Na podlagi 273. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17) in 57. in 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 35/13 – skl. US, 76/14 – odl. US, 14/15 – ZUUJFO in 61/17 – ZUreP-2), 8. in 18. člena Statuta Občine Sevnica (Uradni list RS, št. 46/15 – UPB, 17/17 in 44/18) je Občinski svet Občine Sevnica na 4. redni seji dne 27. 2. 2019 sprejel
o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za sanacijo in preobrazbo naselja Studenec – vzhod (OPPN-89-02)
(1) S tem odlokom se, ob upoštevanju usmeritev Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Sevnica (Uradni list RS, št. 94/12, 100/12 – popr., 57/13, 1/16, 16/17 in 33/18) sprejme Občinski podrobni prostorski načrt za sanacijo in preobrazbo naselja Studenec – vzhod (OPPN-89-02)(v nadaljevanju: OPPN).
(2) OPPN je izdelala družba Demida arhitektura d.o.o., Prešernova ulica 1, 8290 Sevnica, pod št. 07/18.
Odlok je sestavljen iz:
A) TEKSTUALNI DEL:
1. Opis prostorske ureditve;
2. Usmeritev načrtovane ureditve v prostor;
3. Zasnova projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro;
4. Rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine;
5. Rešitve in ukrepi za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave;
6. Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom;
7. Etapnost izvedbe prostorske ureditve;
8. Načrt parcelacije;
9. Dopustna odstopanja od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev;
10. Drugi pogoji in zahteve za izvajanje načrta;
11. Grafične priloge;
12. Seznam prilog;
13. Izjava odgovornega prostorskega načrtovalca.
B) GRAFIČNI DEL:
1. Prikaz namenske rabe iz prostorskega akta | M 1: 5000 |
2. Območje OPPN z obstoječim parcelnim stanjem | M 1: 1000 |
3. Geodetski načrt | M 1: 500 |
4. Ureditvena situacija | M 1: 500 |
5. Prikaz prometne, komunalne in energetske infrastrukture | M 1: 500 |
6. Prikaz ureditev, potrebnih za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami vključno z varstvom pred požarom | M 1: 500 |
7. Načrt parcelacije | M 1: 500 |
8. Geodetsko zazidalna situacija | M 1: 500 |
9. Prerezi | M 1: 500 |
II. MEJA OBMOČJA UREJANJA
(1) Predmet OPPN je vzhodni del naselja Studenec, ki na severovzhodni strani meji z gozdnimi in kmetijskimi površinami, na jugozahodni strani so kmetijske površine, na zahodni strani je šolski kompleks naselja Studenec.
(2) Velikost območja prostorske ureditve znaša ca. 1,91 ha.
(3 OPPN se pripravi za območje, ki sega na zemljišča s parc. št.: *254, *255, *293, *294, 1547, 1549, 1552, 1553, 1554, 1555, 1556/2, 1557/4, 1557/3, 1557/2, 1559, 1573, 1581, 1582, 1583, 1586/1, 1789, 1790/1, 1791, 1815/1, 1815/2, 1816/1, 1816/2, 1817/2, 1817/4, 1818, 1819/1, 1819/2, 1820, 1824/2, 2669/10, 2669/52, 2669/54, 2669/55 in 2669/56. vse k.o. 1393 – Studenec.
(4) Izven območja OPPN poteka izvedba priključitve območja na električno in optično omrežje.
III. POGOJI IN USMERITVE ZA PROJEKTIRANJE IN GRADNJO
(vrste dopustne dejavnosti)
Na območju OPPN so poleg bivanja dovoljene terciarne dejavnosti: G Trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil; H Promet in skladiščenje; I Gostinstvo; J Informacijske in komunikacijske dejavnosti; K Finančne in zavarovalniške dejavnosti; L Poslovanje z nepremičninami; M Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti; N Druge raznovrstne poslovne dejavnosti. Terciarna dejavnost ne sme presegati 40 % uporabne površine bivalnega dela.
(vrste dopustnih gradenj)
Na območju OPPN so dovoljene naslednje vrste gradenj oziroma drugih del:
– gradnja novih objektov,
– redna investicijska in vzdrževalna dela,
– rušitve in nadomestne gradnje,
– dozidave in nadzidave objektov,
– rekonstrukcije objektov,
– spremembe namembnosti.
(vrste dopustih objektov glede na namen)
Na območju OPPN so dovoljene naslednje vrste dopustnih objektov glede na namen oziroma po klasifikaciji vrst objektov (CC-SI):
– enostanovanjske stavbe: 11100, razen vrstnih in počitniških hiš,
– dvostanovanjske stavbe: 11210, razen vrstnih hiš,
– nestanovanjske stavbe: 12420 Garažne stavbe, 12520 Rezervoarji, silosi in skladišča (razen hladilnic in specializiranih skladišč), 12711 Stavbe za rastlinsko predelavo (le rastlinjaki), 12712 Stavbe za rejo živali, 12713 Stavbe za spravilo pridelka, 12714 Druge nestanovanjske kmetijske stavbe; dovoljeni so tudi: 2111 Hoteli in podobne stavbe za kratkotrajno nastanitev (razen hoteli, moteli), 12112 Gostilne, restavracije in točilnice, 12120 Druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev, 12202 Stavbe bank, pošt, zavarovalnic, 12203 Druge upravne in pisarniške stavbe (razen konferenčnih in kongresnih stavb), 12301 Trgovske stavbe (razen nakupovalnih centrov, trgovskih centrov, veleblagovnic, pokritih tržnic), 12304 Stavbe za druge storitvene dejavnosti (razen avtopralnic), 12620 Muzeji in knjižnice (razen stavb za hrambo arhivskih gradiv),
– gradbeni in inženirski objekti (prometna, komunalna, energetska in telekomunikacijska infrastruktura),
– nezahtevni in enostavni objekti v skladu z Uredbo o razvrščanju objektov.
(opis načrtovanih objektov in površin)
(1) Na območju OPPN je predvideno 14 gradbenih enot. Na gradbenih enotah »GE1-GE11« je predvidena gradnja enostanovanjskih, dvostanovanjskih, nestanovanjskih stavb – pomožnih objektov in gradbeno inženirskih objektov. Na gradbenih enotah z oznako »GE6z-GE8z« so predvidne zelene površine z gradbeno inženirskimi objekti.
(2) Stanovanjski objekti so glavne stavbe na gradbeni enoti in so zasnovani iz osnovnega in sekundarnega kubusa.
