Na podlagi 273. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17), 61. in 74. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 – odl. US, 14/15 – ZUUJFO in 61/17 – ZUreP-2) in 27. člena Statuta Mestne občine Ljubljana (Uradni list RS, št. 24/16 – uradno prečiščeno besedilo) je Mestni svet Mestne občine Ljubljana na 2. seji dne 18. 2. 2019 sprejel
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu 370 P+R Polje
(vsebina občinskega podrobnega prostorskega načrta)
(1) S tem odlokom se sprejme občinski podrobni prostorski načrt 370 P+R Polje (v nadaljnjem besedilu: OPPN).
(2) Ta odlok določa:
– območje OPPN,
– vplive in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora,
– arhitekturne, krajinske in oblikovalske rešitve prostorskih ureditev,
– načrt parcelacije,
– etapnost izvedbe prostorske ureditve,
– rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine,
– rešitve in ukrepe za varstvo okolja in naravnih virov ter ohranjanje narave,
– rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom,
– pogoje glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro,
– program opremljanja stavbnih zemljišč,
– dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev,
– druge pogoje in zahteve za izvajanje OPPN.
(prostorske ureditve, ki se urejajo z OPPN)
(1) S tem odlokom je načrtovana ureditev vozlišča parkiraj in se pelji (v nadaljnjem besedilu: P+R) s parkiriščem, peronom javnega linijskega prevoza potnikov z nadstrešnico, kolesarnicami, dovoznimi cestami in dostopnimi potmi, ureditev spremljajočih dejavnosti, kot so igrišča za športe na prostem, trgovina s površinami za mirujoči promet in bencinski servis s spremljajočimi programi, ureditev trga in zelenih površin ter rezervat mestne železnice.
(2) Ta odlok določa prostorsko ureditev območja OPPN, pogoje za gradnjo novih objektov, pogoje za posege na obstoječih objektih, ureditev utrjenih in zelenih površin, pogoje za varovanje okolja in ohranjanje narave ter pogoje za gradnjo prometne, okoljske, energetske in elektronske telekomunikacijske infrastrukture.
(1) Ta odlok vsebuje tekstualni del (besedilo odloka) in grafični del.
(2) Grafični del odloka obsega naslednje grafične načrte:
1. | Načrt namenske rabe prostora | |
1.1 | Izsek iz Občinskega prostorskega načrta Mestne občine | |
| Ljubljana – izvedbeni del (v nadaljnjem besedilu: OPN MOL ID) z mejo območja OPPN | M 1:5000 |
2. | Vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora | |
2.1 | Vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora | M 1:2000 |
3. | Načrt območja z načrtom parcelacije | |
3.1 | Geodetski in katastrski načrt s prikazom območja OPPN | M 1:1000 |
3.2 | Zakoličbeni načrt z načrtom parcelacije | M 1:1000 |
3.3 | Prikaz površin, namenjenih javnemu dobru, in površin, namenjenih javni rabi | M 1:1000 |
4. | Načrt arhitekturnih, krajinskih in oblikovalskih rešitev prostorskih ureditev | |
4.1 | Zazidalna situacija – nivo pritličja | M 1:1000 |
4.2 | Značilni prerezi in pogledi | M 1:1000 |
4.3 | Prometnotehnična situacija, idejna višinska regulacija in prikaz ureditev, potrebnih za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami | M 1:1000 |
4.4 | Zbirni načrt komunalnih vodov in naprav | M 1:1000 |
Priloge OPPN so:
1. izvleček iz OPN MOL ID,
2. prikaz stanja prostora,
3. strokovne podlage,
4. smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora,
5. obrazložitev in utemeljitev OPPN,
6. program opremljanja stavbnih zemljišč,
7. povzetek za javnost.
OPPN je izdelalo podjetje Ljubljanski urbanistični zavod, d.d., Verovškova 64, Ljubljana, pod številko projekta 7656 v mesecu januarju 2019.
(1) Območje OPPN obsega enoto urejanja prostora PO-137 ter dele enot urejanja prostora PO-726, PO-901 in PO-908.
(2) Območje OPPN obsega naslednje parcele v katastrski občini 1770 Kašelj: 1542/2, 1542/6, 1543, 1554/14, 1558/4, dele parcel v katastrski občini 1770 Kašelj: 1542/4, 1542/5, 1542/7, 1544/7, 1544/9, 1550/4, 1552, 1553/2, 1553/3, 1553/4, 1554/4, 1554/15, 1558/3, 2476/6 ter dele parcel v katastrski občini 1772 Slape: 1386/1, 1386/2, 1387/1, 1387/2 in 1530/49.
(3) Površina območja OPPN znaša 30.960 m2.
(4) Območje OPPN je razdeljeno na devet prostorskih enot, ki so namenjene ureditvam in gradnji vozlišča P+R in spremljajočih dejavnosti.
(5) Meja območja OPPN in prostorske enote so določene v grafičnih načrtih št. 3.1 »Geodetski in katastrski načrt s prikazom območja OPPN« in št. 3.2 »Zakoličbeni načrt z načrtom parcelacije«.
III. VPLIVI IN POVEZAVE S SOSEDNJIMI ENOTAMI UREJANJA PROSTORA
(vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora)
(1) Območje OPPN se nahaja v vzhodnem delu Ljubljane, vzhodno od avtocestnega obroča in obsega bencinski servis ob Zaloški cesti ter nepozidane površine, ki so na vzhodni strani omejene s Cesto 30. avgusta, na severni strani z Zaloško cesto, na južni strani s Cimermanovo ulico, na zahodni strani pa z obstoječo stanovanjsko zazidavo in vrtički. Območje leži v stiku naselij Zgornji Kašelj, Polje in Slape.
(2) Območje se prometno navezuje na Zaloško cesto in Cesto 30. avgusta. Najbližje obstoječe avtobusno postajališče linijskega prevoza potnikov se nahaja ob Zaloški cesti, neposredno ob območju OPPN. V okviru ureditve OPPN je v območju P+R predvidena ureditev novega končnega postajališča mestnega linijskega prevoza potnikov. Peš in kolesarski dostop do območja je urejen po Zaloški cesti, Cesti 30. avgusta in Cimermanovi ulici. Območje je preko navedenih komunikacij navezano na osrednje programe v Polju in Zgornjem Kašlju.
(3) Zaloška cesta je v območju OPPN urejena z dvosmernim voziščem in urejenimi obojestranskimi površinami za kolesarje v širini 1,50 m in hodniki za pešce v širini 2,00 m. Križišče med Zaloško cesto, Kašeljsko cesto in Cesto 30. avgusta je urejeno v obliki krožnega križišča s petimi vpadnimi kraki. Ureditve v območju OPPN spreminjajo rešitve in gabarite obstoječega stanja Zaloške ceste v naslednjih delih:
– v krožnem križišču Zaloške ceste in Ceste 30. avgusta je treba urediti nov priključni krak za napajanje območja OPPN; to je glavni priključek območja OPPN,
– ob prehodu za pešce in kolesarje med bencinskim servisom in avtobusnim postajališčem je treba določiti dvosmerni prehod za kolesarje,
– z Zaloške ceste je treba pred uvozom na bencinski servis urediti nov ločen uvoz za vozila javnega linijskega prevoza potnikov na območje OPPN,
– parkirni plato ob trgovski stavbi posega v gabarit Zaloške ceste na odseku priključnega kraka Zaloške ceste na novo krožno križišče. Potek voznih pasov, kolesarske steze in hodnikov za pešce na Zaloški cesti se ne spremeni. Obcestno brežino je treba prilagoditi robu parkirne ploščadi ob trgovski stavbi.
(4) Preko obravnavanega območja poteka obstoječi glavni kanalizacijski zbiralnik A0. Vzporedno z obstoječim kanalizacijskim zbiralnikom A0 je z Odlokom o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za zadrževalni kanal Fužine–Zalog z zadrževalnim bazenom pred centralno čistilno napravo v Zalogu (Uradni list RS, št. 101/09, 50/10 – DPN, 78/10 in 88/15 – DPN) načrtovana gradnja cevnega zadrževalnika dimenzije 2000 mm. Po Zaloški cesti in Cesti 30. avgusta poteka obstoječa komunalna in energetska infrastruktura, na katero je treba priključiti načrtovane stavbe. Za napajanje načrtovanih objektov bo treba dograditi obstoječe elektroenergetsko omrežje.
(5) Območje OPPN bo po izvedbi načrtovanih posegov predstavljalo urbano površino, integrirano v naselje in javni prostor, ki je hkrati tudi kraj srečevanja in druženja lokalne skupnosti. V smeri sever-jug bo ob peronu za potnike na končnem avtobusnem postajališču urejena osrednja pot za pešce in kolesarje, ki bo predstavljala novo urejeno povezavo za pešce in kolesarje med šolskim območjem na severni strani Zaloške ceste v Polju (Osnovna šola Polje) ter zdravstvenim domom (Zdravstveni dom Ljubljana – Moste–Polje) in naseljem Slape.
(6) Vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora so prikazani v grafičnem načrtu št. 2.1 »Vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora«.
IV. ARHITEKTURNE, KRAJINSKE IN OBLIKOVALSKE REŠITVE PROSTORSKIH UREDITEV
(dopustni objekti in dejavnosti)
(1) V prostorski enoti PE1 so dopustni naslednji objekti in dejavnosti:
– 12420 Garažne stavbe: samo kolesarnice,
– 12740 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje: samo nadstrešnice za potnike na avtobusnih in drugih postajališčih, javne sanitarije in podobno,
– 21120 Lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste,
– 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas: zelenice in druge urejene zelene površine.
(2) V prostorski enoti PE2 so dopustni naslednji objekti in dejavnosti:
– 21220 Mestne železniške proge,
– 12410 Postajna poslopja: samo postajališča za mestni železniški promet z nadstrešnico, peronom in podobno.
(3) V prostorski enoti PE2 so do izgradnje mestne železniške proge dopustni naslednji objekti in dejavnosti:
– 21120 Lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste: samo peš pot,
– 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas: samo druge urejene zelene površine.
(4) V prostorski enoti PE3 so dopustni naslednji objekti in dejavnosti:
– 12420 Garažne stavbe: samo kolesarnice,
– 21120 Lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste: samo lokalna cesta in peš pot,
– 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas: samo parki, trgi, ki niso sestavni deli javne ceste, zelenice in druge urejene zelene površine.
(5) V prostorski enoti PE4 so dopustni naslednji objekti in dejavnosti:
– 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas: samo zelenice in druge urejene zelene površine,
– 21120 Lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste: samo lokalna cesta.
(6) V prostorski enoti PE5 so dopustni naslednji objekti in dejavnosti:
– 24110 Športna igrišča: samo igrišča za športe na prostem,
– 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas: samo otroška in druga javna igrišča, javni vrtovi, parki, trgi, ki niso sestavni deli javne ceste, zelenice, piknik površine in druge urejene zelene površine.
– 21120 Lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste: samo peš pot.
(7) V prostorski enoti PE6 so dopustni naslednji objekti in dejavnosti:
– 12112 Gostilne, restavracije in točilnice (če dopolnjujejo program bencinskega servisa),
– 12303 Bencinski servisi,
– 12304 Stavbe za storitvene dejavnosti: samo avtopralnica,
– 12520 Rezervoarji, silosi in skladišča: samo rezervoarji in skladišča, dopustni za potrebe bencinskega servisa,
– 21120 Lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste: samo dovozna pot.
(8) V prostorski enoti PE7 so dopustni naslednji objekti in dejavnosti:
– 12112 Gostilne, restavracije in točilnice (če dopolnjujejo program trgovine),
– 12301 Trgovske stavbe,
– 21120 Lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste: samo dovozna pot.
(9) V prostorski enoti PE8 so dopustni naslednji objekti in dejavnosti:
– 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas: samo parki, zelenice, piknik površine in druge urejene zelene površine.
(10) V prostorski enoti PE9 so dopustni naslednji objekti in dejavnosti:
– 21120 Lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste: navezave trga na Zaloško cesto, navezava dovozne ceste na krožišče.
