Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10 in 40/12 – ZUJF in 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1 in 30/18), 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo, 14/13 – popr., 101/13 in 55/15 – ZFisP, 96/15 – ZIPRS1617 in 13/18) in 20. člena Statuta Občine Žalec (Uradni list RS, št. 29/13 in 23/17) je Občinski svet Občine Žalec na 4. redni seji dne 27. 3. 2019 sprejel
o proračunu Občine Žalec za leto 2019
S tem odlokom se za Občino Žalec za leto 2019 določajo proračun, postopki izvrševanja proračuna ter obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja na ravni občine (v nadaljnjem besedilu: proračun).
2. VIŠINA SPLOŠNEGA DELA PRORAČUNA IN STRUKTURA POSEBNEGA DELA PRORAČUNA
(sestava proračuna in višina splošnega dela proračuna)
V splošnem delu proračuna so prikazani prejemki in izdatki po ekonomski klasifikaciji do ravni kontov.
| Splošni del proračuna se na ravni podskupin kontov določa v naslednjih zneskih: | |
| | v EUR |
A. | BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV | |
| Skupina/podskupina kontov | Proračun leta 2019 |
I. | SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74) | 19.644.484 |
| TEKOČI PRIHODKI (70+71) | 16.993.495 |
70 | DAVČNI PRIHODKI | 13.912.394 |
| 700 Davki na dohodek in dobiček | 11.853.894 |
| 703 Davki na premoženje | 1.728.200 |
| 704 Domači davki na blago in storitve | 330.300 |
71 | NEDAVČNI PRIHODKI | 3.081.101 |
| 710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja | 2.156.760 |
| 711 Takse in pristojbine | 21.000 |
| 712 Globe in druge denarne kazni | 67.300 |
| 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev | 36.930 |
| 714 Drugi nedavčni prihodki | 799.111 |
72 | KAPITALSKI PRIHODKI | 1.337.860 |
| 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev | 209.150 |
| 722 Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih sredstev | 1.128.710 |
73 | PREJETE DONACIJE | 34.975 |
| 730 Prejete donacije iz domačih virov | 34.975 |
74 | TRANSFERNI PRIHODKI | 1.278.154 |
| 740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij | 625.591 |
| 741 Prejeta sredstva iz državnega proračuna iz sredstev proračuna Evropske unije | 652.563 |
II. | SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43) | 20.938.372 |
40 | TEKOČI ODHODKI | 5.369.443 |
| 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim | 1.256.195 |
| 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost | 200.881 |
| 402 Izdatki za blago in storitve | 2.778.647 |
| 403 Plačila domačih obresti | 107.920 |
| 409 Rezerve | 1.025.800 |
41 | TEKOČI TRANSFERI | 9.004.945 |
| 410 Subvencije | 229.350 |
| 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom | 4.918.270 |
| 412 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam | 809.172 |
| 413 Drugi tekoči domači transferi | 3.048.153 |
42 | INVESTICIJSKI ODHODKI | 6.059.492 |
| 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev | 6.059.492 |
43 | INVESTICIJSKI TRANSFERI | 504.492 |
| 431 Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso proračunski uporabniki | 340.519 |
| 432 Investicijski transferi proračunskim uporabnikom | 163.973 |
III. | PRORAČUNSKI PRIMANJKLJAJ (I.-II.) | –1.293.888 |
B. | RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB | |
IV. | PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) | 0 |
75 | PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL | 0 |
| 750 Prejeta vračila danih posojil | 0 |
V. | DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441+442+443) | 0 |
44 | DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV | 0 |
| 441 Povečanje kapitalskih deležev in finančnih naložb | 0 |
VI. | PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.) | 0 |
C. | RAČUN FINANCIRANJA | |
VII. | ZADOLŽEVANJE (500) | 211.730 |
50 | ZADOLŽEVANJE | 211.730 |
| 500 Domače zadolževanje | 211.730 |
VIII. | ODPLAČILA DOLGA (550) | 1.072.025 |
55 | ODPLAČILA DOLGA | 1.072.025 |
| 550 Odplačila domačega dolga | 1.072.025 |
IX. | SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNU (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.) | –2.154.183 |
X. | NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) | –860.295 |
XI. | NETO FINANCIRANJE (VI.+X.-IX.) | 1.293.888 |
XII. | STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH NA DAN 31. 12. 2018 | 2.260.471 |
Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje programske dele: področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, te pa na konte, določene s predpisanim kontnim načrtom.
Posebni del proračuna do ravni proračunskih postavk – kontov in načrt razvojnih programov sta prilogi k temu odloku in se objavita na spletni strani Občine Žalec.
Načrt razvojnih programov sestavljajo projekti, ukrepi in državne pomoči.
3. POSTOPKI IZVRŠEVANJA PRORAČUNA
V tekočem letu se izvršuje proračun tekočega leta.
Proračun se izvršuje skladno z določbami zakona, ki ureja javne finance in podzakonskimi predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, in tega odloka.
