Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
o razglasitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvajanju rejniške dejavnosti
(ZIRD-B)
Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvajanju rejniške dejavnosti (ZIRD-B), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 27. marca 2019.
Št. 003-02-3/2019-27
Ljubljana, dne 4. aprila 2019
Borut Pahor l.r.
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O IZVAJANJU REJNIŠKE DEJAVNOSTI (ZIRD-B)
1. člen
V Zakonu o izvajanju rejniške dejavnosti (Uradni list RS, št. 110/02, 56/06 – odl. US, 114/06 – ZUTPG, 96/12 – ZPIZ-2 in 109/12) se v 6. členu v prvi in drugi alineji besedi »roditeljska pravica« nadomestita z besedama »starševska skrb«, v tretji alineji pa se besedilo »ji je odvzeta poslovna sposobnost« nadomesti z besedilom »ni poslovno sposobna«.
V 7. členu se v prvem odstavku besedi »center otroka« nadomestita z besedo »sodišče«.
V 12. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(1) Komisija za izbor kandidatov za izvajanje rejniške dejavnosti iz 3. člena tega zakona izmed vseh prejetih vlog kandidatov izbere število kandidatov, ki ustreza potrebam iz 10. člena tega zakona ter so po strokovni presoji komisije glede na namen in vsebino izvajanja rejniške dejavnosti primerni za izvajanje rejniške dejavnosti.«.
14. člen se spremeni tako, da se glasi:
(1) Če sodišče pri odločanju o namestitvi otroka v rejništvo v skladu z določbami zakona, ki ureja družinska razmerja, ugotovi, da bi bila namestitev v rejništvo k sorodniku v otrokovo korist, za rejnika imenuje sorodnika, ki se s takim izvajanjem rejništva strinja in izpolnjuje pogoje za izvajanje rejniške dejavnosti, kot so določeni v tem zakonu, tudi če sorodnik pred tem nima dovoljenja za izvajanje rejniške dejavnosti. Pri odločitvi o namestitvi otroka v rejništvo k sorodniku sodišče upošteva oceno centra rejnika o primernosti sorodnika in oceno centra otroka, ali je taka oblika rejništva v otrokovo korist. Izvršljiva odločba o namestitvi otroka v rejništvo k sorodniku se šteje za izdano dovoljenje za izvajanje rejniške dejavnosti za čas trajanja namestitve otroka.
(2) Izvršljivo odločbo o namestitvi otroka v rejništvo k sorodniku pošlje sodišče centru otroka in centru rejnika. Po prejemu izvršljive odločbe center rejnika vpiše sorodnika, h kateremu bo z izvršljivostjo odločbe otrok nameščen v rejništvo, v evidenco izdanih dovoljenj in ga napoti na usposabljanje, določeno v 12. členu tega zakona.
(3) Sodišče izjemoma odloči o namestitvi otroka v rejništvo v skladu z določbami zakona, ki ureja družinska razmerja, k osebi, ki nima dovoljenja za izvajanje rejniške dejavnosti in ni otrokov sorodnik iz 7. člena tega zakona, če ta oseba izpolnjuje pogoje za izvajanje rejniške dejavnosti, kot so določeni v tem zakonu, in soglaša s takim izvajanjem rejništva ter je otroku zaradi njegovih potreb le s tako obliko rejništva mogoče zagotoviti varstvo in vzgojo v njegovo največjo korist. Pri odločitvi o namestitvi otroka v rejništvo k tej osebi sodišče upošteva oceno centra rejnika o primernosti te osebe za izvajanje rejniške dejavnosti in oceno centra otroka, ali je taka oblika rejništva v otrokovo korist. Izvršljiva odločba o namestitvi otroka v rejništvo k tej osebi se šteje za izdano dovoljenje za izvajanje rejniške dejavnosti za čas trajanja namestitve otroka.
(4) Izvršljivo odločbo o namestitvi otroka v rejništvo k osebi iz prejšnjega odstavka pošlje sodišče centru otroka in centru rejnika. Po prejemu izvršljive odločbe center rejnika vpiše osebo, h kateri bo z izvršljivostjo odločbe otrok nameščen v rejništvo, v evidenco izdanih dovoljenj in jo napoti na usposabljanje, določeno v 12. členu tega zakona.
(5) Rejnik, ki na podlagi tega člena izvaja rejniško dejavnost, lahko pridobi dovoljenje za izvajanje rejniške dejavnosti v skladu z določbami 8. do 13. člena tega zakona, pri čemer mu ni treba znova opravljati usposabljanja, določenega v 12. členu tega zakona.«.