(3) Znotraj gradbenih enot je možnost gradnje nezahtevnih in enostavnih objektov skladno z Uredbo o razvrščanju objektov.
(4) Višinske razlike na gradbenih enotah se premoščajo z brežinami, stopnicami, klančinami in podpornimi zidovi. Kote manipulativnih prometnih površin se prilagajajo niveleti vozišča dovozne ceste z odstopanjem ± 4 %.
(5) Dovoljena je lokacija nezahtevnih in enostavnih objektov ter sekundarnih kubusov (izzidkov) stanovanjskih stavb znotraj in izven določene gradbene linije. Pri postavitvi le-teh zunaj gradbene linije mora biti zagotovljena cona preglednosti in pridobljeno soglasje upravljavca.
(6) Na gradbeni enoti GE10 se izvede parkirišče za osebna vozila. Višinska razlika se premošča z brežino ali s podpornim zidom višine do 4,00 m, skladno s pogoji geomehanskega poročila. Zaradi konfiguracije terena se lahko izvede večnivojsko parkirišče – garažna hiša. V primeru izvedbe večnivojskega parkirišča je dovoljena nova zasnova parkirnih površin, kar se obdela v projektni dokumentaciji.
(7) Nad parkiriščem za osebna vozila se lahko izvede nadstrešnica. Tlorisna zasnova nadstrešnice ali garažne hiše se prilagaja parkirni površini in bo obdelana v projektni dokumentaciji z upoštevanjem odmikov od sosednjih parcelnih mej.
(8) Gradbena enota 11 je namenjena dograditvi prometnega, komunalnega, energetskega in telekomunikacijskega omrežja oziroma gradnji gradbeno inženirskih objektov.
(vplivi in povezave s sosednjimi območji)
(1) V času gradnje vplivno območje zajema zemljišča znotraj OPPN ter zemljišča zunaj območja potrebna za dograditev gradbeno inženirskih objektov. Po izgradnji le-teh vplivno območje obsega zemljišča znotraj območja OPPN.
(2) Načrtovani posegi v območju prostorske ureditve dopolnjujejo obstoječo morfologijo naselja.
(pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo)
(1) Stanovanjske stavbe:
– lega objekta: po gradbeni liniji in geodetsko zazidalni situaciji, dovoljene so tolerance, s tem da se mora upoštevat predpisani odmik od sosednjih parcel. Stanovanjske stavbe se morajo vsaj z vogalom zida dotikati gradbene linije, razen nestanovanjskega objekta pri gradbeni enoti GE 7, ker se le-ta locira na gradbeno linijo, stanovanjski objekt pa v ozadju. Dovoljena je lokacija nezahtevnih in enostavnih objektov ter sekundarnih kubusov (izzidkov) stanovanjskih stavb znotraj in izven določene gradbene linije. Pri postavitvi le-teh mora biti zagotovljena cona preglednosti in pridobljeno soglasje upravljavca.
– horizontalni gabarit: tlorisna zasnova osnovnega kubusa mora biti pravokotne oblike v razmerju stranic 1:1,2 do 1:2. K osnovnem kubusu je dopustna izvedba sekundarnih kubusov poljubnih oblik do 50 % zazidalne površine osnovnega kubusa.
– vertikalni gabarit: max. tri etaže (delno ali celotno vkopana klet, pritličje in mansarda). Maksimalna višina kolenčnega zidu je do 1,40 m. Kota etaže na stiku z manipulacijskimi dvoriščni površinami je lahko ± 0,60 m.
– konstrukcija: klasična, montažna in kombinacija klasične in montažne konstrukcije.
– streha osnovnega kubusa: simetrična dvokapnica z naklonom 35°–45°,
kritina mora biti opečna, v rdeči ali sivi barvi. Dopustna je izvedba frčad v strešini objekta ali drugo odpiranje strešin, skupna dolžina zidov frčad v posamezni strešini ne sme preseči polovice dolžine objekta. Strehe z naklonom morajo imeti smer slemena vzporedna z daljšo stranico objekta.
– streha sekundarnega kubusa: strešine nad sekundarnimi kubusi in strešine frčad so lahko ravne, enakega naklona kot osnovne strešine ali z drugim naklonom vklopljene v strešine osnovnega objekta. Ravne strehe so minimalnega naklona skrite za strešnim vencem ali ravne nepokrite terase. Pri nizkih naklonih je kritina pločevina enake barve kot osnovna streha ali transparentna.
– fasada: fasade se oblikuje sodobno z uporabo enostavnih pravokotnih rastrov. Uporabljeni materiali so omet, les, beton, steklo ali sodobni obložni materiali, poenotena uporaba materialov v barvni lestvici svetlih toplih zemeljskih barv ali v ubito belem barvnem tonu. Osvetlitev fasad mora biti projektirana in izvedena skladno z veljavno zakonodajo, z namenom preprečevanja svetlobnega onesnaževanja okolja.
– oblikovanje odprtin: svobodno.
– zunanja ureditev parcele: parkirišča in manipulacijske površine so lahko asfaltirane, tlakovane ali izvedene s travnimi ploščami, preostali del parcele se hortikulturno uredi. Dovoljena je izvedba ograje max. višine do 2,00 m, postavljene na parcelno mejo, razen ob javni cesti, kjer ograja ne sme posegati v polje preglednosti in je za njo potrebno predhodno pridobiti soglasje upravljavca ceste. Dovoljene so ograje v leseni, kovinski ter kamniti izvedbi ali kombinacija le-teh. Žive meje pa morajo biti iz avtohtonih vrst.
(2) Nestanovanjski objekti in pomožni objekti po uredbi:
– lega objekta: znotraj ali zunaj gradbene linije ob upoštevanju cone preglednosti in predpisanega odmika od sosednjih parcel, razen objekta na gradbeni parceli GE 7, kjer se objekt postavi na gradbeno linijo.
– horizontalni gabarit: tlorisna zasnova osnovnega kubusa mora biti pravokotne oblike v razmerju stranic 1:1,2 do 1:2. K osnovnem objektu je dopustna izvedba sekundarnih kubusov poljubnih oblik do 50 % zazidalne površine osnovnega kubusa.
– vertikalni gabarit: nestanovanjski objekti max. tri etaže (delno ali celotno vkopana klet, pritličje in izkoriščeno podstrešje). Maksimalna višina kolenčnega zidu je do 1,40 m. Kota etaže na stiku z manipulacijskimi dvoriščnimi površinami je lahko ± 0,60 m. Višina pomožnih objektov po uredbi skladno z uredbo.
