Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1 in 30/18), 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo, 14/13 – popr., 101/13, 55/15 – ZFisP, 96/15 – ZIPRS1617 in 13/18) in 16. člena Statuta Občine Tišina (Uradni list RS, št. 11/15) je Občinski svet Občine Tišina na 3. redni seji dne 12. 3. 2019 sprejel
o proračunu Občine Tišina za leto 2020
S tem odlokom se za Občino Tišina za leto 2020 določajo proračun, postopki izvrševanja proračuna ter obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja na ravni občine (v nadaljnjem besedilu: proračun).
2. VIŠINA SPLOŠNEGA DELA PRORAČUNA IN STRUKTURA POSEBNEGA DELA PRORAČUNA
(sestava proračuna in višina splošnega dela proračuna)
V splošnem delu proračuna so prikazani prejemki in izdatki po ekonomski klasifikaciji do ravni podkontov.
Splošni del proračuna se na ravni podskupin kontov določa v naslednjih zneskih:
SKUPINA | OPIS | PRORAČUN 2020-II v € |
A. | BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV | |
| I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74) | 3.569.226 |
| TEKOČI PRIHODKI (70+71) | 3.293.337 |
70 | DAVČNI PRIHODKI (700+703+704+706) | 2.425.347 |
700 | DAVKI NA DOHODEK IN DOBIČEK | 2.280.722 |
703 | DAVKI NA PREMOŽENJE | 125.420 |
704 | DOMAČI DAVKI NA BLAGO IN STORITEV | 19.205 |
706 | DRUGI DAVKI | 0 |
71 | NEDAVČNI PRIHODKI (710+711+712+713+714) | 867.990 |
710 | UDELEŽBA NA DOBIČKU IN DOHODKI OD PREMOŽENJA | 176.801 |
711 | TAKSE IN PRISTOJBINE | 2.000 |
712 | DENARNE KAZNI | 5.412 |
713 | PRIHODKI OD PRODAJE BLAGA IN STORITEV | 533.376 |
714 | DRUGI NEDAVČNI PRIHODKI | 150.401 |
72 | KAPITALSKI PRIHODKI (720+721+722) | 0 |
720 | PRIHODKI OD PRODAJE OSNOVNIH SREDSTEV | 0 |
721 | PRIHODKI OD PRODAJE ZALOG | 0 |
722 | PRIHODKI OD PRODAJE ZEMLJIŠČ IN MATERIALNEGA PREMOŽENJA | 0 |
73 | PREJETE DONACIJE (730+731) | 0 |
730 | PREJETE DONACIJE IZ DOMAČIH VIROV | 0 |
731 | PREJETE DONACIJE IZ TUJINE | 0 |
74 | TRANSFERNI PRIHODKI (740+741) | 275.888 |
740 | TRANSFERNI PRIHODKI IZ DRUGIH JAVNOFINANČNIH INSTITUCIJ | 211.473 |
741 | PREJETA SREDSTVA IZ DRŽAVNEGA PRORAČUNA IN SREDSTEV PRORAČUNA EVROPSKE UNIJE | 64.415 |
| II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43) | 3.684.997 |
40 | TEKOČI ODHODKI (400+401+402+403+409) | 1.286.652 |
400 | PLAČE IN DRUGI IZDATKIH ZAPOSLENIH | 369.396 |
401 | PRISPEVKI DELODAJALCEV ZA SOCIALNO VARNOST | 60.160 |
402 | IZDATKI ZA BLAGO IN STORITVE | 837.958 |
403 | PLAČILA DOMAČIH OBRESTI | 4.238 |
409 | SREDSTVA, IZLOČENE REZERVE | 14.900 |
41 | TEKOČI TRANSFERI (410+411+412+413) | 1.395.614 |
410 | SUBVENCIJE | 113.600 |
411 | TRANSFERI POSAMEZNIKOM IN GOSPODINJSTVOM | 776.279 |
412 | TRANSFERI NEPROFITNIM ORAGNIZAC. IN USTANOVAM | 163.297 |
413 | DRUGI TEKOČI DOMAČI TRANSFERI | 342.438 |
42 | INVESTICIJSKI ODHODKI (420) | 955.978 |
420 | NAKUP IN GRADNJA OSNOVNIH SREDSTEV | 955.978 |
43 | INVESTICIJSKI TRANSFERI (431+432) | 46.752 |
431 | INVESTICIJSKI TRANSFERI PRAVNIM IN FIZ. OSEBAM | 42.952 |
432 | INVESTICIJSKI TRANSFERI PRORAČUNSKIM UPORABNIKOM | 3.800 |
| III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK (PRIMANJKLJAJ) (I.-II.) (SKUPAJ PRIHODKI MINUS SKUPAJ ODHODKI) | –115.772 |
B. | RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB | |
75 | IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) | 0,00 |