V 16. členu se drugi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(2) Ministrstvo odvzame dovoljenje na predlog centra rejnika, če:
– rejnik izvaja rejniško dejavnost v nasprotju s koristmi otroka,
– se ugotovi kateri izmed razlogov iz 6. člena tega zakona,
– rejnik ne opravi usposabljanja v skladu z 28. členom tega zakona,
– rejnik ne začne izvajati rejniške dejavnosti v treh letih po pridobitvi dovoljenja,
– rejnik po strokovni oceni centra ni več primeren za izvajanje rejniške dejavnosti,
– rejnik pet let ni imel nameščenega otroka.«.
Za tretjim odstavkom se doda nov četrti odstavek, ki se glasi:
»(4) Rejnika, ki je v skladu z drugim in četrtim odstavkom 14. člena tega zakona vpisan v evidenco izdanih dovoljenj, center rejnika izbriše iz evidence izdanih dovoljenj s potekom časa namestitve otroka, določenega v sodni odločbi, in rejnika o tem obvesti. Če se rejniška pogodba podaljša v skladu s prvim ali tretjim odstavkom 46. člena tega zakona, center rejnika opravi izbris iz evidence izdanih dovoljenj s potekom časa te namestitve.«.
V 18. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(1) Rejnik izvaja rejniško dejavnost kot poklic, če izpolnjuje pogoje, ki jih določa ta zakon, in je vpisan v register iz tretjega odstavka 19. člena tega zakona.«.
Tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(3) Rejnik, ki želi izvajati rejniško dejavnost kot poklic mora imeti dovoljenje in ne sme:
– biti v delovnem razmerju za polni delovni čas,
– biti družbenik oziroma delničar gospodarskih družb, ustanovljenih v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, oziroma ustanovitelj zavodov ter zadrug, ki je hkrati poslovodna oseba in na tej podlagi vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje,
– biti upokojen,
– opravljati druge dejavnosti, na podlagi katere je vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje v skladu z zakonom, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje.«.
V 19. členu se za tretjim odstavkom doda nov četrti odstavek, ki se glasi:
»(4) Ministrstvo rejnike iz prejšnjega odstavka vpiše v register z naslednjim dnem po prenehanju vključitve v obvezna zavarovanja iz drugega naslova, vendar ne pred dnem vložitve vloge za izvajanje rejniške dejavnosti kot poklic.«.
V 21. členu se napovedni stavek spremeni tako, da se glasi: »Ministrstvo opravi izbris iz registra na predlog centra rejnika, če:«.
Druga alineja se spremeni tako, da se glasi:
»– se rejnik zaposli za polni delovni čas, postane družbenik oziroma delničar gospodarskih družb, ustanovljenih v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, oziroma ustanovitelj zavodov ter zadrug, ki je hkrati poslovodna oseba in na tej podlagi vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, se upokoji, prične opravljati drugo dejavnost, na podlagi katere je vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje v skladu z zakonom, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje, z dnem pred upokojitvijo ali pred pričetkom zaposlitve oziroma opravljanja druge dejavnosti ali pred pridobitvijo položaja družbenika oziroma delničarja gospodarskih družb, ustanovljenih v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, oziroma ustanovitelja zavodov ter zadrug, ki je hkrati poslovodna oseba,«.
V 23. členu se za drugim odstavkom doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
»(3) Rejnik, ki je vpisan v evidenco izdanih dovoljenj v skladu z drugim in četrtim odstavkom 14. člena tega zakona, ima na tej podlagi lahko nameščenega otroka oziroma otroke, za katere je sodišče odločilo o tovrstni namestitvi v skladu z določbami zakona, ki ureja družinska razmerja.«.
V 25. členu se v četrti alineji beseda »pravilno« nadomesti z besedo »primerno«.
Sedma alineja se spremeni tako, da se glasi:
»– pridobivati informacije in sprejemati odločitve, ki so povezane z otrokovim vsakdanjim življenjem (seznanitev z ocenami in šolskim uspehom, odhod v šolo v naravi, odhod na počitnice, izbira osebnega zdravnika, seznanitev z informacijami o otrokovem zdravstvenem stanju, seznanitev z drugimi osebnimi podatki, ki se nanašajo na otroka in so neizogibno potrebni za izvajanje rejniških dolžnosti ipd.),«.
Enajsta alineja se spremeni tako, da se glasi:
»– skrbeti za razvijanje in izoblikovanje pozitivne samopodobe otroka,«.
V 28. členu se drugi odstavek črta.
Dosedanji tretji in četrti odstavek postaneta drugi in tretji odstavek.
V 32. členu se v prvem odstavku beseda »odločitvi« nadomesti z besedo »oceni«.
V 46. členu se na koncu drugega odstavka doda besedilo, ki se glasi: »Center otroka izda odločbo o razvezi rejniške pogodbe. Zoper odločbo je dovoljena pritožba na ministrstvo.«.