– streha nestanovanjskih objektov: simetrična dvokapnica z naklonom 35°–45°, kritina mora biti opečna, v rdeči ali sivi barvi. Dopustna je izvedba frčad v strešini objekta ali drugo odpiranje strešin, skupna dolžina zidov frčad v posamezni strešini ne sme preseči polovice dolžine objekta.
Strehe z naklonom morajo imeti smer slemena vzporedna z daljšo stranico objekta.
– streha pomožnih objektov po uredbi in sekundarnih kubusov: ravne, enakega naklona kot strešine osnovnega kubusa ali z drugim naklonom vklopljene v strešine osnovnega kubusa. Ravne strehe so minimalnega naklona skrite za strešnim vencem ali ravne nepokrite terase. Pri nizkih naklonih je kritina pločevina enake barve kot osnovna streha ali transparetna.
– fasada: fasade se oblikuje sodobno z uporabo enostavnih pravokotnih rastrov. Uporabljeni materiali so omet, les, beton, steklo ali sodobni obložni materiali, poenotena uporaba materialov v barvni lestvici svetlih toplih zemeljskih barv ali v ubito belem barvnem tonu.
– oblikovanje odprtin: svobodno.
(3) Nadstrešnica:
nad parkiriščem za osebna vozila na gradbeni enoti GE 10 je možna izvedba montažne nadstrešnice kovinske ali betonske izvedbe. Višina nadstrešnice ne sme presegati višino okoliških objektov, streha ravna minimalnega naklona, kritina pločevin sive barve ali transparenta.
(4) Gradbeno inženirski objekti:
obsegajo vse objekte in naprave vezane na prometno, komunalno, energetsko infrastrukturo (ceste, hodnik za pešce, parkirišča, ekološki otok, podporni zid in podobno), postavitev cestne in ostale urbane opreme (ograje, prometna signalizacija, svetilke) ter objekte in naprave zvez in telekomunikacij.
(5) Oblikovanje gradbeno inženirskih objektov je svobodno, če s tem odlokom ni določeno drugače:
– dovozi z manipulativnimi površinami in parkirna mesta so lahko izvedeni s travnimi ploščami, tlakovani ali asfaltirani,
– ograje so lahko kovinske ali iz naravnih materialov, višine max. do 2,00 m, zasajene oziroma postavljene do parcelne meje, razen ob javni cesti in cestnem priključku, kjer ograje ne smejo presegati višino 70 cm,
– podporni zid se obloži z naravnim kamnom ali maksimalno ozeleni s plezalkami.
IV. POGOJI ZA INFRASTRUKTURNO UREJANJE OBMOČJA
(1) Predvidena je rekonstrukcija obstoječe javne poti na širino vozišča 5,00 m z izvedbo hodnika za pešce širine 1,00 m–2,00 m. Z omenjene ceste do posameznih gradbenih enot so predvidene javne dostopne poti širine vozišča min. 2,50 m. Javne poti se asfaltirajo in opremijo z javno razsvetljavo. Vsa prometna infrastruktura mora biti označena s horizontalno in vertikalno prometno signalizacijo.
(2) Za dostop do načrtovanih objektov so predvideni cestni priključki širine vozišča do 5,00 m. Vzdolžni naklon cestnega priključka v dolžini merodajnega vozila je do 4 %. Pri načrtovanju individualnega cestnega priključka se dosledno upošteva Pravilnik o projektiranju cest ter Pravilnik o cestnih priključkih na javne ceste.
(3) Odvodnjavanje se uredi z ustreznimi prečnimi in vzdolžnimi nakloni in se preko koritnic ali požiralnikov vodijo v sistem meteorne kanalizacije.
(4) Vsak objekt mora imeti zagotovljeno ustrezno število parkirnih mest glede na vrsto dejavnosti.
(5) Višinske razlike med gradbenimi enotami in cestno infrastrukturo se prevladuje z brežinami. V primeru, ko to ni možno se za zavarovanje brežin izvedejo podporni zidovi višine maksimalno do 2,50 m, razen pri gradbeni enoti GE 10, ker se zaradi umestitve parkirišča dovoli gradnja podpornega zidu višine do 4,00 m.
(6) Pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja mora investitor pridobiti soglasje k projektni dokumentaciji od upravljavca cestnega omrežja za priključek in gradnjo v varstvenem pasu.
(1) Kanalizacijsko omrežje je namenjeno odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode iz stavb ter odvajanju padavinske vode s streh in utrjenih površin. Na območju prostorske ureditve ni izvedenega javnega kanalizacijskega omrežja.
(2) Predvidena je izvedba ločenega kanalizacijskega omrežja. Odpadne komunalne vode se speljejo v male komunalne čistilne naprave (MKČN) z izpustom v meteorno kanalizacijo. Do izgradnje meteorne kanalizacije pa se izvedejo ponikovalnice po pogojih geomehanskega poročila.
(3) Vsi individualni sistemi za odvajanje in čiščenje odpadne vode morajo biti redno vzdrževani in evidentirani pri izvajalcu javne službe.
(4) Odvajanje in čiščenje padavinske vode z javnih cest ter parkirišč in drugih povoznih utrjenih ali tlakovanih površin, na katerih se odvija motorni promet, se izvaja v skladu s predpisi.
(5) Pri gradnji objektov je treba zagotoviti ponikanje čim večjega dela padavinske vode s pozidanih in tlakovanih površin, vse v skladu s področno zakonodajo. Na območjih, kjer ponikanje zaradi sestave tal ni možno (kar je treba ustrezno utemeljiti v projektni dokumentaciji), se padavinska voda odvaja v meteorno kanalizacijo na podlagi pogojev pristojnega upravljavca kanalizacijskega sistema.
(6) Vsi kanali in jaški kanalizacijskega omrežja morajo biti grajeni vodotesno, kar mora biti predvideno v projektu in dokazano z atesti in preizkusi.
(7) Pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja mora investitor pridobiti soglasje k projektni dokumentaciji od upravljavca kanalizacijskega omrežja.
(8) Trase obstoječe in predvidene kanalizacije so razvidne iz grafične priloge št. 5.
(1) Za potrebe priključitve novih objektov na javno vodovodno omrežje in oskrbo s požarno vodo je predvidena dograditev javnega vodovodnega omrežja v soglasju z upravljavcem. Na območju urejanja je evidentirano javno vodovodno omrežje.