Proračun se izvršuje na ravni proračunske postavke – konta.
Za izvrševanje proračuna organov občine in občinske uprave (neposrednih uporabnikov, opredeljenih po institucionalni klasifikaciji: 1000 Občinski svet, 2000 Župan, 3000 Nadzorni odbor, 4001 Občinska uprava – urad za premoženjske, pravne in splošne zadeve, 4002 Občinska uprava – urad za javne finance, 4003 Občinska uprava – urad za negospodarske javne službe, 4004 Občinska uprava – urad za gospodarske javne službe in 4005 – Občinska uprava – urad za prostor in gospodarstvo) je kot odredbodajalec odgovoren župan občine.
Za izvrševanje finančnega načrta ožjega dela občine (krajevne skupnosti oziroma mestne skupnosti) je kot odredbodajalec odgovoren predsednik sveta ožjega dela občine.
Glavarina za financiranje ožjih delov občine za proračunsko leto 2019 znaša 27,02 EUR.
Za sklepanje pravnih poslov investicijskega značaja nad zneskom 10.000 EUR potrebujejo krajevne skupnosti in mestna skupnost soglasje župana občine.
(namenski prihodki in odhodki proračuna)
Namenski prihodki proračuna so donacije, prihodki stanovanjskega gospodarstva (prihodki od najemnin za stanovanja, prihodki od prodaje stanovanjskih objektov in stanovanj), prihodki od prodaje ali zamenjave občinskega stvarnega premoženja in odškodnine iz naslova zavarovanj le-tega, prihodki od koncesijskih dajatev za gozdove, prihodki od koncesijskih dajatev za trajnostno gospodarjenje z divjadjo, požarna taksa, turistična taksa, prihodki od komunalnih prispevkov, okoljska dajatev za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda ter druge predpisane namenske dajatve.
Prihodki krajevnih skupnosti in mestne skupnosti, ki niso zagotovljeni iz občinskega proračuna, so namenski prejemki posamezne krajevne oziroma mestne skupnosti in jih krajevna skupnost oziroma mestna skupnost razporeja v svoj finančni načrt skladno z zakonom.
Če se po sprejemu proračuna vplača namenski prejemek, ki zahteva sorazmeren namenski izdatek, ki v proračunu ni izkazan ali ni izkazan v zadostni višini, se v višini dejanskih prejemkov povečata obseg izdatkov finančnega načrta uporabnika in proračun.
Če so namenski prejemki vplačani v proračun v nižjem obsegu kot je izkazan v proračunu, lahko uporabnik prevzema in plačuje obveznosti samo v višini dejansko vplačanih oziroma razpoložljivih sredstev.
Namenska sredstva, ki niso bila porabljena v preteklem letu, se prenesejo v proračun za tekoče leto za isti namen.
Za obseg prenesenih namenskih sredstev se povečata obseg izdatkov finančnega načrta uporabnika na postavkah – kontih, na katere se nanašajo in proračun.
(prerazporejanje pravic porabe)
Osnova za prerazporejanje pravic porabe je zadnji sprejeti proračun, spremembe proračuna ali rebalans proračuna za leto izvrševanja.
O prerazporeditvah pravic porabe v posebnem delu proračuna – finančnih načrtih organov občine in občinske uprave med podprogrami v okviru glavnih programov odloča na predlog neposrednega uporabnika župan do višine 20 % sredstev, namenjenih glavnemu programu.
O prerazporeditvah pravic porabe v posebnem delu proračuna – finančnih načrtih ožjih delov občine med podprogrami v okviru glavnih programov odloča posamezni svet krajevne skupnosti oziroma mestne skupnosti do višine 20 % sredstev, namenjenih glavnemu programu.
Prerazporeditev pravic porabe iz drugega in tretjega odstavka tega člena se opravi s pisnim sklepom, iz katerega je razvidno, na katerem programu, podprogramu, proračunski postavki in kontu se pravica porabe povečuje in na kateri se zmanjšuje, tako da ostane proračun uravnotežen.
Župan s poročilom o izvrševanju proračuna v mesecu avgustu in konec leta z zaključnim računom poroča občinskemu svetu o veljavnem proračunu za leto 2019 in njegovi realizaciji.
(največji dovoljeni obseg prevzetih obveznosti v breme proračunov prihodnjih let)
Neposredni uporabnik lahko v tekočem letu za projekte, ki so vključeni v veljavni načrt razvojnih programov, odda javno naročilo za celotno vrednost projekta, če so zanj načrtovane pravice porabe na proračunskih postavkah v sprejetem proračunu.
Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za investicijske odhodke in investicijske transfere, ne sme presegati 70 % pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika.
Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za blago in storitve in za tekoče transfere, ne sme presegati 25 % pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika.