Za drugim odstavkom se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
»(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena lahko center otroka podaljša veljavnost rejniške pogodbe z rejnikom tudi po polnoletnosti osebe, če ta po zaključku srednješolskega izobraževanja nima druge možnosti bivanja in v 30 dneh po podaljšanju veljavnosti rejniške pogodbe izkaže, da se vodi v evidenci brezposelnih oseb v skladu z določbami zakona, ki ureja trg dela. Podaljšanje rejniške pogodbe iz tega razloga je možno za največ 12 mesecev neposredno po zaključku srednješolskega izobraževanja, vendar najdlje do dopolnjenega 26. leta starosti osebe.«.
47. člen se spremeni tako, da se glasi:
Rejniška pogodba preneha:
– če je prenehalo rejništvo,
– s potekom časa, če je pogodba sklenjena za določen čas, razen če se podaljša,
– če oseba, za katero se podaljša veljavnost rejniške pogodbe po polnoletnosti, ne izpolnjuje pogojev iz tega zakona, zaradi katerih je bila veljavnost rejniške pogodbe podaljšana,
– z razrešitvijo rejnika,
– s smrtjo rejnika ali otroka.«.
48. člen se črta.
49. člen se spremeni tako, da se glasi:
(1) Sodišče razreši rejnika izvajanja rejniške dejavnosti za določenega otroka, če:
– nastopi kateri od razlogov iz 6. člena tega zakona,
– se rejnik ne udeleži usposabljanj iz 28. člena tega zakona,
– oceni, da to zahteva zaščita otrokovih koristi,
– rejnik ne izpolnjuje z rejniško pogodbo določenih dolžnosti,
– razrešitev zahteva rejnik in v ta namen poda izjavo na centru otroka.
(2) Rejnik, ki v skladu s peto alinejo prejšnjega odstavka zahteva razrešitev, se razreši najprej tri mesece po vložitvi zahteve, če ni v rejniški pogodbi določen daljši odpovedni rok.
(3) O razlogih iz prve in druge alineje prvega odstavka tega člena center rejnika nemudoma obvesti center otroka.
(4) Center otroka, ki je sklenil rejniško pogodbo z rejnikom, o nastopu katerega od razlogov iz prvega odstavka tega člena obvesti sodišče ter predlaga imenovanje novega rejnika ali prenehanje rejništva ali drugo obliko varstva in vzgoje v skladu z zakonom, ki ureja družinska razmerja.
(5) Izvršljivo odločbo o razrešitvi rejnika sodišče pošlje centru rejnika, centru otroka in rejniku. Z izvršljivostjo sodne odločbe o razrešitvi rejnika preneha rejniška pogodba.«.
V 50. členu se tretji odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(3) Če rejnik izvaja rejniško dejavnosti kot poklic, mu Republika Slovenija zagotavlja plačilo prispevkov za socialno varnost za polni zavarovalni čas oziroma za razliko do polnega zavarovalnega časa, če je za manj kot polni zavarovalni čas vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje iz drugega naslova.«.
V 52. členu se prvi odstavek črta.
Dosedanji drugi in tretji odstavek postaneta prvi in drugi odstavek.
Dosedanji četrti odstavek, ki postane tretji odstavek, se spremeni tako, da se glasi:
»(3) Zvišanje oskrbnine se določi v rejniški pogodbi.«.
V dosedanjem petem odstavku, ki postane četrti odstavek, se črtata besedi »in znižanje«.
V 53. členu se v prvem odstavku znesek »123,51 eurov« nadomesti z zneskom »132,50 eura«.
58. člen se spremeni tako, da se glasi:
Pravica do rejnine preneha z dnem prenehanja rejniške pogodbe.«.
65. člen se spremeni tako, da se glasi:
Ministrstvo in centri za socialno delo vodijo za namene, določene v prejšnjem členu, zbirke podatkov o:
– rejnikih,
– rejniških družinah,
– sklenjenih rejniških pogodbah,
– otrocih, nameščenih v rejniške družine,
– bioloških družinah otrok, nameščenih v rejniške družine,
– rejninah,
– izdanih dovoljenjih,
– prenehanju veljavnosti dovoljenj,
– rejnikih, ki izvajajo rejniško dejavnost kot poklic.«.
V 66. členu se v prvem odstavku deveta alineja črta.
Dosedanje deseta do petindvajseta alineja postanejo deveta do štiriindvajseta alineja.