750 | PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL | 0 |
751 | PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV | 0 |
752 | KUPNINE IZ NASLOVA PRIVATIZACIJE | 0 |
44 | V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441) | 0 |
440 | DANA POSOJILA | 0 |
441 | POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV | 0 |
| VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.) | 0,00 |
C. | RAČUN FINANCIRANJA | |
50 | VII. ZADOLŽEVANJE (500) | 0 |
500 | DOMAČE ZADOLŽEVANJE | 0 |
55 | VIII. ODPLAČILO DOLGA | 134.228 |
550 | ODPLAČILO DOMAČEGA DOLGA | 134.228 |
| IX. POVEČANJE (ZMANJŠANJE) SREDSTEV NA RAČUNIH (III.+VI.+X.) = (I.+VI.+VII.) – (II.+V.+VIII.) | –250.000 |
| X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) | –134.228 |
| XI. NETO FINANCIRANJA (VI.+X.-IX.) | 115.772 |
| STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH OB KONCU PRETEKLEGA LETA | 250.000 |
Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje programske dele: področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, te pa na podskupine kontov, konte ter podkonte, določene s predpisanim kontnim načrtom.
Posebni del proračuna do ravni proračunskih postavk – kontov in načrt razvojnih programov sta prilogi k temu odloku in se objavita na spletni strani Občine Tišina.
Načrt razvojnih programov sestavljajo projekti.
3. POSTOPKI IZVRŠEVANJA PRORAČUNA
V tekočem letu se izvršuje proračun tekočega leta.
Proračun se izvršuje v skladu z določbami zakona, ki ureja javne finance in podzakonskimi predpisi, izdanimi na njegovi podlagi in na podlagi tega odloka.
Proračun se izvršuje na ravni proračunske postavke – podkonta.
Veljavni načrt razvojnih programov tekočega leta mora biti za tekoče leto usklajen z veljavnim proračunom.
Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan občine. Odredbodajalec proračuna je župan oziroma od njega pooblaščena oseba.
Župan je pooblaščen, da odloča o posameznih vlogah povezanih s sponzoriranjem in donacijami za različne namene do višine 1.000,00 EUR po vlogi, znotraj možnosti, ki jih dovoljuje proračunski namen oziroma tekoča proračunska rezervacija.
(namenski prihodki in odhodki proračuna)
Namenski prihodki proračuna so poleg prihodkov, določenih v prvem stavku prvega odstavka 43. člena ZJF, tudi naslednji prihodki:
1. Prihodki iz naslova požarne takse, ki se uporabljajo za namene določene z zakonom o varstvu pred požarom
2. Prihodki iz naslova pristojbine za vzdrževanje gozdnih cest, ki se uporabijo za namen določene v zakonu o vzdrževanju gozdnih cest
3. Prihodki iz namenskih sredstev državnega proračuna
4. Prispevki sofinancerjev
5. Prihodki iz naslova podeljenih koncesij (vodna pravica in divjad), ki se uporabijo na podlagi odloka
6. Okoljska dajatev za obremenjevanje vode, ki se uporablja za namene po uredbi o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odpadnih voda v skladu z odločbo ministrstva za okolje in prostor
7. Omrežnina za kanalizacijo in čistilne naprave, ki se uporablja za investicijsko vzdrževanje kanalizacije in čistilnih naprav (javna infrastruktura)
8. Prispevki občanov
9. Omrežnina za vodovodno omrežje, ki spada v pristojnost delovanja režijskega obrata Občine Tišina se uporablja za investicije in investicijsko vzdrževanje na vodovodnem omrežju