(zazidalna zasnova in zasnova zunanje ureditve)
(1) Zazidalna zasnova in zasnova zunanje ureditve v prostorski enoti PE1: osrednji del območja prostorske enote je načrtovan kot del sistema P+R, ki je sestavljeno iz sedmih zaporedno nanizanih parkirnih niš, ki jih ločujejo zelenice, zasajene z drevjem. Ob robu območja P+R je urejena enosmerna krožna cesta, na katero se priključujejo nizi parkirnih mest. Na vzhodni strani območja P+R je urejen peron za potnike na končnem avtobusnem postajališču, prekrit z nadstrešnico, ki je postavljena v smeri severozahod – jugovzhod, pod nadstrešnico so predvideni tudi spremljajoči programi kot na primer informacijska tabla, urbanomat, garderobe in sanitarije za voznike javnega potniškega prevoza in javne sanitarije. Severni del območja obsega trg, na katerega se navezujeta avtobusno postajališče na Zaloški cesti in peron za potnike na končnem avtobusnem postajališču, na južni strani trga so urejena stojala za kolesa.
(2) Zazidalna zasnova in zasnova zunanje ureditve v prostorski enoti PE2: območje prostorske enote je rezervat mestne železnice in se do izvedbe mestne železnice uredi kot zelenica.
(3) Zazidalna zasnova in zasnova zunanje ureditve v prostorski enoti PE3: v območju prostorske enote je urbano opremljena tlakovana površina – trg, zasajena z visokoraslimi drevesi, grmovnicami in gredicami. Ob vzhodni strani perona v smeri sever – jug poteka pot za pešce in kolesarje, ob poti je urejen drevored. Vzhodno od poti so stojala za kolesa, delno pokrita z nadstrešnico. Proti jugu pot prečka del dovozne poti do območja P+R, v nadaljevanju je ob poti urejen dvostranski drevored.
(4) Zazidalna zasnova in zasnova zunanje ureditve v prostorski enoti PE4: v območju prostorske enote je glavna dovozna cesta, ki se navezuje na jugozahodni krak krožnega križišča na Zaloški cesti in poteka v smeri od vzhoda proti zahodu. Je priključna cesta in je nosilka prometa v območju OPPN. Na glavno dovozno cesto se na severni strani navezujeta priključek do parkirišča trgovske stavbe in priključek za dostavo in servisiranje trgovske stavbe in dostopni krak do parkirišča ob zdravstvenem domu. Del med jugozahodnim krakom krožnega križišča na Zaloški cesti in parkiriščem zdravstvenega doma je urejen kot zelena površina.
(5) Zazidalna zasnova in zasnova zunanje ureditve v prostorski enoti PE5: v območju prostorske enote je večnamenska ploščad s košem za košarko in površinami za urbane športe (rolanje, skejtanje ipd.) za igro in druženje mladostnikov, otroško igrišče in parkovne površine z drevesno zasaditvijo.
(6) Zazidalna zasnova in zasnova zunanje ureditve v prostorski enoti PE6: v območju prostorske enote sta dve stavbi in dovoz iz območja P+R. Stavba 2 je postavljena vzporedno z Zaloško cesto, vhodi v objekt so z južne, zahodne in vzhodne strani objekta. Načrtovana je kot razširitev obstoječega bencinskega servisa z dodatno ponudbo (gostinska ponudba, sanitarije za goste, spremljajoči prostori). Tipski pritličen objekt je oblikovan kot enoten kubus z nadstrešnico. Stavba 3 je umeščena v sklop bencinskega servisa kot spremljajoč objekt z ročno avtopralnico, leži z daljšo stranico v smeri sever – jug. Tipski pritličen objekt je oblikovan kot enoten kubus. Na jugozahodni strani bencinskega servisa je izvoz iz parkirišča P+R na bencinski servis.
(7) Zazidalna zasnova in zasnova zunanje ureditve v prostorski enoti PE7: v območju prostorske enote je trgovska stavba (stavba 1), leži z daljšo stranico v smeri severozahod – jugovzhod, vhod v objekt je na severovzhodnem vogalu objekta, objekt je tipski, oblikovan kot enoten kubus z dodano nadstrešnico in izzidkom za servisne prostore na prečni fasadi ter izzidkom za nakladalno rampo na zadnji vzdolžni strani. Vzhodno od trgovske stavbe je parkirišče, po obodu so urejene zelenice zasajene z drevjem, parkirne niše ločujejo zelenice, zasajene z drevjem, dovoz je urejen na južni strani z nove glavne dovozne ceste.
(8) Zazidalna zasnova in zasnova zunanje ureditve v prostorski enoti PE8: v območju prostorske enote je parkovna površina.
(9) Zasnova zunanje ureditve v prostorski enoti PE9: v območju prostorske enote so tlakovane površine kot navezava trga do Zaloške ceste in zelene površine med parkiriščem in Zaloško cesto ter navezava dovozne ceste na krožišče.
(10) Zazidalna zasnova in zunanja ureditev sta določeni v grafičnem načrtu št. 4.1 »Zazidalna situacija – nivo pritličja«.
(pogoji za gradnjo nezahtevnih in enostavnih objektov)
(1) Na celotnem območju OPPN, razen na prometnih površinah, je dovoljeno postaviti ali urediti naslednje enostavne in nezahtevne objekte:
– majhna stavba: samo nadstrešnice za potnike na avtobusnih in drugih postajališčih,
– pomožni objekt v javni rabi: samo grajena urbana oprema, telefonska govorilnica, drog, grajena oprema v parkih, javnih vrtovih in zelenicah, grajeno igralo na otroškem igrišču, grajena oprema trim steze in vadbena oprema, grajeno spominsko obeležje, spomenik, kip, grajen gostinski vrt,
– ograja,
– podporni zid,
– vodnjak, vodomet,
– vodno zajetje in objekti za akumulacijo vode in namakanje: samo zajem tehnološke vode, grajen namakalni sistem s črpališčem, vodni zbiralnik, bazen za gašenje požara, grajen ribnik, okrasni bazen.
(2) Enostavni in nezahtevni objekti morajo biti od meje sosednjih parcel, na katere mejijo, odmaknjeni najmanj 1,00 m, s pisnim soglasjem lastnikov parcel, na katere mejijo, pa jih je dopustno postaviti tudi bližje ali na parcelno mejo. Ograjo je dopustno postaviti na parcelno mejo.
(3) Na območju, kjer potekata obstoječi kanalizacijski zbiralnik A0 in načrtovani zadrževalni kanal Fužine–Zalog, ki je načrtovan skladno z Odlokom o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za zadrževalni kanal Fužine–Zalog z zadrževalnim bazenom pred centralno čistilno napravo v Zalogu (Uradni list RS, št. 101/09, 50/10 – DPN, 78/10 in 88/15 – DPN), ni dovoljena gradnja objektov s podzemnimi nosilni elementi.
(4) Mikrourbana oprema kot so klopi, koši za odpadke, stojala za kolesa in informacijske table mora biti enotno oblikovana. Prostor s stojali za kolesa mora biti osvetljen.
(5) Na prometnih površinah, ki niso javne in niso javno dostopne, je dopustno postaviti opremo za kontrolo dostopa (dvižne rampe, količki).
(6) Na parkirišču P+R je treba postaviti opremo za napajanje vozil na električni pogon.
(7) Na celotnem območju OPPN je dopustna gradnja pomožnih objektov v javni rabi, priključkov na objekte gospodarske javne infrastrukture in daljinskega ogrevanja ter pomožnih komunalnih objektov v skladu z določili, opredeljenimi v pogojih glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo.
(8) V prostorski enoti PE6 je dopustno postaviti velike in male samostoječe in stenske table za potrebe bencinskega servisa. V prostorski enoti PE7 je na vzhodnem robu območja dopustna postavitev enega označevalnega stolpa z višino do največ 6,00 m. Lokacija stolpa je določena na grafičnemu načrtu št. 4.1 »Zazidalna situacija – nivo pritličja«.
(pogoji za oblikovanje objektov)
Pri oblikovanju stavb za potrebe bencinskega servisa in trgovine je treba uporabiti načela kakovostnega sodobnega arhitekturnega oblikovanja tovrstnih objektov, ki temelji na skladnem ustreznem razmerju vseh delov oziroma volumnov objekta ter enostavnosti in čistosti arhitektonskih oblik. Oblikuje se kakovostna vertikalna in horizontalna členitev fasade objekta z ustreznim izborom fasadnih materialov, barv in struktur (transparentni, lahki materiali, predvsem kovina in steklo, beton naj ne bo prevladujoč). Nadstrešnica zbirnega in odjemnega mesta za odpadke mora biti oblikovno in barvno skladna z osnovnim objektom trgovine. Nadstrešnica nad peronom z zaprtimi prostori pod njo ter nadstrešnica nad kolesarnico morata biti zasnovani sodobno, iz kakovostnih in trajnih materialov ter barvno in oblikovno usklajeno.
(pogoji za oblikovanje zunanjih površin)
(1) Na območju OPPN je treba upoštevati naslednje pogoje za ureditev zunanjih površin:
– ureditve morajo omogočati dostop funkcionalno oviranim ljudem v skladu s predpisi, ki urejajo to področje,
– osrednja pot za pešce in kolesarje v smeri sever – jug, ploščadi, klančine in skupne zunanje površine morajo biti tlakovane, opremljene z mikrourbano opremo in primerno osvetljene,
– raščen teren mora biti zasajen z najmanj 122 visokoraslimi drevesi (od tega v PE1 najmanj 40 dreves, v PE3 najmanj 24 dreves (od tega najmanj 6 dreves na območju trga ob Zaloški cesti, ob poti južno od dovozne ceste najmanj 6 dreves), v PE5 najmanj 16 dreves, v PE6 najmanj 10 dreves, v PE7 najmanj 22 dreves in v PE8 najmanj 10 dreves), pri tem je treba v čim večji meri ohraniti in upoštevati obstoječa drevesa,
– predpisano zasaditev površin je treba izvajati z drevesi z obsegom debla več kot 18 cm, merjeno na višini 1,00 m od tal po saditvi, in z višino debla več kot 2,20 m,
– do 30 % dreves, ki jih je treba posaditi na parceli, namenjeni gradnji, je dopustno nadomestiti z visokimi grmovnicami,
– v PE1 je treba na novih parkirnih površinah na nivoju terena urediti ozelenjene pasove in zasaditi drevesa. Zasaditi je treba vsaj eno drevo na 4 parkirna mesta, drevesa pa morajo biti po parkirišču razporejena čim bolj enakomerno,
– v PE7 je treba na območju parkirišča zasaditi najmanj 20 dreves, ob zahodni fasadi trgovske stavbe je treba zagotoviti intenzivno zazelenitev z drevjem in visokimi grmovnicami,
– v primeru tlakovanja površin ob drevesih je treba zagotavljati ustrezno kakovost in količino tal, dostopnost vode in zračenje tal nad koreninskim sistemom. Odprtina za prehajanje zraka in vode mora biti najmanj 3,00 m2,
– odmik debla obstoječih in predvidenih dreves od podzemnih komunalnih vodov mora biti najmanj 2,00 m,
– ob izvajanju gradbenih del v vplivnem območju dreves, ki se ohranjajo na parceli, namenjeni gradnji, je treba izdelati načrt zavarovanja obstoječih dreves,
– če ni z drugim predpisom določeno drugače, je na vseh objektih, ki imajo ravno streho z več kot 600,00 m2 neto površine (brez svetlobnikov, strojnic in drugih objektov na strehi), treba urediti zeleno streho. Izjema so strehe, ki so zaradi tehnološkega procesa oblikovane tako, da ureditev zelene strehe ni mogoča,
– višinski skoki med posameznimi površinami morajo biti v čim večji meri urejeni z ozelenjenimi brežinami; izjemoma so dopustni oporni zidovi z višino do 0,50 m.