V dosedanji šestindvajseti alineji, ki postane petindvajseta alineja, se pika nadomesti z vejico in dodajo nove šestindvajseta do enaintrideseta alineja, ki se glasijo:
»– datum izvršljivosti sodne odločbe o namestitvi otroka v rejništvo k sorodniku na podlagi 14. člena tega zakona,
– številka in datum izdane sodne odločbe o namestitvi otroka v rejništvo k sorodniku na podlagi 14. člena tega zakona,
– datum izbrisa rejnika sorodnika iz evidence izdanih dovoljenj po prenehanju izvajanja rejniške dejavnosti na podlagi sodne odločbe iz 14. člena tega zakona,
– datum izvršljivosti sodne odločbe o namestitvi otroka v rejništvo k osebi, ki ni sorodnik, na podlagi 14. člena tega zakona,
– številka in datum izdane sodne odločbe o namestitvi otroka v rejništvo k osebi, ki ni sorodnik, na podlagi 14. člena tega zakona,
– datum izbrisa rejnika, ki ni sorodnik, iz evidence izdanih dovoljenj po prenehanju izvajanja rejniške dejavnosti na podlagi sodne odločbe iz 14. člena tega zakona.«.
V četrtem odstavku se petnajsta alineja spremeni tako, da se glasi:
»– postavitev pod skrbništvo,«.
Za šestnajsto alinejo se pika nadomesti z vejico in doda nova sedemnajsta alineja, ki se glasi:
»– podatek o vodenju v evidenci brezposelnih oseb.«.
V petem odstavku se sedma alineja spremeni tako, da se glasi:
»– postavitev pod skrbništvo,«.
V 67. členu se v drugem odstavku v prvi alineji beseda »in« nadomesti z vejico, za besedo »gospodinjstvu« pa se doda besedilo », odvzemu starševske skrbi in postavitvi pod skrbništvo«.
Druga alineja se spremeni tako, da se glasi:
»– izvajalcev vzgojne in izobraževalne dejavnosti ter ministrstva, pristojnega za izobraževanje – podatke o vključitvi v vzgojno-izobraževalni ali izobraževalni zavod;«.
V deveti alineji se pika nadomesti z vejico in dodata novi deseta in enajsta alineja, ki se glasita:
»–Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje – potrdilo o vodenju osebe v evidenci brezposelnih oseb;
| – Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve – podatke o statusu samostojnega podjetnika in statusu družbenika oziroma delničarja gospodarskih družb, ustanovljenih v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske | družbe, oziroma ustanovitelja zavodov ter zadrug, ki je hkrati poslovodna oseba in na tej podlagi vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje.«. |
69. člen se spremeni tako, da se glasi:
(1) Podatki iz zbirk podatkov iz 65. člena tega zakona se hranijo pet let po prenehanju izvajanja rejniške dejavnosti, razen podatkov iz devete alineje 65. člena tega zakona, ki se hranijo, dokler rejnik ne uveljavi pravice iz naslova pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
(2) Po poteku roka iz prejšnjega odstavka se podatki arhivirajo.«.
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
(1) Postopki za pridobitev dovoljenja za izvajanje rejniške dejavnosti, ki so se na podlagi 14. člena Zakona o izvajanju rejniške dejavnosti (Uradni list RS, št. 110/02, 56/06 – odl. US, 114/06 – ZUTPG, 96/12 – ZPIZ-2 in 109/12) začeli pred uveljavitvijo tega zakona, se dokončajo po določbah Zakona o izvajanju rejniške dejavnosti (Uradni list RS, št. 110/02, 56/06 – odl. US, 114/06 – ZUTPG, 96/12 – ZPIZ-2 in 109/12).
(2) Za zakonske učinke pravnomočnih dovoljenj za izvajanje rejniške dejavnosti, ki so bila izdana na podlagi 14. člena Zakona o izvajanju rejniške dejavnosti (Uradni list RS, št. 110/02, 56/06 – odl. US, 114/06 – ZUTPG, 96/12 – ZPIZ-2 in 109/12), se uporabljajo določbe Zakona o izvajanju rejniške dejavnosti (Uradni list RS, št. 110/02, 56/06 – odl. US, 114/06 – ZUTPG, 96/12 – ZPIZ-2 in 109/12).
Postopki odpovedi in razveze rejniške pogodbe, ki so se na podlagi 48. ali 49. člena Zakona o izvajanju rejniške dejavnosti (Uradni list RS, št. 110/02, 56/06 – odl US, 114/06 – ZUTPG, 96/12 – ZPIZ-2, 109/12) začeli pred uveljavitvijo tega zakona, se dokončajo po določbah Zakona o izvajanju rejniške dejavnosti (Uradni list RS, št. 110/02, 56/06 – odl US, 114/06 – ZUTPG, 96/12 – ZPIZ-2 in 109/12).
Spremenjena 52. in 53. člen zakona se začneta uporabljati 1. maja 2019, do takrat pa se uporabljata 52. in 53. člen Zakona o izvajanju rejniške dejavnosti (Uradni list RS, št. 110/02, 56/06 – odl. US, 114/06 – ZUTPG, 96/12 – ZPIZ-2 in 109/12).
Ta zakon začne veljati 15. aprila 2019.
Št. 542-02/19-1/14
Ljubljana, dne 27. marca 2019
EPA 418-VIII
mag. Dejan Židan l.r.
