Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
o razglasitvi Zakona o izvajanju Uredbe (EU) o določitvi splošnega okvira za listinjenje in o vzpostavitvi posebnega okvira za enostavno, pregledno in standardizirano listinjenje (ZIUDSOL)
Razglašam Zakon o izvajanju Uredbe (EU) o določitvi splošnega okvira za listinjenje in o vzpostavitvi posebnega okvira za enostavno, pregledno in standardizirano listinjenje (ZIUDSOL), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 27. marca 2019.
Št. 003-02-3/2019-30
Ljubljana, dne 4. aprila 2019
Borut Pahor l.r.
O IZVAJANJU UREDBE (EU) O DOLOČITVI SPLOŠNEGA OKVIRA ZA LISTINJENJE IN O VZPOSTAVITVI POSEBNEGA OKVIRA ZA ENOSTAVNO, PREGLEDNO IN STANDARDIZIRANO LISTINJENJE (ZIUDSOL)
1. člen
S tem zakonom se določajo pristojni organi, ureja postopek izrekanja nadzornih ukrepov ter določajo prekrški in sankcije za izvajanje Uredbe 2017/2402/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2017 o določitvi splošnega okvira za listinjenje in o vzpostavitvi posebnega okvira za enostavno, pregledno in standardizirano listinjenje ter o spremembah direktiv 2009/65/ES, 2009/138/ES in 2011/61/EU ter uredb (ES) št. 1060/2009 in (EU) št. 648/2012 (UL L št. 347 z dne 28. decembra 2017, str. 35; v nadaljnjem besedilu: Uredba 2017/2402/EU), ki jih izrekajo pristojni organi.
Izrazi, uporabljeni v tem zakonu, imajo enak pomen kot izrazi, opredeljeni v Uredbi 2017/2402/EU.
(1) Organi, pristojni za nadzor nad izvajanjem Uredbe 2017/2402/EU in tega zakona, so Banka Slovenije, Agencija za trg vrednostnih papirjev in Agencija za zavarovalni nadzor (v nadaljnjem besedilu: pristojni organi).
(2) Banka Slovenije je pristojna za nadzor nad izvajanjem Uredbe 2017/2402/EU in tega zakona v zvezi z osebami, za nadzor nad katerimi je pristojna v skladu z zakonom, ki ureja bančništvo, ali zakonom, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ter za nadzor nad originatorji in sponzorji glede izpolnjevanja obveznosti iz 18. do 27. člena Uredbe 2017/2402/EU, če gre za osebe, za nadzor nad katerimi je pristojna v skladu z zakonom, ki ureja bančništvo, ali zakonom, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
(3) Agencija za trg vrednostnih papirjev je pristojna za nadzor nad izvajanjem Uredbe 2017/2402/EU in tega zakona v zvezi z osebami, za nadzor nad katerimi je pristojna v skladu z zakonom, ki ureja trg finančnih instrumentov, ali zakonom, ki ureja investicijske sklade in družbe za upravljanje, ali zakonom, ki ureja alternativne investicijske sklade, razen kreditnimi institucijami, in za nadzor nad:
– originatorji, prvotnimi kreditodajalci in subjekti s posebnim namenom pri listinjenju (v nadaljnjem besedilu: SSPE) s sedežem v Evropski uniji, ki niso zajeti v zakonodajnih aktih Evropske unije iz tretjega odstavka 29. člena Uredbe 2017/2402/EU, glede izpolnjevanja obveznosti iz 6., 7., 8. in 9. člena Uredbe 2017/2402/EU, v skladu z zakonom, ki ureja trg finančnih instrumentov;
– originatorji, sponzorji in SSPE, ki niso osebe iz drugega in četrtega odstavka tega člena, glede izpolnjevanja obveznosti iz 18. do 27. člena Uredbe 2017/2402/EU, ter tretjimi osebami glede izpolnjevanja obveznosti iz 28. člena Uredbe 2017/2402/EU, v skladu z zakonom, ki ureja trg finančnih instrumentov.
(4) Agencija za zavarovalni nadzor je pristojna za izvajanje Uredbe 2017/2402/EU in tega zakona v zvezi z osebami, za nadzor nad katerimi je pristojna v skladu z zakonom, ki ureja zavarovalništvo, ali zakonom, ki ureja invalidsko in pokojninsko zavarovanje, in za nadzor nad originatorji in sponzorji glede izpolnjevanja obveznosti iz 18. do 27. člena Uredbe 2017/2402/EU, če gre za osebe, za nadzor nad katerimi je pristojna v skladu z zakonom, ki ureja zavarovalništvo, ali zakonom, ki ureja invalidsko in pokojninsko zavarovanje.