(2) Prostor na severni strani načrtovane trgovske stavbe in vzhodno od bencinskega servisa ob Zaloški cesti je treba urediti kot enotno oblikovan javni prostor – trg, ki ima funkcijo osrednje zunanje površine širšega območja in mora nuditi možnost komunikacije, druženja, posedanja in igre. Meja tega prostora na severu poteka po robniku Zaloške ceste, na zahodni strani ob bencinskem servisu in na jugu ob trgovski stavbi. Zahodni del prostora je treba oblikovati kot vstopni trg, na katerega se navezujeta avtobusno postajališče na Zaloški cesti in končno avtobusno postajališče. Peron za potnike na končnem avtobusnem postajališču je treba prekriti z nadstrešnico. Površine zahodno od trgovske stavbe je treba urediti kot zeleno površino, zasajeno z drevjem in visokimi grmovnicami. Južno od parkirišča P+R je treba urediti parkovni prostor z otroškim igriščem in večnamensko ploščad s košem za košarko in površinami za urbane športe (rolanje, skejtanje ipd.) za igro in druženje mladostnikov. Vzporedno s peronom za potnike na končnem avtobusnem postajališču poteka osrednja pot za pešce in kolesarje; vzporedno z njo je treba zasaditi obojestranski drevored.
(3) Zasnova zunanje ureditve je določena v grafičnem načrtu št. 4.1 »Zazidalna situacija – nivo pritličja«.
(1) Tlorisne dimenzije stavb nad terenom so:
1. stavba 1 (trgovska stavba v PE7):
a) pritličje z nepravilno geometrijsko obliko:
– dolžina: 65,50 m,
– širina: 34,90 m,
b) nadstrešnica v obliki črke »L«:
– dolžina na severni fasadi stavbe: 21,60 m,
– dolžina na vzhodni fasadi stavbe: 23,40 m,
– širina: 3,40 m,
c) nadstrešnica zbirnega in prevzemnega mesta za odpadke:
– dolžina: 6,00 m,
– širina: 2,50 m.
2. stavba 2 (bencinski servis v PE6):
a) pritličje:
– dolžina: 19,50 m,
– širina: 13,10 m,
b) nadstrešnica z nepravilno geometrijsko obliko na zahodni strani stavbe:
– dolžina: 25,60 m,
– širina: 15,20 m,
c) nadstrešnica na vzhodni strani stavbe:
– dolžina: 13,10 m,
– širina: 4,00 m.
3. stavba 3 (bencinski servis v PE6):
a) pritličje:
– dolžina: 25,60 m,
– širina: 8,50 m.
4. nadstrešnica ob osrednji peš poti (PE3):
– dolžina: 25,50 m,
– širina: 4,00 m.
5. nadstrešnica nad peronom v območju P+R (PE1):
– dolžina: 80,00 m,
– širina: 4,00 m.
(2) Tlorisne dimenzije stavb so določene v grafičnem načrtu št. 4.1 »Zazidalna situacija – nivo pritličja«.
(višinski gabariti in etažnost)
(1) Etažnost stavb v prostorskih enotah PE1, PE6 in PE7 je:
– stavbe 1, 2 in 3: P,
– nadstrešnice: P.
(2) Višina stavb (h) v prostorskih enotah PE1, PE6 in PE7 je:
– stavba 1: do 7,00 m,
– stavba 2: do 5,00 m,
– stavba 3: do 5,50 m,
– nadstrešnice: do 5,00 m.
(3) Na območju OPPN je dopustna gradnja kletne etaže.
(4) Višina stavbe je razdalja med koto terena ob vhodu v pritličje stavbe in najvišjo točko na vencu stavbe z ravno streho (v primeru gradnje na nagnjenem terenu se višina stavbe meri od najnižje kote stavbe na terenu do najvišje točke stavbe). Dopustno višino stavbe lahko presegajo: dimnik, odduhi, izpusti, inštalacijske naprave, strojne inštalacije, sončni zbiralnik ali sončne celice, dostop do strehe, ograja, objekt in naprava elektronske komunikacijske infrastrukture tako, da so za najmanj eno višino etaže odmaknjeni od roba strehe.
(5) Etažnost stavb je določena v grafičnih načrtih št. 4.1 »Zazidalna situacija – nivo pritličja« in št. 4.2 »Značilni prerezi in pogledi«.
(višinske kote terena in pritličja)
(1) Višinske kote terena in pritličja stavb v prostorskih enotah PE1, PE6 in PE7 so:
1. stavba 1 (PE7):
– kota pritličja in kota terena: 278,90 m. n. v.
2. stavba 2 (PE6):
– kota pritličja in kota terena: 278,90 m. n. v.
3. stavba 3 (PE7):
– kota pritličja in kota terena: 278,80 m. n. v.
4. nadstrešnica ob osrednji pešpoti (PE3):
– kota pritličja in kota terena: 278,90 m. n. v.
5. nadstrešnica ob peronu v območju parkirišča P+R (PE1):
– kota pritličja in kota terena: 278,30-278,90 m. n. v.
(2) Kote zunanje ureditve morajo biti prilagojene kotam glavne dovozne ceste in uvozom na parkirna mesta, kotam raščenega terena na obodu območja in kotam zunanje ureditve na sosednjih zemljiščih. Višinske kote zunanje ureditve ob stavbah je treba pred vhodi prilagajati kotam pritličja.
(3) Višinske kote terena in pritličja so določene v grafičnih načrtih št. 4.1 »Zazidalna situacija – nivo pritličja«, št. 4.2 »Značilni prerezi in pogledi« in št. 4.3 »Prometnotehnična situacija, idejna višinska regulacija in prikaz ureditev, potrebnih za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami«.
(1) Površina prostorske enote PE1 | 9.364 m² |
1. nadstrešnica ob peronu v območju P+R: | |
– BTP nad terenom | 320 m² |
(2) Površina prostorske enote PE2 | 3.505 m² |
(3) Površina prostorske enote PE3 | 2.351 m² |
1. nadstrešnica ob osrednji peš poti: | |
– BTP nad terenom | 102 m² |
(4) Površina prostorske enote PE4 | 1.411 m² |
(5) Površina prostorske enote PE5 | 2.339 m² |
(6) Površina prostorske enote PE6 | 3.295 m² |
1. stavba 2: | |
– BTP nad terenom | 255 m² |
2. nadstrešnica z nepravilno geometrijsko obliko na zahodni strani stavbe 2: |
– BTP nad terenom | 319 m² |
3. nadstrešnica na vzhodni strani stavbe 2: | |
– BTP nad terenom | 52 m² |
4. stavba 3: | |
– BTP nad terenom | 217 m² |
(7) Površina prostorske enote PE7 | 5.996 m² |
1. stavba 1: | |
– BTP nad terenom | 1.738 m² |
2. nadstrešnica v obliki črke »L«: | |
– BTP nad terenom | 140 m² |
3. nadstrešnica zbirnega in prevzemnega mesta za odpadke: |
– BTP nad terenom | 15 m² |
(8) Površina prostorske enote PE8 | 1.770 m² |
(9) Površina prostorske enote PE9 | 929 m² |
(10) BTP je vsota vseh etažnih površin stavbe nad terenom oziroma pod njim, izračunanih skladno s standardom SIST ISO 9836. Izračun BTP nad terenom vključuje površine pod točkama a) in b) v točki 5.1.3.1 navedenega standarda. |
(usmeritve glede posegov na obstoječih objektih)
V prostorski enoti PE6 so dopustne odstranitve, vzdrževalna dela in sprememba namembnosti objektov ali delov objektov, rekonstrukcije in dozidave obstoječega objekta, vse v okviru obstoječih in dopustnih dejavnosti namenske rabe, ki so določeni v 8. členu tega odloka.
(1) Območje OPPN je razdeljeno na naslednje parcele, namenjene gradnji:
1. prostorska enota PE1:
– P1/1: parcela, namenjena ureditvi parkirišča P+R, ki obsega del parcele v katastrski občini 1770 Kašelj: 1543 ter dela parcele v katastrski občini 1772 Slape: 1387/1 in 1387/2, površina P1/1 meri 5.085 m2,
– P1/2: parcela, namenjena ureditvi parkirišča P+R, ki obsega dela parcel v katastrski občini 1770 Kašelj: 1543 in 1544/9, površina P1/2 meri 1.901 m2,
– P1/3: parcela, namenjena ureditvi enosmerne ceste parkirišča P+R, ki obsega dela parcel v katastrski občini 1770 Kašelj: 1543 in 1544/9 ter dele parcel v katastrski občini 1772 Slape: 1386/1, 1387/1, 1387/2 in 1530/49, površina P1/3 meri 1.502 m2,
– P1/4: parcela, namenjena ureditvi perona za potnike na končnem avtobusnem postajališču, ki obsega dela parcel v katastrski občini 1770 Kašelj: 1543 in 1544/9, površina P1/4 meri 350 m2,
– P1/5: parcela, namenjena ureditvi trga in perona za potnike na končnem avtobusnem postajališču, ki obsega dela parcel v katastrski občini 1770 Kašelj: 1542/6 in 1543, površina P1/5 meri 526 m2,
2. prostorska enota PE2:
– P2: parcela, namenjena rezervatu končnega postajališča mestne železnice, ki obsega dele parcel v katastrski občini 1770 Kašelj: 1543, 1544/7 in 1544/9 ter dele parcel v katastrski občini 1772 Slape: 1386/1, 1386/2, 1387/1 in 1387/2, površina P2 meri 3.505 m2,
3. prostorska enota PE3:
– P3/1: parcela, namenjena ureditvi osrednje poti za pešce in kolesarje in trga, ki obsega dele parcel v katastrski občini 1770 Kašelj: 1542/6, 1543, 1550/4 in 1553/3, površina P3/1 meri 500 m2,
– P3/2: parcela, namenjena ureditvi trga, ki obsega del parcele v katastrski občini 1770 Kašelj: 1554/14, površina P3/3 meri 360 m2,
– P3/3: parcela, namenjena parkovni ureditvi ob osrednji poti za pešce in kolesarje, ki obsega dele parcel v katastrski občini 1770 Kašelj: 1543, 1544/9, 1550/4, 1553/2 in 1553/3, površina P3/3 meri 917 m2,
– P3/4: parcela, namenjena navezavi glavne dovozne ceste na območje P+R, ki obsega dele parcel v katastrski občini 1770 Kašelj: 1544/9, 1550/4, in 1553/2, površina P3/4 meri 121 m2.
– P3/5: namenjena parkovni ureditvi ob osrednji poti za pešce in kolesarje, ki obsega dele parcel v katastrski občini 1770 Kašelj: 1544/9, 1550/4, 1552 in 1553/2, površina P3/5 meri 453 m2,
4. prostorska enota PE4:
– P4/1: parcela, namenjena glavni dovozni cesti v območju OPPN, ki obsega dela parcel v katastrski občini 1770 Kašelj: 1554/4 in 1554/14, površina P4/1 meri 1.011 m2,
– P4/2: parcela, namenjena obračališču dostavnih vozil trgovske stavbe v PE7, ki obsega del parcele v katastrski občini 1770 Kašelj: 1554/4, površina P4/2 meri 79 m2,
– P4/3: parcela, namenjena parkovni ureditvi, ki obsega parceli v katastrski občini 1770 Kašelj: 1554/14 in 1558/4, površina P4/3 meri 321 m2,
5. prostorska enota PE5:
– P5: parcela, namenjena parkovni ureditvi, ki obsega dela parcel v katastrski občini 1770 Kašelj: 1544/7 in 1544/9, površina P5 meri 2.339 m2,
6. prostorska enota PE6:
– P6/1: parcela, namenjena gradnji stavb 2 in 3, ki obsega parcelo v katastrski občini 1770 Kašelj: 1542/2 ter dele parcel v katastrski občini 1770 Kašelj: 1542/2, 1542/4, 1542/6 in 1543, površina P6/1 meri 3.295 m2,
7. prostorska enota PE7:
– P7/1: parcela, namenjena gradnji trgovske stavbe (stavba 1), ki obsega dela parcel v katastrski občini 1770 Kašelj: 1554/4 in 1554/14, površina P7/1 meri 5.934 m2,
– P7/2: parcela, namenjena ureditvi peš poti ob trgovski stavbi (stavbi 1), ki obsega del parcele v katastrski občini 1770 Kašelj: 1554/14, površina P7/2 meri 62 m2,
8. prostorska enota PE8:
– P8: parcela, namenjena parkovni ureditvi, ki obsega del parcele v katastrski občini 1770 Kašelj: 1554/4, površina P9 meri 1770 m2,
9. prostorska enota PE9:
– C1: parcela, namenjena ureditvi zelenih in tlakovanih površin do Zaloške ceste, ki obsega dele parcel v katastrski občini 1770 Kašelj: 1542/5, 1542/6, 1542/7, 1550/4, 1553/3, 1553/4, 1554/15 in 2476/6, površina C1 meri 176 m2,
– C2: parcela, namenjena ureditvi tlakovanih površin – navezavi tlakovane ploščadi ob trgovski stavbi do Zaloške ceste, ki obsega del parcele v katastrski občini 1770 Kašelj: 1554/15, površina C2 meri 100 m2,
– C3: parcela, namenjena ureditvi navezave ceste PE4 na rondo Zaloške ceste, ki obsega dela parcel v katastrski občini 1770 Kašelj: 1554/15 in 1558/3, površina C3 meri 653 m2.