10. Prihodki iz naslova poslovnega najema se uporabljajo za vlaganja v javno gospodarsko infrastrukturo
11. Drugi namenski prihodki.
Če se po sprejemu proračuna vplača namenski prejemek, ki zahteva sorazmeren namenski izdatek, ki v proračunu ni izkazan v zadostni višini, se v višini dejanskih prejemkov poveča obseg izdatkov uporabnika (postavke) v proračunu. Namenska sredstva, ki niso bila porabljena v preteklem letu se prenesejo v proračun tekočega leta.
Neposredni uporabniki proračuna so občinski organi (občinski svet, župan, nadzorni odbor), občinska uprava in režijski obrat. Ti so odgovorni za uporabo sredstev proračuna v skladu z namenom, ki je izkazan v posebnem delu proračuna.
Posredni in drugi uporabniki proračuna (javni zavodi, agencije, skladi ...) morajo prihodke proračuna porabiti v skladu z zakonom, ustanoviteljskimi akti oziroma pogodbo o sofinanciranju dejavnosti.
Za delovanje neposrednih proračunskih uporabnikov se v proračunu zagotavljajo sredstva za plače in prispevke, za druge osebne prejemke, za plačila blaga in storitev ter za investicijske izdatke.
Sredstva za financiranje posrednih proračunskih uporabnikov se zagotavljajo v skladu s predpisi, ki urejajo posamezna področja.
Za delovanje posrednih proračunskih uporabnikov se v proračunu zagotavljajo sredstva na podlagi predloženih finančnih načrtov. Poraba sredstev za sofinanciranje programov posrednih uporabnikov pa se dogovori s pogodbo.
Uporabniki sredstev občinskega proračuna so dolžni uporabljati sredstva občinskega proračuna za namene, opredeljene v bilanci prihodkov in odhodkov le do višine sredstev, ki so za posamezne namene v tekočem letu planirana v občinskem proračunu.
Na račun proračuna ne smejo prevzemati nobenih obveznosti, ki bi presegla za ta namen določena sredstva v proračunu.
Če se med proračunskim letom zaradi nastanka novih obveznosti za proračun ali zmanjšanja prihodkov proračuna ugotovi, da proračuna ne bo mogoče realizirati, lahko župan zadrži izvrševanje posameznih odhodkov proračuna, če s tem ne ogrozi plačevanja zapadlih zakonskih in pogodbenih obveznosti, ki dospejo v plačilo ali prerazporedi proračunska sredstva.
O odločitvi iz prejšnjega odstavka župan obvesti občinski svet. Če proračuna ni možno uravnovesiti, mora župan predlagati rebalans proračuna.
(upravljanje s prostimi denarnimi sredstvi)
S prostimi denarnimi sredstvi na računih upravlja župan. Prosta denarna sredstva se lahko nalagajo v Banko Slovenije, banke in državne vrednostne papirje ob upoštevanju načela varnosti, likvidnosti in donosnosti naložbe. O obliki naložbe odloča župan skladno s predpisom ministra, pristojnega za finance.
(prerazporejanje pravic porabe)
Osnova za prerazporejanje pravic porabe je zadnji sprejeti proračun, spremembe proračuna ali rebalans proračuna.
O prerazporeditvah pravic porabe v posebnem delu proračuna (finančnem načrtu neposrednega uporabnika) med glavnimi programi v okviru področja proračunske porabe odloča župan na predlog neposrednega uporabnika z upoštevanjem določil Zakona o javnih financah. O prerazporeditvi pravic porabe med področji proračunske porabe lahko odloča župan, pri čemer skupno povečanje ali zmanjšanje posameznega področja porabe ne sme presegati 20% obsega področja proračunske porabe, z upoštevanjem določil Zakona o javnih financah.