(izrekanje nadzornih ukrepov)
Če pristojni organ v nadzoru, ki ga izvaja v skladu z Uredbo 2017/2402/EU, ugotovi kršitev iz prvega odstavka 32. člena Uredbe 2017/2402/EU, izreče nadzorni ukrep iz (a), (b), (c), (d) ali (h) točke drugega odstavka 32. člena Uredbe 2017/2402/EU.
(postopek izrekanja nadzornih ukrepov)
(1) Banka Slovenije izreče nadzorni ukrep iz (a), (b), (c), (d) ali (h) točke drugega odstavka 32. člena Uredbe 2017/2402/EU po postopku, ki se uporablja za banke po zakonu, ki ureja bančništvo.
(2) Agencija za trg vrednostnih papirjev izreče nadzorni ukrep iz (a), (b), (c), (d) ali (h) točke drugega odstavka 32. člena Uredbe 2017/2402/EU po postopku, ki se uporablja za borznoposredniške družbe po zakonu, ki ureja trg finančnih instrumentov.
(3) Agencija za zavarovalni nadzor izreče nadzorni ukrep iz (a), (b), (c), (d) ali (h) točke drugega odstavka 32. člena Uredbe 2017/2402/EU po postopku, ki se uporablja za zavarovalnice po zakonu, ki ureja zavarovalništvo.
(razkritje informacij o izrečenih ukrepih in identiteti kršitelja)
(1) Pristojni organ, po pravnomočno končanem postopku, na svoji spletni strani javno objavi vrsto in naravo kršitve, izrečene nadzorne ukrepe in sankcije zaradi prekrška, ki jih je izrekel zaradi kršitve 6., 7., 9. člena ali prvega odstavka 27. člena Uredbe 2017/2402/EU, vključno s podatki o identiteti kršitelja, v skladu z določbami zakona, ki ureja bančništvo, če ta člen ne določa drugače.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek pristojni organ v odločbi, s katero izreče ukrepe nadzora, odloči, da se podatki o identiteti kršitelja ne objavijo, če:
– se nadzorni ukrep izreče pravni ali fizični osebi in objava podatkov o identiteti kršitelja ne bi bila sorazmerna ali
– bi objava podatkov o identiteti kršitelja ogrozila stabilnost finančnih trgov ali izvedbo predkazenskega ali kazenskega postopka ali
– bi z objavo vpletenim osebam verjetno nastala nesorazmerna škoda.
(3) Če pristojni organ ob izdaji odločbe, s katero izreče ukrepe nadzora, ne ugotovi razlogov iz prejšnjega odstavka, v tej odločbi kršitelja opozori, da bo vrsta in narava kršitve ter identiteta kršitelja javno objavljena kot javno opozorilo na spletni strani pristojnega organa, in ga pouči, da v primeru obstoja razlogov iz prejšnjega odstavka te razloge navede v ugovoru, ki se vloži v roku, ki je določen za vložitev pravnega sredstva zoper odločbo o nadzornem ukrepu po predpisih, ki se v skladu s prejšnjim členom uporabljajo za nadzor nad izvajanjem 32. člena Uredbe 2017/2402/EU. V odločbi določi rok trajanja objave, upoštevajoč merila iz 37. člena Uredbe 2017/2402/EU, in svojo odločitev utemelji.
(4) Če pristojni organ na podlagi ugovora kršitelja ugotovi, da so podani razlogi iz drugega odstavka tega člena, v odločbi, s katero ugodi ugovoru, odloči, da se identiteta kršitelja ne objavi.
(5) Zoper odločbo, s katero pristojni organ zavrne ugovor, ima kršitelj pravico do sodnega varstva.
(6) Podatki, ki se v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, štejejo za osebne, se iz objave po prvem odstavku tega člena izbrišejo po preteku roka iz tretjega odstavka tega člena, ki ne sme biti daljši od treh let. Pristojni organ lahko na podlagi zahteve kršitelja, ki je fizična oseba, z odločbo odloči, da se podatki o identiteti kršitelja po objavi na spletni strani pristojnega organa izbrišejo pred potekom roka iz prejšnjega stavka. Za zahtevo kršitelja se uporablja določba prejšnjega odstavka o sodnem varstvu.
(1) Pristojni organ v tarifi, ki jo izda v skladu z zakonom, ki ureja njegovo delovanje, določi višino nadomestila za odločanje o posamičnih zadevah in letnega nadomestila za opravljanje nadzora in drugih nalog na podlagi tega zakona in Uredbe 2017/2402/EU.
(2) Višina letnega nadomestila za opravljanje nadzora iz prejšnjega odstavka se določi na način, da vsota letnih nadomestil, ki jih plačujejo subjekti nadzora za posamezno vrsto nadzora, ne preseže stroškov pristojnega organa, povezanih s to vrsto nadzora.