(2) Trasa javnega vodovodnega omrežja poteka po javni cesti. Za posamezne objekte znotraj območja urejanja se izvedejo samostojni vodovodni priključki s pripadajočimi vodomernimi jaški, ki morajo biti na vedno dostopnem mestu zunaj stavbe.
(3) Uporabnik se zaveže omogočiti upravljavcu javnega vodovoda neoviran dostop na zemljišče, po katerem poteka vodovodni priključek, za namen redne kontrole in vzdrževanja merilnega mesta, ter komplet hišnega priključka v primeru rednih in investicijskih vzdrževalnih del.
(4) Pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja mora investitor pridobiti soglasje k projektni dokumentaciji od upravljavca vodovodnega omrežja Komunala d.o.o. Sevnica za priključek in gradnjo v varstvenem pasu.
(5) Trase obstoječega in predvidenega vodovoda ter lokacije hidrantov so prikazane v grafični prilogi št. 5.
(elektroenergetsko omrežje)
(1) Energija za napajanje načrtovanih objektov v območju OPPN bo zagotovljena iz nove transformatorske postaje, z novim priključnim NN kablovodom iz TP Studenec vas 459. Na posameznih gradbenih enotah se postavijo prostostoječe elektro omarice s priključkom na novi NN elektro kabel.
(2) Pri ureditvi javne razsvetljave oziroma razsvetljave stavb se predvideva osvetlitev območja in stavb, s svetilkami na drogovih. Tipi svetilk in drogovi za svetilke naj bodo enotni. Svetilke se razporedijo tako, da bo jakost osvetlitve ustrezala veljavnim tehničnim normativom in standardom. Za razsvetljavo se naj uporabijo svetilke, ki svetlobnega toka ne sevajo nad horizontalno ravnino.
(3) Pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja mora investitor pridobiti soglasje k projektni dokumentaciji od upravljavca elektroenergetskega omrežja za priključek in gradnjo v varstvenem pasu.
(4) Trase obstoječega in predvidenega energetskega omrežja so prikazane v grafični prilogi št. 5.
(telekomunikacijsko in optično omrežje)
(1) Na obravnavanem območju je predvidena dograditev obstoječega telekomunikacijskega (v nadaljevanju: TK) omrežja.
(2) Pri vseh posegih v prostor je treba upoštevati trase obstoječega telekomunikacijskega omrežja Telekom Slovenije d.d., ki so vrisane v grafičnem delu OPPN. Točne trase obstoječih naročniških telekomunikacijskih kablov se določijo z zakoličbo. Glede na pozidavo oziroma komunalno ureditev je potrebno izdelati ustrezen načrt zaščite in prestavitve ogroženih tras TK omrežja.
(3) Za predvidene pozidave znotraj OPPN je potrebno predvideti novo telekomunikacijsko omrežje z navezavo na najbližji TK kabelski jašek TK kabelske kanalizacije Telekoma Slovenije (TK kabelski jašek v JV vogalu parcele 1791, k.o. Studenec). V telekomunikacijskih kabelskih ceveh in jaških ne smejo potekati vodi drugih komunalnih napeljav brez soglasja Telekom Slovenije d.d.. Za trase novih telekomunikacijskih vodov, kateri bodo omogočali tudi sprejem televizijskih programov v klasični in HO kakovosti, dostopa do interneta, klasične in IP telefonije tudi izgradnjo najetih, privatnih in informacijsko-komunikacijsko-tehnoloških omrežij (varnostne kamere, daljinski nadzor ...), brezžične dostopov ne tehnologije (WI - FI), se predvidi kabelska kanalizacija s PVC cevmi premera 110 mm ali 125 mm s pomožnimi jaški in stebrički ter PE-HO cevmi premera 50 mm.
(4) Vrsta prenosnega medija, mesto navezave na obstoječe omrežje in ostale karakteristike telekomunikacijskega omrežja se določijo glede na potrebe investitorja in v sodelovanju s predstavnikom skrbniške službe Telekom Slovenije d.d.. Projekt TK priključka na javno TK omrežje se izdela v fazi izdelave PGD dokumentacije in mora biti usklajen s projektom ostalih komunalnih vodov.
(5) Na območju predvidenega urejanja občinskega podrobnega prostorskega načrta za naselje Studenec – vzhod ni obstoječega telekomunikacijski optični (v nadaljevanju: TK OŠO) vodi v lasti Občine Sevnica in v upravljanju GVO d.o.o.. V neposredni bližini po vozišču lokalne ceste poteka obstoječe optično omrežje.
(6) Za oskrbo obdelovanega področja s širokopasovnim omrežjem se dogradi kabelsko kanalizacijo iz PEHD cevi 2x Ø50 mm od obstoječega omrežja do novih kabelskih jaškov iz betonske cevi Ø100 cm, ki se izvedejo v območju obdelave. Nato se do vsakega objekta predvidi mikro cev, v katero se bodo nato upihnili optični kabli. Projekt TK priključkov se izdela v fazi PGD dokumentacije in mora biti usklajen s projektom ostalih komunalnih vodov.
(7) Glavne trase TK OŠO vodov in naročniški TK priključki se določijo z zakoličbo. Če bodo ti ovirali gradnjo objekta ali komunalnih priključkov, je potrebna zaščita ali pa prestavitev. Točne trase vseh TK vodov se določijo na kraju samem z zakoličbo, za kar je treba obvestiti GVO d.o.o. Vsa dela v zvezi z zaščito in prestavitvijo tangiranih TK vodov izvede GVO d.o.o. (ogledi, izdelava tehničnih rešitev in projektov, zakoličba, izvedba del in dokumentiranje izvedenih del) na osnovi naročila investitorja ali izvajalca del in po pogojih nadzornega organa GVO. Zemeljska dela v bližini obstoječih TK vodov je treba izvajati ročno. Nasip ali odvzem materiala nad traso obstoječega TK voda ni dovoljen. Investitorja bremenijo stroški odprave napak, prestavitev TK OŠO vodov, nadzor pri približevanju in križanju, izdelave tehničnih rešitev, ki bi nastale zaradi del na omenjenem objektu, kakor tudi stroški zaradi izpada prometa, ki bi zaradi tega nastali.
(8) Pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja mora investitor pridobiti soglasje k projektni dokumentaciji od upravljavcev za priključek in gradnjo v varstvenem pasu elektronskih komunikacij.
(9) Trase obstoječega ter predvidenega TK in optičnega omrežja so razvidne iz grafične priloge št. 5.
