potrjuje investicijsko dokumentacijo,
– daje soglasje k pravnim poslom krajevne skupnosti iz 12. člena tega odloka,
– odloča o prerazporeditvah v skladu s tem odlokom,
– o izvršenih prerazporeditvah šestmesečno poroča občinskemu svetu,
– o sprejetih odločitvah obvešča občinski svet.
Odredbodajalec sredstev proračuna je župan in druga oseba, ki jo župan pisno pooblasti.
Odredbodajalec sredstev krajevne skupnosti je predsednik krajevne skupnosti.
Župan s polletnim poročilom o izvrševanju proračuna v mesecu juliju in v začetku prihodnjega leta z zaključnim računom poroča občinskemu svetu o veljavnem proračunu za leto 2019 in njegovi realizaciji.
4. POSEBNOSTI UPRAVLJANJA IN PRODAJE STVARNEGA IN FINANČNEGA PREMOŽENJA OBČINE
Za prodajo kmetijskih ali stavbnih zemljišč ob lokalnih cestah in poteh ter za prodajo dela javnih cest in poti (javno dobro) se pred postopkom prodaje zaprosi za mnenje krajevno skupnost, na območju katere leži obravnavano zemljišče.
Sklep o nabavi, prodaji ali zamenjavi in načinu prodaje zemljišč iz Letnega načrta ravnanja z nepremičnim premoženjem Občine Ilirska Bistrica za leto 2019 sprejme občinski svet za vsak primer posebej, v nasprotnem primeru je pravni posel ničen.
Sklep o nabavi, prodaji ali zamenjavi posameznih stanovanj in poslovnih prostorov ter o načinu prodaje iz Letnega načrta ravnanja z nepremičnim premoženjem občine za leto 2019, sprejme občinski svet za vsak primer posebej, v nasprotnem primeru je pravni posel ničen.
V primeru, da so stroški postopka izterjave v nesorazmerju z višino terjatve ali če se zaradi nevnovčljivosti premoženja ugotovi, da terjatve ni mogoče izterjati (77. člen ZJF), lahko župan dolžniku do višine 500 evrov odpiše oziroma delno odpiše plačilo dolga.
5. OBSEG ZADOLŽEVANJA IN POROŠTEV OBČINE IN JAVNEGA SEKTORJA
17. člen
Zaradi kritja presežkov odhodkov nad prihodki v bilanci prihodkov in odhodkov ter odplačila dolgov v računu financiranja se Občina Ilirska Bistrica za proračun leta 2019 lahko zadolži do višine 1.500.000 evrov pri poslovnih bankah in 707.836 evrov iz naslova najetega kredita pri državnem proračunu.
6. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
18. člen
V obdobju začasnega financiranja Občine Ilirska Bistrica v letu 2020, če bo začasno financiranje potrebno, se uporablja ta odlok in sklep o določitvi začasnega financiranja.
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 410-167/2018
Ilirska Bistrica, dne 6. marca 2019
Emil Rojc l.r.