(kršitev Uredbe 2017/2402/EU)
(1) Z globo od 25.000 do 250.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba, z globo od 25.000 do 500.000 eurov pa pravna oseba, ki se po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo, ki kot:
1. originator, sponzor ali prvotni kreditodajalec ni izpolnila zahtev iz 6. člena Uredbe 2017/2402/EU;
2. originator, sponzor ali SSPE ni izpolnila zahtev iz 7. člena Uredbe 2017/2402/EU;
3. originator, sponzor ali prvotni kreditodajalec ni izpolnila meril iz 9. člena Uredbe 2017/2402/EU;
4. originator, sponzor ali SSPE ni izpolnila zahtev iz 18. člena Uredbe 2017/2402/EU;
5. originator, sponzor ali SSPE ni izpolnila zahtev iz 19. do 22. člena ali 23. do 26. člena Uredbe 2017/2402/EU v primeru, da se listinjenje šteje za enostavno, pregledno in standardizirano listinjenje;
6. originator ali sponzor pošlje zavajajoče uradno obvestilo v skladu s prvim odstavkom 27. člena Uredbe 2017/2402/EU;
7. originator ali sponzor ni izpolnila zahtev iz četrtega odstavka 27. člena Uredbe 2017/2402/EU;
8. tretja oseba, pooblaščena v skladu z 28. členom Uredbe 2017/2402/EU, ni poslala uradnega obvestila o bistvenih spremembah informacij, zagotovljenih v skladu s prvim odstavkom 28. člena Uredbe 2017/2402/EU, ali kakršnih koli drugih spremembah, za katere je mogoče upravičeno domnevati, da vplivajo na oceno njenega pristojnega organa;
9. originator, sponzor, SSPE ali tretja oseba, pooblaščena v skladu z 28. členom Uredbe 2017/2402/EU, pridobi dovoljenje ali soglasje v skladu z Uredbo 2017/2402/EU z navajanjem neresničnih podatkov ali na podlagi drugih zavajajočih ravnanj.
(2) Z globo od 25.000 do 150.000 eurov se kaznuje samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
(3) Z globo od 2.500 do 10.000 eurov se kaznuje odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika oziroma posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
(4) Z globo od 2.500 do 10.000 eurov se kaznuje posameznik, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
(hujše kršitve Uredbe 2017/2402/EU)
(1) V primerih, ko je narava prekrška iz prejšnjega člena posebno huda zaradi višine povzročene škode ali višine pridobljene protipravne premoženjske koristi ali zaradi storilčevega naklepa oziroma njegovega namena koristoljubnosti, se pravna oseba kaznuje z globo v višini do:
1. 5.000.000 eurov ali 10 % skupnega letnega prometa glede na zadnje razpoložljive računovodske izkaze, ki jih je odobril pristojni organ družbe, oziroma skupnega letnega prometa ali ustrezne vrste prihodka, ki izhaja iz zadnje razpoložljive konsolidirane letne bilance, ki jo je odobril pristojni organ matične družbe, če pravna oseba pripravi konsolidirane računovodske izkaze na podlagi zakona, ki ureja gospodarske družbe, pri čemer se upošteva višji znesek, ali
2. dvakratnega zneska s kršitvijo pridobljene koristi, če jo je mogoče opredeliti in če ta znesek presega najvišji znesek iz prejšnje točke.
(2) V primerih, ko je narava prekrška iz prejšnjega člena posebno huda zaradi višine povzročene škode ali višine pridobljene protipravne premoženjske koristi ali zaradi storilčevega naklepa oziroma njegovega namena koristoljubnosti, se oseba iz drugega, tretjega in četrtega odstavka prejšnjega člena kaznuje z globo v višini do:
1. 5.000.000 eurov ali
2. dvakratnega zneska s kršitvijo pridobljene koristi, če jo je mogoče opredeliti in če ta znesek presega najvišji znesek iz prejšnje točke.
(višina globe v hitrem prekrškovnem postopku)
Za prekrške iz tega zakona se sme v hitrem prekrškovnem postopku izreči globa tudi v znesku, ki je višji od zneska najnižje predpisane globe, določene s tem zakonom.
PREHODNI IN KONČNA DOLOČBA
(uporaba določb o prekrških)
Do sprememb določb o višinah in razponih glob, ki jih določa zakon, ki ureja prekrške, se višine in razponi glob, ki so določeni v tem zakonu, uporabljajo ne glede na določbe zakona, ki ureja prekrške.
V Zakonu o bančništvu (Uradni list RS, št. 25/15, 44/16 – ZRPPB, 77/16 – ZCKR, 41/17 in 77/18 – ZTFI-1) se v 373. členu v prvem odstavku 12. točka črta.
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 450-05/19-1/10
Ljubljana, dne 27. marca 2019
EPA 370-VIII
mag. Dejan Židan l.r.