Pri gradnji novih stavb je treba upoštevati zakonodajo iz področja učinkovite rabe energije ter stavbe priključiti na ekološko čiste vire energije, oziroma spodbujati pasivno in energijsko učinkovito gradnjo.
(1) Za zbiranje komunalnih odpadkov se namestijo tipski zabojniki za komunalne odpadke. Komunalni odpadki se odvažajo na odlagališče komunalnih odpadkov. Tip in velikost zabojnika določi upravljavec odvoza odpadkov.
(2) Vsi uporabniki odvoza komunalnih odpadkov so dolžni ravnati v skladu z Odlokom o ravnanju z odpadki na območju Občine Sevnica.
(3) Pri načrtovanju odjemnega mesta je potrebno upoštevati Odredbo o ravnanju z ločeno zbranimi frakcijami pri opravljanju javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki.
(4) Ločeno zbiranje in odvoz komunalnih odpadkov se zagotovi v skladu z veljavnim občinskim odlokom o ravnanju z odpadki.
(5) Z gradbenimi odpadki morata investitor in izvajalec ravnati v skladu z Uredbo o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih.
V. REŠITVE ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE
(ohranjanje kulturne dediščine)
(1) V območju urejanja se nahaja registrirana nepremična dediščina Studenec – Kozolci na Studenškem polju (EŠD 29246). Skupino kozolcev sestavlja pet dvojnih lesenih kozolcev, ki so tipološko različno zasnovani kozolci. Med njimi so kozolec na psa z repom, kozolec na psa, nizki kozolec in toplar. Kazalci so postavljeni na polju, vzporedno s plastnicami.
(2) Registrirana nepremična dediščina Studenec – Kozolci na Studenškem polju (EŠD 29246) je varovana z Odlokom o občinskem prostorskem načrtu Občine Sevnica. 36. člen navedenega akta določa sledeči varstveni režim:
Ne glede na ostale določbe tega odloka velja, da so na območjih, varovanih s predpisi s področja varstva kulturne dediščine, dopustne naslednje gradnje in posegi:
– vzdrževanje obstoječih objektov,
– rekonstrukcije zakonito zgrajenih objektov. Gradnje novih objektov, dozidave objektov, nadzidave objektov in drugi dopustni posegi, določeni s tem odlokom, so na območjih, varovanih s predpisi s področja varstva kulturne dediščine, dopustni le izjemoma, kadar ni mogoče zagotoviti primernejše lokacije ali v primeru dozidave in nadzidave ni možno najti druge rešitve. Gradnja ali poseg ne sme spreminjati lastnosti, zaradi katerih je območje pridobilo status varovanega območja ob tem mora biti poseg skladen s prostorskimi izvedbenimi pogoji. Odstranitve varovanih objektov ali delov dediščine niso dopustne, razen pod pogoji, kot jih določajo predpisi s področja varstva kulturne dediščine. Novogradnja objekta na mestu prej odstranjenega objekta ali dela objekta kulturne dediščine mora glede velikosti in drugih urbanističnih elementov upoštevati usmeritve, kot jih določi pristojna javna služba ali so določeni v soglasju za raziskavo in odstranitev dediščine.
Za registrirano kulturno dediščino velja, da posegi v prostor ali načini izvajanja dejavnosti, ki bi prizadeli varovane vrednote ter prepoznavne značilnosti in materialno substanco, ki so nosilci teh vrednot registrirane kulturne dediščine, niso dovoljeni. Za posamezne enote registrirane kulturne dediščine veljajo dodatno še prostorski izvedbeni pogoji, kot jih opredeljujejo varstveni režimi za posamezne tipe dediščine.
Stavbna dediščina
Za registrirano stavbno dediščino velja varstveni režim, da se pri posegih ohranjajo varovane vrednote, kot so:
– tlorisna in višinska zasnova (gabariti),
– gradivo (gradbeni materiali) in konstrukcijska zasnova,
– oblikovanost zunanjščine (členitev objekta in fasad, oblika in naklon strešin, kritina, stavbno pohištvo, barve fasad, fasadni detajli),
– funkcionalna zasnova notranjosti objektov in pripadajočega zunanjega prostora,
– komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico,
– pojavnost in vedute (predvsem pri prostorsko izpostavljenih objektih – cerkvah, gradovih, znamenjih itd.),
– celovitost dediščine v prostoru (prilagoditev posegov v okolici značilnostim stavbne dediščine),
– zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami.
Varuje se primarna masa oziroma materiali, primarni tlorisni in višinski gabariti in konstrukcijska zasnova.
Varuje se primarna podoba zunanjosti stavb, in sicer arhitekturna členitev, naklon in oblika strešin, kritina, stavbno pohištvo, arhitekturne poslikave in freske, reliefi, originalni materiali, barve, detajli itd.
Stekleno-betonski in stiroporni nadomestki arhitekturnega okrasja ne morejo biti del stavbne dediščine. Na fasadah ni dovoljeno pritrjevanje infrastrukturnih in komunalnih napeljav ter naprav (kolikor ni možno drugače, jih je potrebno locirati na sekundarne fasade ter oblikovno vklopiti v objekt).
Varuje se prvotni (osnovni) tlorisni koncept notranjosti, predvsem primarna dispozicija komunikacij in funkcionalna zasnova.
Varuje se objektu pripadajoča dvoriščno-vrtna parcela z niveleto in funkcijo površin ter lega, namembnost in oblikovanje pripadajočih sekundarnih objektov.
Nivo poti in cest ob objektih dediščine, ki je primarno nižji od praga vhoda, se mora ohranjati oziroma ponovno vzpostaviti.
V okolici objekta niso dovoljeni posegi, ki bi zmanjševali prostorsko kvaliteto ali funkcionalno integriteto varovane stavbne dediščine.
V stavbno dediščino se lahko posega z vzdrževalnimi, sanacijskimi in obnovitvenimi deli (delna ali celovita prenova).
(3) Na območjih kulturne dediščine so dopustni posegi v prostor in prostorske ureditve, ki prispevajo k trajni ohranitvi dediščine ali zvišanju njene vrednosti, dediščino varujejo in ohranjajo na mestu samem (in situ).
Varovano območje kozolcev Studenškega polja, na parc. št. *254, *255, 1554, 1555, 1557/2- del, 1557/3-del, 1581-del, 2669/11, k.o. Studenec, se ohranja in varuje, zato gradnja novih objektov na varovanem območju ni dopustna.