Omejitve iz drugega in tretjega odstavka tega člena ne veljajo za prevzemanje obveznosti z najemnimi pogodbami, razen če na podlagi teh pogodb lastninska pravica preide oziroma lahko preide iz najemodajalca na najemnika, in prevzemanje obveznosti za pogodbe za dobavo elektrike, telefona, vode, komunalnih storitev in drugih storitev, potrebnih za operativno delovanje neposrednih uporabnikov ter prevzemanje obveznosti za pogodbe, ki se financirajo iz predpristopnih pomoči, popristopnih pomoči in sredstev drugih donatorjev.
Prevzete obveznosti iz drugega in tretjega odstavka tega člena se načrtujejo v finančnem načrtu neposrednega uporabnika in načrtu razvojnih programov.
(spreminjanje načrta razvojnih programov)
Župan ter posamezni svet krajevne skupnosti oziroma mestne skupnosti lahko spreminja vrednost projektov, ukrepov in državnih pomoči, ki so uvrščeni v načrt razvojnih programov, skladno z določili 5. člena tega odloka.
Projekte, katerih izhodiščna vrednost se spremeni za več kot 20 %, mora predhodno potrditi občinski svet.
Projekti, za katere se zaradi prenosa plačil v tekoče leto, zaključek financiranja prestavi iz predhodnega v tekoče leto, se uvrstijo v načrt razvojnih programov v 30 dneh po uveljavitvi proračuna.
Novi projekti se uvrstijo v načrt razvojnih programov na podlagi odločitve občinskega sveta.
(tekoča proračunska rezerva)
Med odhodki proračuna se del predvidenih proračunskih prejemkov vnaprej ne razporedi, ampak se zadrži kot splošna proračunska rezervacija. Sredstva v višini 130.000 EUR se lahko uporabijo za nepredvidene namene, za katere v proračunu niso zagotovljena sredstva, ali za namene, za katere se med letom izkaže, da niso zagotovljena sredstva v zadostnem obsegu. O uporabi teh sredstev odloča župan.
Župan o uporabi sredstev splošne proračunske rezervacije poroča občinskemu svetu s poročilom o izvrševanju proračuna za prvo polletje in z zaključnim računom za proračunsko leto.
Dodeljena sredstva splošne proračunske rezervacije se razporedijo v finančni načrt neposrednega uporabnika.
Proračunski skladi so:
1. podračun proračunske rezerve, oblikovane po ZJF,
2. podračun stanovanjskega sklada, ustanovljenega na podlagi Odloka o ustanovitvi proračunskega stanovanjskega sklada (Uradni list RS, št. 88/01).
Proračunska rezerva se v letu 2019 oblikuje v višini 100.000 EUR.
Na predlog za finance pristojnega organa občinske uprave odloča o uporabi sredstev proračunske rezerve za namene iz drugega odstavka 49. člena ZJF župan in o tem s pisnimi poročili obvešča občinski svet.
4. POSEBNOSTI UPRAVLJANJA IN PRODAJE STVARNEGA IN FINANČNEGA PREMOŽENJA OBČINE
Če so izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 77. člena ZJF, lahko župan v letu 2019 odpiše dolgove, ki jih imajo dolžniki do občine, in sicer največ do skupne višine 10.000 EUR.
Obseg sredstev se v primerih, ko dolg do posameznega dolžnika neposrednega uporabnika ne presega stroška dveh eurov, v poslovnih knjigah razknjiži in se v kvoto iz prvega odstavka tega člena ne všteva.
5. OBSEG ZADOLŽEVANJA IN POROŠTEV OBČINE IN JAVNEGA SEKTORJA
(obseg zadolževanja občine in izdanih poroštev občine)
Za kritje presežkov odhodkov nad prihodki v bilanci prihodkov in odhodkov, presežkov izdatkov nad prejemki v računu finančnih terjatev in naložb ter odplačila dolgov v računu financiranja se občina za proračun leta 2019 lahko zadolži do višine 211.730 EUR.
Občina Žalec v letu 2019 ne bo izdajala poroštev za izpolnitev obveznosti javnih zavodov in javnega podjetja, katerih ustanoviteljica je.
(obseg zadolževanja in izdanih poroštev posrednih uporabnikov občinskega proračuna in javnih podjetij, katerih ustanoviteljica je občina ter pravnih oseb, v katerih ima občina neposredno ali posredno prevladujoč vpliv na upravljanje)
Posredni uporabniki občinskega proračuna, javno podjetje, katerega ustanoviteljica je občina ter druge pravne osebe, v katerih ima občina neposredno ali posredno prevladujoč vpliv, se v letu 2019 ne smejo zadolžiti.
Posredni uporabniki občinskega proračuna, javno podjetje, katerega ustanoviteljica je občina ter druge pravne osebe, v katerih ima občina neposredno ali posredno prevladujoč vpliv, v letu 2019 ne smejo izdajati poroštev.
6. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
(začasno financiranje v letu 2020)
V obdobju začasnega financiranja Občine Žalec v letu 2020, če bo začasno financiranje potrebno, se uporablja ta odlok in sklep o določitvi začasnega financiranja.
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 410-0001-2019
Žalec, dne 27. marca 2019
Janko Kos l.r.