(2) Parcelacija in točke za zakoličbo parcel so določene v grafičnem načrtu št. 3.2 »Zakoličbeni načrt z načrtom parcelacije«. Geokoordinate točk so navedene v obrazložitvi in utemeljitvi OPPN.
(1) Površine, namenjene javnemu dobru, obsegajo parcele, namenjene gradnji, z oznakami:
– P1/1, P1/2, P1/3, P1/4 in P1/5 v PE1, ki obsegajo dele parcel v katastrski občini 1770 Kašelj: 1542/6, 1543 in 1544/9 ter dele parcel v katastrski občini 1772 Slape: 1386/1, 1387/1, 1387/2 in 1530/49, površina meri 9.364 m2,
– P2 v PE2, ki obsega dele parcel v katastrski občini 1770 Kašelj: 1543, 1544/7 in 1544/9 ter dele parcel v katastrski občini 1772 Slape: 1386/1, 1386/2, 1387/1 in 1387/2, površina meri 3.505 m2,
– P3/1, P3/2, in P3/4 v PE3, ki obsegajo dele parcel v katastrski občini 1770 Kašelj: 1542/6, 1543, 1544/9, 1550/4, 1553/2, 1553/3, 1554/14, površina meri 981 m2,
– P4/1 v PE4, ki obsega dela parcel v katastrski občini 1770 Kašelj: 1554/4 in 1554/14, površina meri 1.011 m2,
– P5 v PE5, ki obsega dela parcel v katastrski občini 1770 Kašelj: 1544/7 in 1544/9, površina meri 2.339 m2,
– C1 v PE9, ki obsega dele parcel v katastrski občini 1770 Kašelj: 1542/5, 1542/6, 1542/7, 1550/4, 1553/3, 1553/4, 1554/15 in 2476/6, površina meri 176 m2,
– C2 v PE9, ki obsega del parcele v katastrski občini 1770 Kašelj: 1554/15, površina meri 100 m2,
– C3 v PE9, ki obsega dela parcel v katastrski občini 1770 Kašelj: 1554/15 in 1558/3, površina meri 653 m2.
(2) Površine, namenjene javnemu dobru, merijo 18.129 m2.
(3) Površine namenjene javni rabi obsegajo parcele, namenjene gradnji, z oznakami:
– P7/2 v PE7: obsega del parcele v katastrski občini 1770 Kašelj: 1554/14, površina meri 62 m2,
– P4/3 v PE4: obsega parcelo v katastrski občini 1770 Kašelj: 1558/4 ter del parcele v katastrski občini 1770 Kašelj: 1554/14, površina meri 321 m2,
– P3/3 in P3/5 v PE3: obsega dele parcel v katastrski občini 1770 Kašelj: 1550/4 1552, 1553/2, 1553/3, 1543 in 1544/9, površina meri 1.370 m2.
(4) Površine, namenjene javni rabi, merijo 1.753 m2.
(5) Površine, namenjene javnemu dobru, in površine, namenjene javni rabi, so določene v grafičnem načrtu št. 3.3 »Prikaz površin, namenjenih javnemu dobru, in površin, namenjenih javni rabi«.
VI. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE
(1) Posegi, ki so dopustni v območju OPPN, se lahko izvajajo v posameznih ločenih etapah, ki predstavljajo zaključene funkcionalne celote.
(2) Gradnje in ureditve v območju OPPN so razdeljene na osem etap:
– etapa 1: gradnja nove glavne dovozne ceste (P4/1 v PE4 in C3 v PE9) in zelenice (P4/3 v PE4),
– etapa 2: gradnja parkirišča P+R s pripadajočimi ureditvami (P1/1, P1/2 in P1/5 v PE1), peronom za potnike, nadkritim z nadstrešnico (P1/4 v PE1), enosmerne dovozne ceste (P1/3 v PE1) in uvozom (P3/4 v PE3),
– etapa 3: gradnja stavbe 1, vključno z vsemi ureditvami v P7/1 in P7/2 v PE7, P4/2 v PE4 in P3/2 v PE3,
– etapa 4: gradnja stavbe 2 in 3, vključno s pripadajočimi ureditvami (P6/1 v PE6),
– etapa 5: gradnja igrišča z vsemi ureditvami v PE5,
– etapa 6: gradnja parka v PE8,
– etapa 7: gradnja končnega postajališča mestne železnice v PE2,
– etapa 8: gradnja severnega in južnega dela osrednje poti za pešce in kolesarje z vsemi ureditvami (P3/3, P3/5 v PE3).
(3) Pogoj za gradnjo v etapi 3 je predhodna ali sočasna izgradnja etape 1. Gradnja ostalih etap se lahko izvaja sočasno ali kot samostojne etape, ki so časovno medsebojno neodvisne. Ureditve v prostorski enoti PE9 je treba izvesti sočasno z gradnjo in v obsegu, ki meji na sosednjo etapo.
(4) Etape od 4 do 8 in objekti v njih se lahko delijo na podetape, ki obsegajo posamezen objekt ali del objekta s pripadajočo komunalno in energetsko infrastrukturo, sorazmernim številom parkirnih mest in zunanjo ureditvijo, tako da tvorijo tehnično, tehnološko in funkcionalno celoto. Pred gradnjo stavb v območju posamezne prostorske enote ali sočasno z njo mora biti izvedena dovozna pot za stavbe s pripadajočo komunalno in energetsko infrastrukturo.
VII. REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE
(celostno ohranjanje kulturne dediščine)
(1) Pred gradbenimi posegi v zemljišče je treba izvesti predhodne arheološke raziskave, ki obsegajo površinski in podpovršinski terenski pregled celotnega območja s 30 ročnimi testnimi sondami v velikosti 2x1 m. V primeru nasutja se lahko testni izkop izvede s strojem.
(2) Če predhodne arheološke raziskave niso opravljene pred pričetkom izvedbe zemeljskih del, je treba zaradi varstva arheoloških ostalin Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije skladno s predpisi s področja varstva kulturne dediščine omogočiti dostop do zemljišč, kjer se izvajajo zemeljska dela, in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi.
(3) Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja/investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke. V primeru odkritja arheoloških ostalin, ki jim grozi nevarnost poškodovanja ali uničenja, lahko pristojni organ to zemljišče z izdajo odločbe določi za arheološko najdišče, dokler se ne opravijo raziskave arheoloških ostalin oziroma se omeji ali prepove gospodarska in druga raba zemljišča, ki ogroža obstoj arheološke ostaline.
(4) Investitor mora najmanj 10 dni pred začetkom zemeljskih del z nameravanimi posegi pisno seznaniti Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območno enoto Ljubljana.
VIII. REŠITVE IN UKREPI ZA VARSTVO OKOLJA IN NARAVNIH VIROV TER OHRANJANJE NARAVE
(varstvo vode in podtalnice)
(1) Obravnavano območje se ne nahaja na vodovarstvenem območju.
(2) Komunalne odpadne vode iz predvidene trgovske stavbe (stavba 1) je treba priključiti na kanal za odvod komunalnih odpadnih voda po Cesti 30. avgusta. Padavinske vode s strehe, parkirišč in manipulacijskih površin trgovske stavbe (stavba 1) je treba ponikati.
(3) Komunalne odpadne vode iz predvidenega objekta bencinskega servisa (stavba 2) je treba odvajati na kanal za odvod komunalnih odpadnih voda v Zaloški cesti. Padavinske vode s streh je treba ponikati.
(4) Komunalne odpadne vode iz predvidenega objekta bencinskega servisa (stavba 3):
– tehnološke vode za pranje avtomobilov morajo biti zaprte v zaprtem tokokrogu,
– prečiščene tehnološke odpadne vode se lahko odvaja v kanal za odvod komunalnih odpadnih voda po Zaloški cesti pod pogoji za izpust v kanalizacijo, ki jih določa uredba za izpust vode iz avtopralnice,
– padavinske vode s streh je treba ponikati.
(5) Komunalne odpadne vode iz sanitarij pod nadstreškom perona je treba preko interne kanalizacije in vpadnega jaška gravitacijsko odvajati v zbiralnik AO. V isti vpadni jašek se bodo priključevale tudi odpadne komunalne vode iz črpališča, lociranega ob Cimermanovi ulici. Padavinske vode s streh je treba ponikati.
(6) Padavinske vode iz utrjenih površin peš poti, intervencijskih povezovalnih poti, urbanega igrišča ter obračališča predvidene cestne železnice je treba ponikati.
(7) V projektu je treba predvideti rešitve za varčno in smotrno rabo pitne vode skladno s sodobnimi tehnološkimi rešitvami.
(8) Investitor mora za posege v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vplivali na vodni režim ali stanje voda, pridobiti vodno soglasje skladno s predpisi s področja voda.
(1) Prezračevanje vseh delov stavb je treba izvesti naravno ali prisilno. Odvod dimnih plinov in umazanega zraka iz nadzemnih delov stavbe je treba speljati nad strehe stavb.
(2) Vsi izpusti snovi v zrak (ogrevanje, prezračevanje) morajo biti opremljeni z ustreznimi filtri v skladu z zakonskimi zahtevami.
(3) V času gradnje je treba preprečiti nekontrolirano prašenje.
(1) V območju OPPN je v skladu z OPN MOL ID dovoljena mejna raven hrupa, ki je predpisana za IV. stopnjo varovanja pred hrupom in znaša Lnoč je 65 (dBA), Ldvn je 75 (dBA).
(2) Vse prezračevalne in hladilne naprave je treba načrtovati in izvesti na način, da ne bodo povzročale dodatne obremenitve za okolje.
(3) Dejavnosti in naprave, ki povzročajo hrup, je treba umestiti na način oziroma izvesti ustrezne ukrepe, da ne bodo povzročale čezmerne obremenitve okolja s hrupom. Vse prostore s hrupnejšimi agregati in napravami je treba protihrupno izolirati.
(4) Pred začetkom urejanja območja OPPN je treba izdelati načrt izvajanja del, ki mora biti pripravljen tako, da je ob njegovem izvajanju začasna obremenitev s hrupom na dovoljeni ravni.
(odstranjevanje odpadkov)
(1) Zbirna in prevzemna mesta za ločeno zbiranje komunalnih odpadkov so predvidena:
– ob servisnem uvozu trgovske stavbe (stavba 1),
– v stavbi 3 na njeni južni strani in
– pod nadstrešnico na peronu za potnike na končnem avtobusnem postajališču v območju P+R (v P1/4).
(2) Zbirna mesta za ločeno zbiranje komunalnih odpadkov je treba urediti na zasebnih površinah tako, da je zagotovljena higiena in da ni negativnih vplivov na javno površino ali sosednje stavbe. Posode na zbirnih mestih morajo biti zavarovane pred vremenskimi vplivi tako, da zaradi njih ne pride do onesnaženja okolice in poškodovanja posod.