Pri umeščanju novih objektov je potrebno upoštevati tudi neposredno okolico varovanega območja kozolcev, kot je varovana meja in silhueta skupine kozolcev, ter njena značilna lega in podoba v prostoru. Zato mora ostati okolica kozolcev vse do ceste na vzhodni strani kozolcev v primarni zgodovinski rabi in nepozidana.
Gradnja novih objektov mora biti skladna z značilnostmi stavbarstva tega prostora. Gabariti objektov se morajo prilagoditi gabaritom sosednjih objektov. Za območje je značilna obcestna gručasta pozidava, ki sledi liniji ceste, objekti so umeščeni vzdolž plastnic. Novi objekti morajo biti načrtovani na način, da sledijo urbanistični kontinuiteti obravnavanega prostora.
Arhitekturno oblikovanje individualnih stanovanjskih hiš naj sloni na tradiciji stavbarstva obravnavanega prostora. Vsako izmed posameznih hiš naj se arhitekturno oblikuje nekoliko drugače (naj ne bodo identične ena drugi), vendar ob upoštevanju vseh spodaj navedenih priporočilnih smernic.
Tlorisni gabarit posameznega enostanovanjskega objekta naj bo podolgovat in pravokoten, z razmerjem stranic med 1:1,2 do 1:2. Masa objekta naj bo enostavna, brez stolpičev.
Etažnost novih objektov je lahko največ K+P+M, pri čemer je klet lahko delno vkopana, če to dopušča teren. Kolenčni zid v mansardi ne sme presegati višine 1,40 m.
Streha posameznega objekta naj bo simetrična dvokapnica brez čopov, z naklonom strešin 35°–40°. Sleme simetrične dvokapnice naj bo vzporedno z daljšo stranico objekta in s plastnicami terena. Streha naj bo krita s tradicionalno neglazirano opečno kritino bobrovec ali opečni zareznik. Namestitev fotovoltaičnih elementov (fotonapetostnih modulov, solarnih kolektorjev) na strešine površine objekta ni sprejemljiva. Osvetljevanje mansardnih prostorov naj se predvidi iz zatrepnih strani objekta.
Vse fasadne odprtine na objektu, naj bodo enostavnih pravokotnih rastrov in med seboj dimenzijsko ter kompozicijsko skladno oblikovane, osno poravnane ter simetrično razporejene po fasadah. Finalne obdelave fasadnih površin naj bodo izvedene s klasičnim zglajenim zidarskim ometom in barvane v ubito bel barvni ton ali v odtenek svetle peščene barve.
Vzorčaste večbarvne fasade ali fasade tonirane v živih, nenaravnih barvnih tonih niso sprejemljive. Možne so sodobne kombinacije fasad, s pokončnimi lesenimi oblogami v naravni patini lesa.
Okolica objektov mora biti v čim večjem obsegu zatravljena ter zasajena z avtohtonimi grmovnicami in avtohtonim listopadnim drevjem. Manipulativne površine naj bodo utrjene na oblikovno enostaven način. Dovozna pot je lahko asfaltirana, dvorišče ob hiši naj bo utrjeno z enostavnimi pranimi ali peskanimi ne-pigmentiranimi betonskimi ploščami.
(4) Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja/lastnika zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke.
(5) V primeru odkritja arheoloških ostalin, ki jim grozi nevarnost poškodovanja ali uničenja, lahko zavod to zemljišče zizdajo odločbe določi za arheološko najdišče, dokler se ne opravijo raziskave arheoloških ostalin oziroma se omeji ali prepove gospodarska in druga raba zemljišča, ki ogroža obstoj arheološke ostaline.
(6) Pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja mora investitor pridobiti mnenje Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Celje.
VI. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, NARAVNIH VIROV IN OHRANJANJE NARAVE
Prostorske ureditve in gradnja objektov ne smejo povzročati motenj in trajnih vplivov, ki presegajo meje, določene v predpisih s področja varovanja okolja in varovanja zdravja ljudi in živali.
(1) Pri izvedbi posegov na območju prostorske ureditve je treba upoštevati predpise s področja varstva zraka.
(2) Za ogrevanje objektov se primarno uporabljajo obnovljivi viri energije.
(1) Ureditveno območje OPPN in njegovo vplivno območje leži v območjih z naslednjim naravovarstvenim statusom:
Preglednica 1: Posebna varstvena območja (območja Natura 2000)
Koda | Ime območja | Varovane vrste in habitatni tipi | Status |
SI3000134 | Ajdovska peč | Habitatni tipi (8310) Jame, ki niso odprte za javnost | POO (SAC) |
(Uradna objava: Uredba o posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000)(Uradni list RS, št. 49/04, 110/04, 59/07, 43/08, 8/12, 33/13, 35/13, 31/14, 21/16))
Preglednica 2: Ekološko pomembna območja
Ime EPO | Koda | Uradna objava |
Ajdovska peč | 18300 | Uredba o ekološko pomembnih območjih, (Uradni list RS, št. 48/04, 33/13, 99/13) |
Znotraj območja SAC Ajdovska peč in EPO Ajdovska peč leži celoten del ureditvenega območja OPPN vzhodno od javne poti, kjer je predvidena gradnja objektov. Gradnja objektov (stavbne enote) je predvidena izključno v varovanem območju.
(2) Za ohranjanje narave na območju prostorske ureditve se obvezno upoštevajo naslednje usmeritve in priporočila:
– do izgradnje javne kanalizacije se odpadne vode speljejo v lastne komunalne čistilne naprave,
– kmetijske površine naj bodo namenjene predvsem izvajanju primarnih kmetijskih dejavnosti,
– objektov za izvajanje kmetijske dejavnosti, pri katerih zaradi namena samega objekta ali izvajanja kmetijske dejavnosti obstaja nevarnost onesnaženja tal, podzemnih voda in podzemne jame, se na Natura območju ne načrtuje (npr. živalske farme),
– gradnja objektov naj se načrtuje čim bliže cesti,
– gradbenega materiala in odpadkov se na območju Natura 2000 ne odlaga,
– okolica objektov naj se uredi z zasaditvijo avtohtonega drevja, grmovnic in travinja. Tujerodnih rastlinskih vrst naj se ne vnaša,
– po krčitvi gozda naj se vzpostavi gozdni rob, drugje se gozdni rob ohranja in vzdržuje,
– na parcelnih mejah se vzpostavijo pasovi vegetacije (omejki, mejice s plodonosnimi vrstami grmovnic); ohranjajo se posamezna drevesa,
– javna razsvetljava mora biti izvedena skladno z veljavno zakonodajo, z namenom preprečevanja svetlobnega onesnaževanja okolja.