Župan s poročilom o izvrševanju proračuna v mesecu juliju 2020 (polletno poročilo) in konec leta z zaključnim računom poroča občinskemu svetu o veljavnem proračunu za leto in njegovi realizaciji.
(največji dovoljeni obseg prevzetih obveznosti v breme proračunov prihodnjih let)
Neposredni uporabnik lahko v tekočem letu razpiše javno naročilo za celotno vrednost projekta, ki je vključen v načrt razvojnih programov, če so zanj načrtovane pravice porabe na proračunskih postavkah v sprejetem proračunu.
Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za investicijske odhodke in investicijske transfere ne sme presegati 80% pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika, od tega:
1. V letu 2020 80% navedenih pravic porabe in
2. v ostalih prihodnjih letih 80% navedenih pravic porabe.
Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za blago in storitve in za tekoče transfere, ne sme presegati 25% pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika.
Omejitve iz prvega in drugega odstavka tega člena ne veljajo za prevzemanje obveznosti z najemnimi pogodbami, razen če na podlagi teh pogodb lastninska pravica preide oziroma lahko preide iz najemodajalca na najemnika, in prevzemanje obveznosti za dobavo elektrike, telefona, vode, komunalnih storitev in drugih storitev, potrebnih za operativno delovanje neposrednih uporabnikov.
Prevzete obveznosti iz drugega in tretjega odstavka tega člena se načrtujejo v finančnem načrtu neposrednega uporabnika in načrtu razvojnih programov.
(spreminjanje načrta razvojnih programov)
Župan lahko spreminja vrednost projektov v načrtu razvojnih programov. Projekte, katerih vrednost se spremeni za več kot 20% mora predhodno potrditi občinski svet.
Projekti, za katere se zaradi prenosa plačil v tekoče leto, zaključek financiranja prestavi iz predhodnega v tekoče leto, se uvrstijo v načrt razvojnih programov po uveljavitvi proračuna.
Novi projekti se uvrstijo v načrt razvojnih programov na podlagi odločitve občinskega sveta.
(vključevanje novih uporabnikov v proračun)
Če se med letom spremeni narava delovnega področja, pristojnost ali obseg dela posameznega proračunskega uporabnika, se lahko na predlog župana zmanjša ali poveča obseg sredstev s soglasjem občinskega sveta, ki so za delo tega uporabnika namenjena v občinskem proračunu. Na podlagi predloženega programa dela se lahko vključi med letom v financiranje iz občinskega proračuna nov uporabnik na predlog župana s soglasjem občinskega sveta.
V tem primeru se sredstva zagotavljajo iz splošne proračunske rezervacije. V primeru prenehanja financiranja posameznega proračunskega uporabnika se neporabljena sredstva proračuna lahko prenesejo v proračunsko rezervacijo ali se prerazporedijo med druge uporabnike.
Proračunski sklad je račun proračunske rezerve, oblikovan po 49. členu Zakona o javnih financah /ZJF/. Proračunska rezerva se v letu 2020 oblikuje v višini 2.000 EUR.
Sredstva proračunske rezerve se uporabljajo za financiranje izdatkov za odpravo posledic naravnih nesreč kot so: potres, poplava, zemeljski ali snežni plaz, visok sneg, močan veter, toča, žled, pozeba, suša, množični pojav nalezljive človeške, živalske ali rastlinske bolezni in druge nesreče, ki jih povzročajo naravne sile in ekološke nesreče.
Na podlagi drugega odstavka 49. člena Zakona o javnih financah o uporabi sredstev proračunske rezerve do njene skupne višine 2.000 EUR odloča župan in o tem s pisnimi poročili obvešča občinski svet.
V drugih primerih o uporabi sredstev proračunske rezerve, ki presegajo to višino, odloča občinski svet s posebnim odlokom.