(3) Razmestitev prevzemnih mest za komunalne odpadke je določena v grafičnih načrtih št. 4.1 »Zazidalna situacija – nivo pritličja« in 4.3 »Prometnotehnična situacija, idejna višinska regulacija in prikaz ureditev, potrebnih za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami«.
(1) Pri osvetljevanju objektov in odprtih površin je treba upoštevati ukrepe za zmanjševanje emisij svetlobe v okolje, ki jih določajo predpisi o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja.
(2) Prepovedana je uporaba svetlobnih snopov kakršne koli vrste ali oblike, mirujočih ali premikajočih, če so usmerjeni proti nebu ali površinam, ki bi jih lahko odbijale proti nebu.
(3) Interna osvetlitev zunanjih površin ob stavbah in skupnih površin v območju OPPN mora biti zadostna, enakomerna in nebleščeča.
(4) Za osvetlitev parkirišč (P+R, trgovska stavba) je treba uporabiti LED svetilke s toplejšo barvno temperaturo 3000 K. Povprečna osvetljenost parkirišča mora biti manj kot 5 luksov. Nivo osvetljenosti je treba po 22. uri zmanjšati za 50 %.
IX. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM
(1) Pri projektiranju stavb je treba predvideti ustrezne ukrepe za potresno varnost v območju potresne mikrorajonizacije 0,26 pospeška tal (g) s povratno dobo 475 let.
(2) Stavbe morajo biti grajene potresno odporno v skladu z veljavnimi predpisi glede na cono potresne nevarnosti, geološko sestavo in namembnostjo objekta.
(ukrepi za varstvo pred požarom)
(1) Za zaščito pred požarom je treba zagotoviti:
– pogoje za varen umik ljudi in premoženja,
– odmike med objekti oziroma ustrezno požarno ločitev objektov,
– prometne in delovne površine za intervencijska vozila,
– vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje.
(2) V fazi izdelave projektne dokumentacije je treba za stavbe, če to zahtevajo požarni predpisi, izdelati zasnovo požarne varnosti za požarno manj zahtevne objekte oziroma študijo požarne varnosti za požarno zahtevne objekte.
(3) V projektni dokumentaciji je treba predvideti način varne evakuacije iz stavb v območju OPPN na proste površine ob njih. Dalje je evakuacija mogoča po sistemu poti ter internih in javnih cest v območju OPPN. Evakuacijske poti ne smejo biti predvidene preko sosednjih zemljišč, če to niso javne površine.
(4) Do novih in obstoječih objektov je treba izvesti dovoze in površine za delovanje intervencijskih vozil v skladu z veljavnimi standardi:
– do stavbe 1 mora biti zagotovljen dovoz za gasilska vozila do najmanj dveh strani stavbe,
– do stavb 2 in 3 mora biti zagotovljen dovoz za gasilska vozila do najmanj ene strani stavbe.
(5) Delovne površine za intervencijska vozila so v površini najmanj 7,00 m x 12,00 m načrtovane:
– za stavbo 1: na Zaloški cesti ob avtobusnem postajališču in na jugovzhodnem vogalu stavbe 1, na glavni dovozni poti v območje OPPN,
– za stavbi 2 in 3: na Zaloški cesti najmanj ena delovna površina (načrtovani sta dve možni lokaciji za delovno površino na Zaloški cesti).
(6) Požarno zaščito obstoječih in načrtovanih objektov je treba zagotoviti z zunanjim in notranjim hidrantnim omrežjem, ustreznim številom hidrantov ter ostalimi tehničnimi ukrepi skladno z veljavnimi predpisi. Na območju trga ob Zaloški cesti je treba načrtovati dodaten hidrant.
(7) Ureditve v zvezi z varstvom pred požarom so določene v grafičnem načrtu št. 4.3. »Prometno tehnična situacija, idejna višinska regulacija in prikaz ureditev, potrebnih za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami«.
X. POGOJI GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO
(pogoji za prometno urejanje)
(1) Vse prometne površine morajo biti utrjene.
(2) Utrjene površine za pešce, glavni dostopi do stavb, primarne površine za kolesarje in pešce, parkirni prostori in druge površine morajo biti urejene tako, da so zagotovljeni neoviran dostop ter vstop in uporaba stavb za funkcionalno ovirane ljudi. Stavbe morajo biti grajene brez ovir v skladu z zakonodajo s tega področja.
(3) Vse ureditve, ki vplivajo na promet, je treba oblikovati tako, da se povečuje atraktivnost potovanja s kolesi in javnim linijskim prevozom potnikov s ciljem zmanjševanja števila motornih vozil na mestni prometni mreži. Vodenje pešcev in kolesarjev mora biti oblikovano prepoznavno, enostavno, brez nepotrebnih zavijanj (čim bolj naravnost, brez višinskih skokov …), prehodi preko vozišč morajo biti oblikovani tako, da se zagotovi umiritev motornega prometa, na smereh za kolesarje in pešce mora biti motorni promet podrejen.
(4) Križanja cest za motorni promet s peš potmi morajo biti urejena na nivoju peš poti, uvozi preko peš poti pa morajo biti urejeni preko poglobljenih betonskih robnikov.
(5) Prometne ureditve so določene v grafičnem načrtu št. 4.3 »Prometnotehnična situacija, idejna višinska regulacija in prikaz ureditev, potrebnih za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami«.
(ureditev cest in priključevanje na javne ceste)
(1) Za potrebe priključevanja območja OPPN na obodno cestno omrežje je treba urediti dva priključka: priključek na krožno križišče na Zaloški cesti na severovzhodnem vogalu območja OPPN in enosmerni uvoz z Zaloške ceste za vozila javnega linijskega prevoza potnikov na severozahodnem vogalu območja OPPN. Z glavne dovozne ceste je treba urediti priključek do parkirnih površin ob zdravstvenem domu. Z Zaloške ceste se ohrani ločeni uvoz in ločeni izvoz na oziroma z bencinskega servisa.
(2) Glavna dovozna cesta v območje OPPN poteka od jugozahodnega kraka krožnega križišča na Zaloški cesti v smeri od vzhoda proti zahodu. Na vzhodni polovici območja OPPN se iz glavne dovozne ceste uredijo na severni strani priključek na parkirišče ob trgovski stavbi in priključek za dostavo in servisiranje trgovske stavbe, na južni strani pa priključek do parkirišča ob zdravstvenem domu. Glavna dovozna pot se na zahodni strani naveže na območje P+R in preide v krožno povezavo okoli parkirnih niš. Na severozahodnem vogalu krožne vezi okoli parkirišča P+R sta urejena dva ločena priključka; zahodnejši je ločeni uvoz za vozila javnega linijskega prevoza potnikov z Zaloške ceste, vzhodnejši priključek je izvoz iz parkirišča P+R na bencinski servis.
(3) Profili cest in poti v območju OPPN:
1. glavna dovozna cesta: | |
– vozišče: | 2 x 3,25 m: 6,50 m |
– hodnik za pešce: | 1 x 2,00 m: 2,00 m |
– skupaj: | 8,50 m |
2. krožna cesta na parkirišču P+R na zahodnem odseku: |
– enosmerno vozišče: | 1 x 4,00 m: 4,00 m |
3. krožna cesta na parkirišču P+R na južnem odseku: |
– dvosmerno vozišče: | 2 x 3,00 m: 6,00 m |
4. krožna cesta na parkirišču P+R na vzhodnem odseku: |
– enosmerno vozišče: | 1 x 4,00 m: 4,00 m |
– pas za ustavljanje in čakanje avtobusov: | 1 x 3,00 m: 3,00 m |
– hodnik za pešce: | 1 x 2,00 m: 2,00 m |
– peron za potnike: | 1 x 4,00 m: 4,00 m |
– skupaj: | 13,00 m |
5. krožna cesta na parkirišču P+R na severnem odseku: |
– enosmerno vozišče: | 1 x 3,80 m: 3,80 m |
6. avtobusni dovoz: | |
– enosmerno vozišče: | 1 x 5,00 m: 5,00 m |
7. vozna pot preko parkirnih niš: | |
– dvosmerno vozišče | 2 x 3,00 m: 6,00 m |
8. povezava P+R in bencinskega servisa: |
– enosmerno vozišče: | 1 x 3,75 m: 3,75 m |
(4) Za vozila mestnega linijskega prevoza potnikov je treba zagotoviti neovirano prevoznost avtobusnih vozil; ustreznost širine vozišč na zavijanjih je treba dokazati z zavijalnimi krivuljami.
(1) V prostorski enoti PE 1 je treba za potrebe sistema P+R zagotoviti 138 parkirnih mest za osebna vozila, v prostorski enoti PE 6 za potrebe bencinskega servisa 14 in v prostorski enoti PE 7 za potrebe trgovine 77 parkirnih mest.
(2) Parkirišče sistema P+R je urejeno iz štirih parkirnih niš znotraj krožne prometne zanke na vzhodni polovici območja OPPN. Vsaka parkirna niša je sestavljena iz 6,00 m široke dvosmerne vozne poti in obojestranskega oziroma enostranskega 5,00 m širokega parkirnega pasu za pravokotno parkiranje. Vsaka parkirna niša je na obeh straneh navezana na obodno enosmerno krožno pot. Parkirna mesta na območju P+R so široka 2,50 m in dolga 5,00 m. Na parkirnem platoju P+R je treba postaviti opremo za napajanje vozil na električni pogon.
(3) Parkirna mesta za potrebe trgovske stavbe je treba urediti na parkirnem platoju na vzhodni strani trgovske stavbe. Na tem parkirnem platoju je treba urediti krožno obojesmerno vozno pot z enim priključkom na glavno prometno nosilko v območju OPPN. Parkirna mesta za trgovsko stavbo so široka 2,70 m in dolga 5,00 m.
(4) Za vozila oseb z invalidskimi vozički je treba zagotoviti parkirna mesta, in sicer 5 % od števila parkirnih mest za motorna vozila. Parkirna mesta za vozila oseb z invalidskimi vozički so široka 3,50 m.
(5) Na parceli, namenjeni gradnji P3/3 je treba urediti 120 mest za parkiranje koles, del teh pod nadstrešnico. Na parceli, namenjene gradnji P1/2 je treba urediti 20 mest za parkiranje koles brez nadstrešnice. Parkirna mesta za kolesa morajo omogočati priklepanje koles.
(kolesarski in peš promet)
(1) Osrednja pot za pešce in kolesarje poteka v smeri sever – jug po sredini območja OPPN: na severni strani se iz prehoda za pešce na Zaloški cesti (na vzhodni strani bencinskega servisa) naveže v območju OPPN na ureditve trga ter se v smeri proti jugu nadaljuje vzporedno s peronom za potnike ter v nadaljevanju prečka glavno dovozno pot v območju OPPN. V nadaljevanju proti jugu se naveže na obstoječo peš pot do Cimermanove ulice. Na odsekih, kjer se razvije samostojni potek poti, je njena širina 3,00 m. Na odsekih, kjer pot poteka preko parkovnih in tržnih ureditev, mora biti prosta širina namenjena neoviranemu prehodu pešcev in kolesarjev najmanj 3,00 m.
(2) Na severni strani glavne dovozne ceste je urejen enostranski hodnik za pešce v širini 2,00 m in iztek enostranske enosmerne kolesarske steze na vozišče glavne dovozne ceste v širini 1,50 m.
(3) Na severni strani območja OPPN je treba urediti prehodno površino za pešce in kolesarje do hodnika za pešce in kolesarske steze ob Zaloški cesti.
(4) Preko območja P+R na nasprotni strani od avtobusnega postajališča je treba urediti hodnike za pešce ob krožni cesti na odseku, ki je vzporeden s končnim avtobusnim postajališčem, hodnike se uredi ob zahodnem robu vozišča v širini 2,00 m. Na območju P+R ni urejenih ločenih površin za kolesarje.
(5) Preko območja parkirišča na vzhodni strani trgovske stavbe je treba urediti pas za prehod pešcev preko povoznih površin; na tem območju ni urejenih ločenih površin za kolesarje.