(3) Pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja mora investitor pridobiti mnenje Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave, Območne enote Celje.
Severovzhodni del območja meji z gozdnimi površinami, zato je potrebno upoštevati naslednje smernice:
– ureditve morajo biti načrtovane tako, da ne ovirajo obstoječih dostopov do gozdnih zemljišč, ki ležijo severovzhodno od mej OPPN-ja,
– v primeru gradnje v 20,00 m pasu od gozdnega raba je dopustna gradnja pod pogoji pristojnega soglasodajalca zaradi možnega vpliva gozda na objekt.
(1) Pri gradnji objektov in urejanju površin je treba upoštevati področno zakonodajo.
(2) Območje OPPN se ne nahaja na vodovarstvenem območju. V neposredni bližini ni vodotokov, območje ni poplavno ogroženo.
(3) V projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja (PGD) mora biti tekstualno in grafično ustrezno obdelana zunanja ureditev na pregledni situaciji, iz katere bo razvidna dispozicija obstoječih in načrtovanih objektov, ureditev okolice, vsa obstoječa in načrtovana komunalna infrastruktura ter načrtovana rešitev odvoda zalednih, drenažnih ter odpadnih padavinskih vod in potek meteorne kanalizacije, vključno z odvajanjem vode z dovozne ceste.
(4) Projektna rešitev odvajanja in čiščenja padavinskih in komunalnih odpadnih vod mora biti usklajena z Uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode ter Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo.
(5) Vse odpadne vode morajo biti priključene na javno kanalizacijsko omrežje v skladu z veljavnimi predpisi in pod pogoji upravljavca. Če javnega kanalizacijskega omrežja ni, je možno odpadne komunalne vode speljati v malo komunalno čistilno napravo z izpustom v ponikovalnico.
(6) Pri gradnji objektov je potrebno zagotoviti zadrževanje in ponikanje čim večjega dela padavinskih voda. Padavinske vode s streh se naj odvaja v lokalni zbiralnik deževnice, ki se lahko uporablja za zalivanje ali sanitarno vodo. V primeru gradnje ponikovalnice morajo biti le-te locirane izven vpliva povoznih in manipulativnih površin.
(7) Padavinske vode iz obravnavanega območja (iz strehe, parkirišča, dostopne ceste in ostalih utrjenih poti) je treba, če ne obstaja možnost priključitve na javno kanalizacijo, prioritetno ponikati, pri tem morajo biti ponikalnice locirane izven vpliva povoznih in manipulativnih površin, na način, da ne bo ogrožena stabilnost zemljišča.
(8) Vsi kanali in jaški kanalizacijskega omrežja morajo biti grajeni vodotesno, kar mora biti predvideno v projektu in dokazano z atesti in preizkusi.
(9) Za vso škodo, ki bi nastala na vodnem režimu zaradi neustrezne ali nekvalitetne izvedbe gradbenih del ali projekta, je v celoti odgovoren investitor.
(10) V času gradnje je stranka dolžna zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in tako organizacijo na gradbišču, da bo preprečeno onesnaževanje voda, izlitje nevarnih tekočin na prosto, ali v zemljo.
(11) V projektu je treba prikazati oziroma opisati mesto deponije viška zemeljskega in gradbenega materiala. Višek izkopanega materiala ni dovoljeno nekontrolirano odlagati na teren in z njim zasipavati struge in poplavnega prostora vodotokov. Začasne deponije morajo biti locirane in urejene tako, da ni oviran odtok vode, imeti morajo urejen odtok padavinskih voda in morajo biti zaščitene pred erozijo in odplavljanjem materiala.
(12) Predvideti je potrebne ureditve po zaključku gradbenih del. Po končani gradnji bo potrebno odstraniti vse za potrebe gradnje postavljene provizorije in vse ostanke začasnih deponij, vse z gradnjo prizadete površine pa krajinsko ustrezno urediti.
(1) Pri gradnji objektov in drugih posegih v prostor je potrebno zagotoviti zaščito tal pred onesnaženjem in erozijskimi vplivi. V času gradnje je potrebno z varnim obratovanjem gradbene mehanizacije in varnim ravnanjem ter skladiščenjem gradbenih materialov s škodljivimi snovmi pred in med vgradnjo preprečiti morebitno onesnaženje tal in erozijskimi vplivi. Gradbeni stroji in transportna vozila morajo biti tehnično brezhibni ter z gorivom oskrbovani na drugih, za to primernih mestih. V primeru razlitja nevarnih snovi iz delovne mehanizacije je potrebno lokacijo takoj sanirati. Na gradbišču mora biti zagotovljeno ustrezno opremljeno mesto za skladiščenje nevarnih snovi z lovilno skledo ustrezne prostornine. Nevarne odpadke je potrebno oddajati pooblaščeni organizaciji za zbiranje nevarnih odpadkov, kar mora biti ustrezno evidentirano.
(2) Vse razgaljene površine naj se čim prej zatravijo ali drugače biotehnično uredijo z rastišču primernimi avtohtonimi vrstami ter vzdržujejo tako, da se prepreči zarast tujerodnih invazivnih vrst.
(1) Glede na dejansko in namensko rabo prostora se obravnavano območje, skladno z Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju, uvršča v območje s III. stopnjo varstva pred hrupom (SVPH).
(2) Pri projektiranju, gradnji in obratovanju objektov morajo projektanti, izvajalci in investitorji upoštevati določbe o maksimalnih dovoljenih ravneh hrupa za taka okolja.
(varovanje pred svetlobnim onesnaževanjem)
Za osvetljevanje zunanjih površin se lahko koristijo samo takšne svetilke, ki omogočajo osvetljavo talnih površin in ne osvetljujejo neba in širše okolice. Dovoljena je uporaba žarnic s čim manjšim deležem ultravijolične svetlobe. Sistem osvetljevanja mora delovati tako, da v drugem delu noči ostane prižgano minimalno število luči.
VII. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM
Obravnavana prostorska ureditev ne leži v območju poplavne nevarnosti.
(varstvo pred erozijo in plazovi)
(1) Celotno območje OPPN se nahaja v erozijskem območju, kjer veljajo običajni zaščitni ukrepi.
(2) Kot ukrep varstva pred škodljivim delovanjem visoke podtalnice, se v nadaljnjih fazah projektiranja, skladno s tem odlokom, pridobi mnenje geologa in v skladu z njim prilagodi način gradnje.