(splošna proračunska rezervacija)
V proračunu se del predvidenih proračunskih prejemkov vnaprej ne razporedi, ampak zadrži kot splošna proračunska rezervacija, ki se v proračunu posebej izkazuje. Sredstva splošne proračunske rezervacije se uporabljajo za nepredvidene namene, za katere v proračunu niso zagotovljena sredstva oz, se med letom izkaže, da sredstva niso zagotovljena v zadostnem obsegu, ker jih pri pripravi proračuna ni bilo mogoče načrtovati. Sredstva proračunske rezervacije ne smejo presegati 2% prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov.
O uporabi sredstev splošne proračunske rezervacije odloča župan. Dodeljena sredstva splošne proračunske rezervacije se razporedijo v finančni načrt proračunskega uporabnika.
(nadzor nad poslovanjem uporabnikov proračunskih sredstev)
Nadzor nad poslovanjem uporabnikov proračunskih sredstev ter smotrnost in namembnost porabe teh sredstev, opravlja Nadzorni odbor Občine Tišina v skladu z zakonom in statutom.
Občinski organi, javna podjetja in javni zavodi ter druge osebe javnega prava, katerih ustanoviteljica je občina, ter drugi uporabniki sredstev občinskega proračuna, so dolžni omogočiti članom nadzornega odbora vpogled v finančno dokumentacijo in jim nuditi vse potrebne podatke v zvezi s porabo sredstev občinskega proračuna. Nadzorni odbor mora opravljati postopke nadzora v skladu s predpisi.
(poročanje o porabi proračunskih sredstev)
Nadzorni odbor občine opravlja nadzor nad materialnim, finančnim in računovodskim poslovanjem uporabnikov proračuna po namenu, obsegu in dinamiki porabe. Neposredni uporabniki proračuna občine so dolžni poročila o porabi proračunskih sredstev za preteklo leto dostaviti takoj po pripravi letnih poročil.
Uporabnikom, ki ne ravnajo v skladu s 7. členom tega odloka in prvim odstavkom tega člena lahko župan delno ali v celoti začasno ustavi proračunsko financiranje, dokončno pa občinski svet na predlog župana. Župan o začasni ustavitvi poroča občinskemu svetu na prvi naslednji seji.
5. POSEBNOSTI UPRAVLJANJA IN PRODAJE STVARNEGA IN FINANČNEGA PREMOŽENJA
Če so izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 77. člena Zakona o javnih financah /ZJF/, lahko župan v letu 2020 odpiše dolgove, ki jih imajo dolžniki do občine, in sicer največ do skupne višine 1.000 EUR.
6. OBSEG ZADOLŽEVANJA IN POROŠTEV OBČINE IN JAVNEGA SEKTORJA
(obseg zadolževanja občine in izdanih poroštev občine)
Občina Tišina v proračunskem letu 2020 ne načrtuje zadolževanja.
V letu 2020 Občina Tišina ne bo dajala soglasij k zadolževanju in poroštev posrednim proračunskim uporabnikom.
(kratkoročno zadolževanje občine)
Če se zaradi neenakomernega pritekanja prejemkov izvrševanje proračuna ne more uravnovesiti, se lahko za začasno kritje odhodkov uporabijo sredstva rezerve občine ali pa se lahko občina likvidnostno zadolži (kratkoročna premostitvena posojila), vendar največ do višine 5% zadnjega sprejetega proračuna. Kratkoročno posojilo mora biti vrnjeno do konca proračunskega leta. O uporabi sredstev rezerve in o najetju posojila iz tega člena odloča župan, ki mora o tem obvestiti občinski svet na prvi naslednji seji.
Župan je pooblaščen, da odloča o začasni uporabi tekočih likvidnostnih proračunskih sredstev zaradi ohranitve njihove vrednosti.
Če posebni zakon ne določa drugače so prihodki od upravljanja s prostimi denarnimi sredstvi prihodek proračuna in stroški v zvezi z zagotavljanjem likvidnostnih sredstev proračuna izdatek proračuna.
6. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
(začasno financiranje v letu 2021)
V primeru da bo začasno financiranje Občina Tišina za leto 2021 potrebno se bo uporabljal ta odlok in poseben sklep o določitvi začasnega financiranja.
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 007-0021/2019-1
Tišina, dne 13. marca 2019
Franc Horvat l.r.