(6) Vzporedno z južnim robom območja bencinskega servisa in vzporedno s severnim robom trgovske stavbe se uredi peš pot v širini 1,50 m z navezavo na južno avtobusno postajališče ob Zaloški cesti.
(mestni linijski prevoz potnikov)
(1) Dovoz za vozila mestnega linijskega prevoza potnikov na območje OPPN je urejen iz dveh smeri: na severozahodni strani preko ločenega enosmernega priključka z Zaloške ceste in na severovzhodni strani preko krožnega križišča. Izvoz vseh vozil mestnega linijskega prevoza potnikov iz območja OPPN poteka preko krožnega križišča. Po območju OPPN je zagotovljeno kroženje vozil mestnega linijskega prevoza potnikov preko glavne dovozne in krožne ceste.
(2) Ob vzhodnem robu območja P+R (P1/4 v PE1) med območjem P+R in trgovskim območjem je treba urediti končno avtobusno postajališče mestnega linijskega prevoza potnikov.
(intervencijske poti in površine)
Intervencijske poti in površine je treba urediti skladno z veljavnim standardom. Intervencijske vozne poti zunaj vozišč je treba izvesti na način, ki dopušča ustrezno tlakovanje in ozelenitev.
(splošni pogoji za urejanje okoljske, energetske in elektronske komunikacijske infrastrukture)
(1) Splošni pogoji za potek ter gradnjo okoljske, energetske in elektronske komunikacijske infrastrukture v območju OPPN so:
– načrtovani objekti morajo biti priključeni na obstoječe ali načrtovano vodovodno, kanalizacijsko, plinovodno in elektroenergetsko omrežje. Poleg tega so lahko objekti priključeni še na elektronsko komunikacijsko omrežje. Priključitev je treba izvesti po pogojih posameznih upravljavcev posamezne infrastrukture,
– praviloma morajo vsi primarni in sekundarni vodi potekati po javnih (prometnih in intervencijskih) površinah oziroma površinah v javni rabi tako, da je omogočeno vzdrževanje infrastrukturnih objektov in naprav,
– kadar potek v javnih površinah ni mogoč, mora lastnik prizadetega zemljišča omogočiti izvedbo in vzdrževanje javnih vodov na svojem zemljišču, upravljavec posameznega voda pa mora za to od lastnika pridobiti služnost,
– trase okoljskih, energetskih in elektronskih komunikacijskih vodov, objektov in naprav morajo biti medsebojno usklajene z upoštevanjem zadostnih medsebojnih odmikov in odmikov od ostalih naravnih ali grajenih struktur,
– gradnja gospodarske javne infrastrukture mora potekati usklajeno,
– dopustne so delne in začasne ureditve, ki morajo biti skladne s programi upravljavcev vodov okoljske, energetske in elektronske komunikacijske infrastrukture in morajo biti izvedene tako, da jih bo mogoče vključiti v končno etapo ureditve posameznega voda po izdelanih idejnih rešitvah za območje OPPN,
– obstoječo okoljsko, energetsko in elektronsko komunikacijsko infrastrukturo v območju OPPN je dopustno zaščititi, rekonstruirati, prestavljati, dograjevati in ji povečevati zmogljivosti v skladu s prostorskimi in okoljskimi možnostmi ter ob upoštevanju veljavnih predpisov in pod pogojem, da so posegi v soglasju z njihovimi upravljavci,
– kadar izvajalec del pri izvajanju del opazi neznano okoljsko, energetsko ali elektronsko komunikacijsko infrastrukturo, mora takoj ustaviti dela ter o tem obvestiti upravljavce posameznih vodov,
– poleg ureditev okoljske, energetske in elektronske komunikacijske infrastrukture, načrtovanih s tem OPPN, so v skladu s predpisi, ki urejajo področje graditve objektov, ob pogoju, da ne onemogočajo ureditev po tem OPPN, dopustne tudi rekonstrukcije obstoječih in gradnja novih linijskih objektov okoljske, energetske in elektronske komunikacijske infrastrukture,
– pri projektiranju stavb v območju OPPN je treba upoštevati predpise, ki urejajo učinkovito rabo energije. Priporoča se raba čim večjega deleža obnovljivih virov energije za energetsko oskrbo objektov (geotermalna, sončna energija ipd.) ter učinkovita raba vode.
(2) Ureditev komunalne in energetske infrastrukture je določena v grafičnem načrtu št. 4.4 »Zbirni načrt komunalnih vodov in naprav«.
(1) Območje OPPN je oskrbovano z vodo iz centralnega vodovodnega sistema Ljubljane. Za oskrbo načrtovanih stavb s pitno, sanitarno in požarno vodo je treba zgraditi vodovodne priključke na obstoječe javno vodovodno omrežje.
(2) Razširjeni objekt bencinskega servisa se bo z vodo oskrboval preko obstoječega vodovodnega priključka za bencinski servis, ki je zgrajen na severozahodni strani obstoječega objekta.
(3) Za oskrbo načrtovane trgovske stavbe z vodo je treba predvideti vodovodni priključek z navezavo na obstoječi vodovod dimenzije 150 mm pred zaključnim hidrantom na južnem robu Zaloške ceste.
(4) Med gradnjo je treba zaščititi vse obstoječe vodovode znotraj območja OPPN.
(5) Pri projektiranju vodovoda na obravnavanem območju je treba upoštevati projektno nalogo: Gradnja javnega vodovoda na območju OPPN 370 P + R Polje (EUP PO-901, PO-137), JP Vodovod-Kanalizacija d.o.o., št. PN 2691VV, avgust 2015.
(6) Pri načrtovanju, gradnji ter obratovanju in vzdrževanju vodovodov je treba upoštevati vsa določila, ki jih vsebujejo veljavni predpisi, ki urejajo oskrbo s pitno vodo, ter interni dokument JP Vodovod-Kanalizacija d.o.o.: Tehnični pravilnik za vodovod.
(7) Pred priključitvijo na javno vodovodno omrežje je treba zaprositi upravljavca javnega vodovoda za soglasje k priključitvi posameznih objektov in predložiti izvedbeno dokumentacijo.
(1) Na območju OPPN je zasnovan ločen kanalizacijski sistem. Odpadne komunalne vode je treba prek obstoječega in načrtovanega kanalizacijskega omrežja odvajati na centralno čistilno napravo v Zalogu.
(2) Preko območja OPPN je vzporedno z obstoječim kanalizacijskim zbiralnikom A0 z Odlokom o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za zadrževalni kanal Fužine–Zalog z zadrževalnim bazenom pred centralno čistilno napravo v Zalogu (Uradni list RS, št. 101/09, 50/10 – DPN, 78/10 in 88/15 – DPN) načrtovana gradnja cevnega zadrževalnika dimenzije 2000 mm. Vse ureditve po tem OPPN je treba izvesti tako, da ne bo prišlo do negativnih vplivov na obstoječi kanalizacijski zbiralnik in da ne bo onemogočena gradnja cevnega zadrževalnika.
(3) Odpadne komunalne vode iz načrtovane trgovske stavbe se bodo odvajale v obstoječo kanalizacijo za odpadno komunalno vodo dimenzije 400 mm po Cesti 30. avgusta. Odpadne komunalne vode iz načrtovanega objekta ob bencinskem servisu se bodo odvajale v javno kanalizacijo za odpadne komunalne vode dimenzije 400 mm severno do Zaloške ceste. Odpadne tehnološke vode iz načrtovane avtopralnice na območju bencinskega servisa morajo biti zaprte v zaprtem tokokrogu. Prečiščene tehnološke vode se lahko odvajajo v javni kanal skladno s predpisom, ki določa potrebno kakovost vod iz avtopralnice pred izpustom v javno kanalizacijo. Odpadne komunalne vode iz pomožnih objektov na območju P + R se preko interne kanalizacije in vpadnega jaška, lociranega severno od zbiralnika A0 zaradi lažje izvedbe križanja s tlačnim vodom in gravitacijskega priključevanja sanitarij pod nadstreškom perona, gravitacijsko odvajajo v zbiralnik A0. V isti vpadni jašek se bodo priključevale tudi odpadne komunalne vode iz črpališča, lociranega ob Cimermanovi ulici (ni predmet tega OPPN).
(4) Padavinsko vodo s strešin načrtovanih stavb ter manipulacijskih in utrjenih površin je treba ponikati skladno z določili 22. člena tega odloka. Odvajanje padavinske vode v obstoječe kanalizacijsko omrežje za odpadno komunalno vodo ni dopustno.
(5) Pri načrtovanju, gradnji ter obratovanju in vzdrževanju kanalizacije je treba upoštevati vsa določila, ki jih vsebujejo veljavni predpisi in pravilniki o odvajanju odpadnih komunalnih in padavinskih voda ter interni dokument JP Vodovod-Kanalizacija d.o.o.: Tehnična navodila za kanalizacijo.
(6) Pred priključitvijo posameznih stavb na javno kanalizacijsko omrežje je treba zaprositi upravljavca javne kanalizacije za soglasje za priključitev posameznih objektov in predložiti izvedbeno dokumentacijo.
(1) Načrtovane objekte na območju OPPN je za potrebe ogrevanja in pripravo sanitarne tople vode, razen v primeru uporabe obnovljivih virov energije, treba priključiti na nizkotlačno distribucijsko plinovodno omrežje z delovnim tlakom 50–100 mbar. V primeru, da se objektom iz obnovljivih virov energije zagotavlja le del potreb po ogrevanju in pripravi sanitarne tople vode, za preostali del še vedno velja obveznost priključitve na distribucijsko plinovodno omrežje.
(2) Glavni distribucijski plinovod N28009 in N28560 dimenzije 200 mm, preko katerega se bo vršila oskrba načrtovanih objektov na območju OPPN, poteka po vzhodnem delu območja OPPN. Obstoječe plinovodno omrežje zadošča za oskrbo območja OPPN z zemeljskim plinom.
(3) Za priključitev načrtovanih stavb na območju OPPN na plinovodno omrežje je treba izvesti priključna plinovoda za trgovsko stavbo in bencinski servis. Priključna plinovoda se zaključita z glavno plinsko zaporno pipo v omaricah, nameščenih v ali na fasadi načrtovanih stavb. Priključitev je treba izvesti skladno s pogoji upravljavca distribucijskega plinovodnega omrežja Javnega podjetja Energetika Ljubljana, d.o.o.
(4) Plinovodno omrežje in notranje plinske napeljave je treba izvesti v skladu s Sistemskimi obratovalnimi navodili za distribucijsko omrežje zemeljskega plina za geografska območja Mestne občine Ljubljana, Občine Brezovica, Občine Dobrova - Polhov Gradec, Občine Dol pri Ljubljani, Občine Ig, Občine Medvode, Občine Škofljica in Občine Log - Dragomer (Uradni list RS, št. 68/11), Pravilnikom o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z največjim delovnim tlakom do vključno 16 barov (Uradni list RS, št. 26/02, 54/02 in 17/14 – EZ-1), Splošnimi pogoji za dobavo in odjem zemeljskega plina iz distribucijskega omrežja za geografska območja Mestne občine Ljubljana, Občine Brezovica, Občine Dobrova - Polhov Gradec, Občine Dol pri Ljubljani, Občine Ig, Občine Medvode, Občine Škofljica in Občine Log - Dragomer (Uradni list RS, št. 25/08 in 11/11) in Tehničnimi zahtevami za graditev glavnih in priključnih plinovodov ter notranjih plinskih napeljav (Javno podjetje Energetika Ljubljana d.o.o.).
(elektroenergetsko omrežje)
(1) Obstoječe stavbe na in v neposredni bližini območja OPPN se z električno energijo napajajo iz Transformatorske postaje (v nadaljnjem besedilu: TP) TP0258 Gimnazija Polje z vgrajenim transformatorjem moči 400 kVA. TP ima dovolj prostih moči za priključitev novih uporabnikov na območju OPPN.