(3) Za projektiranje manj zahtevnih in zahtevnih objektov, se izdela geomehansko poročilo, ki natančneje določa vrsto temeljenja ter način odvodnjavanja padavinskih voda iz območja urejanja.
(4) Vsi posegi v območju urejanja morajo biti dimenzionirani, projektirani in izvedeni skladno z geomehanskim poročilom.
(5) V nobenem primeru se ne sme spuščati meteorne in drenažne vode nekontrolirano po terenu.
(6) Obravnavana prostorska ureditev se nahaja v VIII. stopnji EMS potresne intenzitete s pospeškom tal 0,175 g. Pri načrtovanju nove zazidave in z njo povezanih ureditev je treba upoštevati projektni pospešek tal 0,175 v skladu za Eurocodom 8.
(1) V sklopu gradnje vodovodnega omrežja se izvedejo hidranti za zagotavljanje požarne varnosti obravnavane prostorske enote.
(2) Pri gradnjah objektov in pri urejanju prostora je treba upoštevati prostorske, gradbene in tehnične predpise, ki urejajo varstvo pred požarom, zato je treba zagotoviti:
– potrebne odmike od meje parcele in med objekti ter potrebne protipožarne ločitve z namenom preprečitve širjenja požara na sosednje objekte,
– manipulacijske poti oziroma površine za intervencijska vozila in
– vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje.
(ravnanje s plodno zemljo)
Ob izkopu gradbene jame je potrebno odstraniti plodno zemljo, jo deponirati na primernem mestu in uporabiti za ureditev zelenic.
Upoštevati je potrebno Pravilnik o univerzalni graditvi in uporabi objektov.
Izgradnja predvidenih objektov na območju dotičnega OPPN je predvidena v dveh etapah, kot sledi:
– etapa:
– dograditev prometne, komunalne in energetsko infrastrukturo za potrebe načrtovanih objektov in
– II. etapa:
– hortikulturna ureditev okolice objektov.
(1) Nova parcelacija je določena v grafični prilogi št. 7. – Načrt parcelacije.
(2) Pri gradnji vseh vrst objektov nad in pod terenom, mora biti najbolj izpostavljeni del objekta od meje sosednjih zemljišč oddaljen najmanj 1,00 m.
(3) Navedeni odmik ne veljajo za posege v varovalnih pasovih javne gospodarske infrastrukture. Za posege v varovalnih pasovih je potrebno pridobiti soglasje upravljavca.
(4) Novi gradbeno inženirski objekti (parkirišča, manipulacija, ograje, oporni zidovi, vodovod, kanalizacija, elektrika, TK kabel) se lahko gradijo do parcelne meje sosednjega zemljišča.
(5) Faktor zazidanosti parcele za gradnjo (FZ) je največ 0,70 in je določen kot razmerje med zazidano površino in gradbeno enoto-gradbeno parcelo.
(6) Obodna parcelacija obravnavanega območja ni v naravi zamejičena in je prenesena iz grafičnih prilog katastrskega načrta v merilu 1:1000, zato lahko pride do odstopanj v izmeri in legi novih gradbenih enot – gradbenih parcel.
IX. VELIKOST DOPUSTNIH ODSTOPANJ OD FUNKCIONALNIH, OBLIKOVALSKIH IN TEHNIČNIH REŠITEV
Na območju urejanja so dovoljena naslednja odstopanja:
– za lego objektov: načrtovani objekti se lahko gradijo na novi gradbeni enoti z večjim odmikom, kot je določeno v grafičnih prilogah, pod pogojem da se upošteva dovoljen odmik od obodnih parcelnih mej,
– za horizontalni gabarit: novi objekt se lahko gradi večjega tlorisnega gabarita, kot je določeno v grafičnih prilogah, pod pogojem, da ni presežen faktor zazidanosti nove gradbene enote, novi objekti v območju urejanja se lahko gradijo manjšega tlorisa, pri čemer ni omejitev v »–«,
– za kote tal etaže na stiku z zemljiščem in manipulativnih površinah so tolerance ± 60 cm. Kota cestnega priključka pa se prilagaja niveleti vozišča javne poti z odstopanjem do ± 4 % v dolžini merodajnega vozila,
– pri komunalni in energetski infrastrukturi je možno odstopanje potekov predvidenih vodov, v kolikor se pojavijo utemeljeni razlogi zaradi lastništva zemljišč ali ustrezne projektne dokumentacije, če to pogojujejo primernejši obratovalni parametri in bolj ekonomična investicijska vlaganja ob pogoju, da prestavitve ne spreminjajo vsebinskega koncepta OPPN,
– gradbene enote je dovoljeno združevati, pri načrtu parcelacije so dovoljena odstopanja, v kolikor se pojavijo utemeljeni razlogi ali zaradi lastništva zemljišč in se nova parcelacija določi v projektni dokumentaciji za posamezen objekt.
X. OBVEZNOSTI INVESTITORJEV NEPREMIČNINE PRI IZGRADNJI KOMUNALNE OPREME NA OBMOČJU OPPN
(gradnja komunalne opreme)
Opremljanje stavbnih zemljišč z novo gospodarsko javno infrastrukturo se izvaja na podlagi programa opremljanja, ki ga za območje OPPN s posebnim odlokom sprejme občinski svet.
(obveznosti investitorja in izvajalcev)
(1) Pri izvajanju posegov v prostor na obravnavanem območju je izvajalec dolžan zagotoviti dostope do obstoječih objektov in zemljišč v času gradnje, racionalno urediti gradbišča in pri posegih na prometnicah zagotoviti varen promet.
(2) Pri urejanju okolice in javnih površin mora investitor in izvajalec:
– ob izvedbi posega odstraniti plodno zemljo in jo začasno deponirati,
– po končani gradnji odstraniti začasne objekte ter odvečni gradbeni material in urediti okolico ter višino zemljišča na parcelni meji prilagoditi sosednjemu zemljišču,
– pred pričetkom gradnje mora investitor pravočasno obvestiti upravljavce objektov, naprav in vodov gospodarske javne infrastrukture, ki so tangirani pri predmetni gradnji.
(3) Zemljišča, ki ne bodo zazidana v drugi etapi, se lahko uporabljajo za enak namen, kot so se uporabljala pred veljavnostjo tega odloka.
OPPN je stalno na vpogled na Občini Sevnica in na Upravni enoti Sevnica.
Nadzor nad izvajanjem OPPN izvajajo pristojne inšpekcijske službe.
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 3505-0001/2018
Sevnica, dne 28. februarja 2019
Srečko Ocvirk l.r.