(2) Za napajanje načrtovanih objektov na območju OPPN iz TP0258 Gimnazija Polje je treba predvideti nizkonapetostni kabel od TP do načrtovane prostostoječe razdelilne električne omarice na zelenici zahodno od trgovske stavbe (v nadaljnjem besedilu: PSKRMO), ki bo do južnega roba Zaloške ceste potekal v obstoječi kabelski kanalizaciji, od južnega roba Zaloške ceste naprej pa v novi kabelski kanalizaciji. Od PSKRMO se položi nizkonapetostni kabel do načrtovane električne omarice (v nadaljnjem besedilu: PMO) na objektu bencinskega servisa Petrol in v nadaljevanju do PMO Glasbena šola in TP678 Vevška cesta 1. Na odseku Zaloške ceste v smeri proti TP678 Vevška cesta 1 se predhodno zgradi manjkajoči del elektroenergetske kabelske kanalizacije.
(3) Vsi predvideni posegi na elektroenergetskem omrežju morajo biti izvedeni v skladu z idejno rešitvijo: EE napajanje za OPPN P + R Polje, Elektro Ljubljana d.d., št. 18/15, julij 2015.
(4) Načrtovani prostostoječi merilni omarici morata biti prosto dostopni vzdrževalcem elektro omrežja.
(5) Pred izdelavo projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja mora investitor pridobiti soglasje za priključitev, v katerem bodo natančno določeni tehnični pogoji in parametri priklopa.
(elektronsko komunikacijsko omrežje)
Stavbe na območju OPPN imajo možnost priključitve na elektronska komunikacijska omrežja pod pogoji upravljavcev teh omrežij. Pri gradnji cestne infrastrukture je treba predvideti koridorje za kabelsko kanalizacijo za elektronsko komunikacijsko omrežje.
(1) Nova javna priključna cesta in vse javne površine znotraj območja OPPN je treba opremiti z javno razsvetljavo.
(2) Za izvedbo javne razsvetljave je treba uporabiti tipske elemente, uporabljane na območju Mestne občine Ljubljana. Svetlobna telesa morajo biti skladna z usmeritvami glede energijske učinkovitosti in varstva pred vsiljeno svetlobo.
(3) Razsvetljava funkcionalnih površin ob objektih mora biti internega značaja in ne sme biti povezana s sistemom javne razsvetljave. Interna osvetlitev zunanjih površin ob stavbah in skupnih površin v območju OPPN mora biti zadostna, enakomerna in nebleščeča.
(učinkovita raba energije v stavbah)
Pri projektiranju stavb v območju OPPN je treba upoštevati veljavni predpis, ki ureja učinkovito rabo energije v stavbah. Priporoča se učinkovita raba energije za ogrevanje in električne energije ter učinkovita raba vode.
XI. PROGRAM OPREMLJANJA STAVBNIH ZEMLJIŠČ
(program opremljanja stavbnih zemljišč)
Program opremljanja stavbnih zemljišč za območje prostorske enote PE7 in del prostorske enote PE4 v območju občinskega podrobnega načrta 370 P+R Polje (v nadaljnjem besedilu: Program opremljanja) je izdelal Ljubljanski urbanistični zavod, d.d., Verovškova 64, Ljubljana, pod številko projekta 7878 v januarju 2019.
(območje Programa opremljanja)
(1) Program opremljanja velja na območju prostorske enote PE7 in na območju parcele P4/2 v prostorski enoti PE4.
(2) Na preostalem območju OPPN se za odmero komunalnega prispevka uporabljajo določila Odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč za območje Mestne občine Ljubljana (Uradni list RS, št. 27/11 – v nadaljnjem besedilu: PO MOL).
(1) Program opremljanja obravnava naslednjo komunalno opremo:
– primarne in sekundarne ceste s pripadajočimi objekti,
– primarno in sekundarno vodovodno omrežje,
– primarno in sekundarno kanalizacijsko omrežje za komunalno odpadno vodo (v nadaljnjem besedilu: kanalizacijsko omrežje),
– primarno in sekundarno plinovodno omrežje,
– objekte za ravnanje z odpadki,
– primarne in sekundarne druge javne površine.
(2) Ceste in pripadajoči objekti po tem odloku so:
– javne ceste s pripadajočimi objekti,
– javna razsvetljava in semaforizacija,
– kanalizacijsko omrežje za padavinsko vodo (ločen sistem).
(obračunska območja posameznih vrst komunalne opreme)
(1) Stavbe na območju programa opremljanja se nahajajo v naslednjih obračunskih območjih predvidene komunalne opreme:
– primarne ceste s pripadajočimi objekti z oznako CE (primarne – predvideno),
– sekundarne ceste s pripadajočimi objekti z oznako CE (sekundarne – predvideno),
– sekundarne druge javne površine z oznako JP (sekundarne – predvideno).
(2) Obračunska območja predvidene komunalne opreme so opredeljena in prikazana v Programu opremljanja.
(3) Stavbe na območju programa opremljanja se nahajajo v naslednjih obračunskih območjih obstoječe komunalne opreme:
– primarne ceste s pripadajočimi objekti z oznako CE (primarne),
– sekundarne ceste s pripadajočimi objekti z oznako CE (sekundarne),
– primarno vodovodno omrežje z oznako VO (primarno- centralni),
– sekundarno vodovodno omrežje z oznako VO (sekundarno-centralni),
– primarno kanalizacijsko omrežje z oznako KA (primarno-centralni),
– sekundarno kanalizacijsko omrežje z oznako KA (sekundarno-centralni),
– primarno plinovodno omrežje z oznako PL (primarno),
– sekundarno plinovodno omrežje z oznako PL (sekundarno),
– objekti za ravnanje z odpadki z oznako OD,
– primarne druge javne površine z oznako JP (primarne),
– sekundarne druge javne površine z oznako JP (sekundarne).
(4) Obračunska območja obstoječe komunalne opreme so opredeljena in prikazana v PO MOL.
(skupni in obračunski stroški komunalne opreme)
(1) Skupni in obračunski stroški predvidene komunalne opreme na dan 31. decembra 2018 po posameznih vrstah komunalne opreme in po obračunskih območjih so:
Predvidena komunalna oprema | Obračunsko območje predvidene komunalne opreme | Skupni in obračunski stroški (EUR) |
Primarne ceste s pripadajočimi objekti | CE (primarne – predvideno) | 44.772,29 |
Sekundarne ceste s pripadajočimi objekti | CE (sekundarne – predvideno) | 328.834,12 |
Sekundarne druge javne površine | JP (sekundarne – predvideno) | 318.413,27 |
Skupaj | | 692.019,68 |
(2) Skupni in obračunski stroški obstoječe komunalne opreme po posameznih vrstah komunalne opreme in po obračunskih območjih so opredeljeni v PO MOL.
(3) Skupni in obračunski stroški za ceste s pripadajočimi objekti, plinovodno omrežje in druge javne površine vključujejo DDV. Skupni in obračunski stroški za vodovodno omrežje, kanalizacijsko omrežje in objekte za ravnanje z odpadki ne vključujejo DDV.
(preračun obračunskih stroškov komunalne opreme na enoto mere)
(1) Obračunski stroški predvidene komunalne opreme, preračunani na m2 parcele (v nadaljnjem besedilu: Cp) in na m2 neto tlorisne površine stavbe (v nadaljnjem besedilu: Ct), po posameznih vrstah komunalne opreme in po obračunskih območjih, so:
Predvidena komunalna oprema | Obračunsko območje predvidene komunalne opreme | Cp (EUR/m2) | Ct (EUR/m2) |
Primarne ceste s pripadajočimi objekti | CE (primarne – predvideno) | 7,37 | 28,72 |
Sekundarne ceste s pripadajočimi objekti | CE (sekundarne – predvideno) | 54,13 | 210,93 |
Sekundarne druge javne površine | JP (sekundarne – predvideno) | 52,41 | 204,24 |
Skupaj | | 113,91 | 443,89 |
(2) Za preračun obračunskih stroškov predvidene komunalne opreme na enoto mere se upoštevajo površine parcel in neto tlorisne površine iz prvega odstavka 49. člena tega odloka.
(3) Obračunski stroški obstoječe komunalne opreme, Cp in Ct, po posameznih vrstah komunalne opreme in po obračunskih območjih, so opredeljeni v PO MOL.
(4) Obračunski stroški obstoječe komunalne opreme iz prejšnjega odstavka se indeksirajo na dan 31. decembra 2018 ob uporabi povprečnega letnega indeksa cen za posamezno leto, ki ga objavlja Združenje za gradbeništvo v okviru Gospodarske zbornice Slovenije, pod »Gradbena dela – ostala nizka gradnja«, in je 1,1889935. Indeksirani obračunski stroški obstoječe komunalne opreme na enoto mere se za posamezno komunalno opremo zmanjšajo za obračunske stroške iste vrste predvidene komunalne opreme na enoto mere. Če je razlika negativna, se komunalni prispevek za posamezno obstoječo komunalno opremo ne plača.
(5) Indeksirani in zmanjšani obračunski stroški obstoječe komunalne opreme na enoto mere, ki se upoštevajo pri izračunu komunalnega prispevka, so:
Obstoječa komunalna oprema | Obračunsko območje | Cp (EUR/m²) | Ct (EUR/m²) |
Primarne ceste s pripadajočimi objekti | CE (primarne) | 10,79 | 0,00 |
Sekundarne ceste s pripadajočimi objekti | CE (sekundarne) | 0,00 | 0,00 |
Primarno vodovodno omrežje | VO (primarno- centralni) | 2,92 | 3,13 |
Sekundarno vodovodno omrežje | VO (sekundarno- centralni) | 4,64 | 5,77 |
Primarno kanalizacijsko omrežje | KA (primarno- centralni) | 6,21 | 6,46 |
Sekundarno kanalizacijsko omrežje | KA (sekundarno- centralni) | 8,56 | 10,04 |
Primarno plinovodno omrežje | PL (primarno) | 3,58 | 3,70 |
Sekundarno plinovodno omrežje | PL (sekundarno) | 4,65 | 5,55 |
Objekti za ravnanje z odpadki | OD | 0,54 | 0,58 |
Primarne druge javne površine | JP (primarne) | 3,40 | 3,67 |
Sekundarne druge javne površine | JP (sekundarne) | 0,00 | 0,00 |
Skupaj | | 45,29 | 38,90 |
(merila za odmero komunalnega prispevka)
(1) Površine parcel in neto tlorisne površine, upoštevane v Programu opremljanja, so:
Prostorska enota | Stavba | Parcela | Površina parcele (m2) | Neto tlorisna površina (m2) |
PE7 in del PE 4 | Stavba 1 z nadstrešnico v obliki črke »L« | P7/1, P7/2, P4/2 | 6.075 | 1.559 |
(2) Razmerje med deležem parcele (Dp) in deležem neto tlorisne površine (Dt) na vseh obračunskih območjih in za vse vrste komunalne opreme je 0,3:0,7.
(3) Faktor dejavnosti je 0,7 za:
– enostanovanjske stavbe (CC-SI 11100), dvostanovanjske stavbe (CC-SI 11210), industrijske stavbe (CC-SI 12510) in nestanovanjske kmetijske stavbe (CC-SI 1271),
– stavbe, katerih investitor je Mestna občina Ljubljana,
– dele stavb v kleti, ki so namenjeni parkiranju in servisnim prostorom (garaže, kolesarnice in prostori za inštalacije).
(4) Ostale stavbe, ki niso navedene v tretjem odstavku tega člena, imajo faktor dejavnosti, odvisen od faktorja izrabe (v nadaljnjem besedilu: FI), in:
– je 1,0 za vse stavbe, ki imajo FI manjši od 1,00,
– je 1,3 za vse stavbe, ki imajo FI enak ali večji od 2,00,
– se za vse stavbe, ki imajo FI enak ali večji od 1,00 in manjši od 2,00, izračuna po formuli: Kdejavnost = (0,2 * FI) + 0,9.
(5) FI je razmerje med bruto tlorisno površino stavbe in celotno površino parcele, namenjene gradnji. V izračunu FI se ne upoštevajo bruto tlorisne površine kleti, ki so namenjene servisnim prostorom stavbe (garaže, kolesarnice in prostori za inštalacije). FI se vedno izračuna na dve decimalni mesti natančno.
(izračun komunalnega prispevka)
(1) Komunalni prispevek se izračuna kot vsota komunalnih prispevkov za vsako posamezno komunalno opremo, na katero lahko zavezanec priključi svojo stavbo ali mu je omogočena uporaba določene vrste komunalne opreme.
(2) Komunalni prispevek za vsako posamezno komunalno opremo se izračuna kot vsota komunalnih prispevkov po posameznih obračunskih območjih te vrste komunalne opreme, v katerih se nahaja stavba.
(3) Komunalni prispevek za posamezno vrsto komunalne opreme na posameznem obračunskem območju se izračuna na naslednji način:
KPij = (A(parcela) * Cpij * Dp) + (K(dejavnost) * A(tlorisna) * Ctij * Dt)
Zgornje oznake pomenijo:
KPij | znesek dela komunalnega prispevka, ki pripada posamezni vrsti komunalne opreme na posameznem obračunskem območju, |
A(parcela) | površina parcele, |
Cpij | obračunski stroški opremljanja kvadratnega metra parcele oziroma njenega dela z določeno komunalno opremo na določenem obračunskem območju, |
Dp | delež parcele pri izračunu komunalnega prispevka, |
K(dejavnost) | faktor dejavnosti, |
A(tlorisna) | neto tlorisna površina objekta, |
Ctij | obračunski stroški opremljanja kvadratnega metra neto tlorisne površine objekta z določeno komunalno opremo na določenem obračunskem območju, |
Dt | delež neto tlorisne površine objekta pri izračunu komunalnega prispevka, |
i | posamezna vrsta komunalne opreme, |
j | posamezno obračunsko območje. |
(4) Pri izračunu komunalnega prispevka se za površino parcele upošteva površina parcele iz prvega odstavka 49. člena tega odloka.
(5) Pri izračunu komunalnega prispevka se za neto tlorisno površino upošteva dejansko neto tlorisno površino stavbe iz projektne dokumentacije. Če je dejanska neto tlorisna površina stavbe manjša od neto tlorisne površine iz prvega odstavka 49. člena tega odloka, se pri izračunu komunalnega prispevka za predvideno komunalno opremo upošteva neto tlorisno površino iz prvega odstavka 49. člena tega odloka.
(odmera komunalnega prispevka)
(1) Za dele stavb v kleti, ki so namenjeni parkiranju in servisnim prostorom (garaže, kolesarnice in prostori za inštalacije), se komunalni prispevek odmeri samo za ceste in pripadajoče objekte za odvodnjavanje in javno razsvetljavo ter vodovodno omrežje.
(2) Zavezanec za plačilo komunalnega prispevka lahko pri odmeri komunalnega prispevka uveljavlja:
– v preteklosti plačani komunalni prispevek za objekte, ki se odstranijo in se nahajajo znotraj parcele, na kateri se gradi stavba, za katero se odmerja komunalni prispevek,
– v preteklosti plačane stroške za opremljanje parcele, na kateri se nahaja stavba, za katero se odmerja komunalni prispevek, na podlagi dokazil o plačilih.
(3) O upoštevanju predloženih dokazil o plačilih iz prejšnjega odstavka odloči organ Mestne uprave Mestne občine Ljubljana, pristojen za odmero komunalnega prispevka.
(4) Obračunski stroški opremljanja kvadratnega metra parcele oziroma njenega dela v določenem obračunskem območju z določeno komunalno opremo (Cpij) in stroški opremljanja kvadratnega metra neto tlorisne površine stavbe z določeno komunalno opremo na določenem obračunskem območju (Ctij) se pri odmeri komunalnega prispevka indeksirajo ob uporabi povprečnega letnega indeksa cen za posamezno leto, ki ga objavlja Združenje za gradbeništvo v okviru Gospodarske zbornice Slovenije pod »Gradbena dela – ostala nizka gradnja«.
(5) Izhodiščni datum za indeksiranje je datum uveljavitve tega odloka.
(oprostitve plačila komunalnega prispevka)
Plačilo komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo se oprosti za gradnjo neprofitnih stanovanj in stavb za izobraževanje in znanstveno raziskovalno delo (CC-SI 12630) in gradnjo stavb za zdravstvo (CC-SI 12640), če je 100-odstotni lastnik in investitor teh stavb Mestna občina Ljubljana ali Javni stanovanjski sklad Mestne občine Ljubljana. Če je Mestna občina Ljubljana ali Javni stanovanjski sklad Mestne občine Ljubljana lastnik in investitor samo dela stavbe, se lahko oprostitev upošteva le za ta del stavbe.
(1) Gradnjo predvidene komunalne opreme, ki je upoštevana v Programu opremljanja, lahko Mestna občina Ljubljana s pogodbo o opremljanju odda zavezancu za plačilo komunalnega prispevka.
(2) S pogodbo o opremljanju se zavezanec za plačilo komunalnega prispevka in Mestna občina Ljubljana dogovorita, da zavezanec za plačilo komunalnega prispevka sam zgradi del ali celotno komunalno opremo za opremljanje parcele, na kateri namerava graditi stavbo. V tem primeru se v pogodbi o opremljanju natančno opredelijo pogodbene obveznosti obeh strank.
XII. DOPUSTNA ODSTOPANJA OD NAČRTOVANIH REŠITEV
(dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev)
Dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev so:
1. dopustni objekti in dejavnosti:
– dopustna je širitev parkirišča P+R v prostorsko enoto PE5,
– v primeru širitve parkirišča P+R v PE5 je dopustna prestavitev dopustnih objektov in dejavnosti iz PE5 v PE8,
2. tlorisni gabariti stavb:
– tlorisni gabariti kleti smejo odstopati, pod pogoji, da ne posegajo v trase komunalnih vodov, v območje zaščitenega drevesa in izven parcelnih mej ter da je odmik kleti od parcelne meje najmanj 3,00 m,
– tlorisni gabariti objektov nad terenom smejo odstopati:
– v PE7 do ± 0,50 m na vzhodni in zahodni strani stavbe 1 in do + 4,00 m na južni strani stavbe 1, ob trgu ob Zaloški cesti odstopanja niso dopustna,
– preko tlorisnih dimenzij stavb lahko segajo napušči ter konzolni nadstreški nad vhodi,
3. višinski gabariti stavb:
– število kletnih etaž je dopustno spremeniti pod pogojem, da je globina izkopa več kot 2,00 m nad najvišjo gladino podzemne vode,
– število nadzemnih etaž je dopustno spremeniti znotraj dopustne višine stavb,
– dopustno odstopanje višine posameznega objekta ali dela objekta je – 1,00 m,
4. višinska regulacija terena in višinska kota pritličja:
– višinske kote so idejne in se lahko v projektni dokumentaciji prilagajajo danostim terena in projektnim rešitvam do ± 0,50 m, razen pritličja ob vhodu v trgovsko stavbo, ki se mora prilagoditi višini trga pred trgovsko stavbo,
5. zmogljivost območja:
– BTP lahko odstopajo do ± 10 % dopustnih odstopanj gabaritov stavb in normativov, določenih v 13. členu tega odloka, ob zagotavljanju vsaj 15 % zelenih površin na raščenem terenu,
6. lokacije vhodov:
– dopustna so odstopanja od načrtovanih lokacij vhodov,
7. zakoličba:
– dopustna so odstopanja zakoličbenih točk objektov v okviru toleranc tlorisnih gabaritov objektov,
8. zunanje površine:
– prikaz zasaditve zunanjih površin z drevesi in grmovnicami je idejni in se lahko v projektni dokumentaciji prilagaja danostim terena in projektnim rešitvam,
9. komunalne in energetske ureditve:
– dopustna so odstopanja od poteka načrtovanih tras, površin, objektov, naprav in priključkov posamezne komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture, če so pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju pridobljene rešitve, ki so primernejše s tehničnega ali okoljevarstvenega vidika, ki pa ne smejo poslabšati prostorskih in okoljskih razmer; ta odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi in morajo z njimi soglašati pristojni organi in organizacije oziroma upravljavci posameznega voda,
10. prometne ureditve:
– dopustna je sprememba lokacije priključka parkirišča pri zdravstvenem domu na cesto v PE4, ki se lahko izvede tudi preko prostorske enote PE8,
– dopustne so prilagoditve in spremembe intervencijskih poti tehničnim rešitvam, če s spremembami soglašajo pristojni organi in organizacije,
– dopustna so odstopanja od načrtovanih prečnih profilov cest in dovozov v območju ter dimenziji in števila parkirnih mest, če s spremembami soglaša pristojna organizacija.
XIII. DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE OPPN
(obveznosti investitorjev in izvajalcev)
Za zagotavljanje prometne varnosti med gradnjo objektov ter zagotavljanje kakovosti bivalnega okolja med gradnjo in po njej imajo investitor in izvajalci naslednje obveznosti:
– promet med gradnjo je treba organizirati tako, da prometna varnost zaradi gradnje ni slabša in da ne prihaja do zastojev na obstoječem cestnem omrežju,
– v času gradnje je treba zagotoviti neoviran dostop do zdravstvenega doma,
– zagotoviti je treba nemoteno komunalno oskrbo prek vseh obstoječih infrastrukturnih vodov in naprav; infrastrukturne vode je treba takoj obnoviti, če so ob gradnji poškodovani. Če je treba posamezne priključke na obstoječe infrastrukturne vode zaradi gradnje odstraniti, jih je treba predhodno nadomestiti z novimi,
– območje gradbišča ne sme posegati na zemljišča izven območja OPPN z izjemo začasnega sidranja zaščite gradbene jame v primeru, da je pridobljeno soglasje lastnika zemljišča,
– zagotoviti je treba sanacijo zaradi gradnje poškodovanih objektov, pripadajočih ureditev in naprav,
– pred začetkom gradnje objekta je treba raziskati geološko sestavo tal na parceli, namenjeni gradnji, in s projektom za pridobitev gradbenega dovoljenja zagotoviti ustrezno zaščito gradbene jame pred vplivi gradnje na okoliške objekte,
– v času gradnje je treba zagotoviti ustrezen strokovni nadzor, vključno z nadzorom stanja sosednjih objektov in terena. Pred gradnjo je treba ugotoviti stanje obstoječih objektov in namestiti naprave za merjenje posedkov. Investitor gradnje posamezne stavbe je dolžan izvesti sanacijo poškodb na sosednji stavbi, če so le-te nastale zaradi izvajanja gradbenih del. Stopnja poškodb se ugotovi s strokovno ekspertizo. V fazi PGD za vsako posamezno etapo strokovnjak s področja gradbenih konstrukcij določi, katere od obstoječih objektov je treba opazovati, in opredeli potreben obseg meritev,
– investitor je dolžan brez finančnih in drugih pogojev dopustiti javno rabo površin na terenu, ki sicer pripada parceli, namenjeni gradnji objekta.
(posegi, dopustni po izvedbi načrtovanih ureditev)
Po izvedbi z OPPN predvidenih ureditev so na celotnem območju dopustni naslednji posegi:
– odstranitev naprav in objektov,
– vzdrževalna dela in rekonstrukcije,
– obnove fasadnega plašča stavb, če se pri oblikovanju fasad ohranijo oblikovne lastnosti fasad stavb,
– postavitve enostavnih in nezahtevnih objektov, ki so dopustni v območju OPPN,
– spremembe namembnosti objektov ali delov objektov v okviru dejavnosti, ki so dopustne za novogradnje na območju OPPN, če je na gradbeni parceli zagotovljeno zadostno število parkirnih mest in zelenih površin.
OPPN je stalno na vpogled pri:
– Mestni upravi Mestne občine Ljubljana, Oddelku za urejanje prostora,
– Upravni enoti Ljubljana – Izpostavi Moste-Polje,
– Četrtni skupnosti Polje.
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 3505-5/2014-110
Ljubljana, dne 18. februarja 2019
Zoran Janković l.r.
